PREDSEDNIK IS SRS INŽ. ANDREJ MARINC V ŽALCU Pospešiti gospodarska povezovanja 1 tš • % prolaps 1 Po celodnevnem obisku v Žalski občini sredi prejšnjega tedna je predsednik IS SRS inž. Andrej Marine sodeloval na sestanku političnega aktiva celjskega območja, ki je bil- v hmeljarskem domu v Žalcu. Potem ko so ga seznanili z gospodarskimi gibanji v regiji v lanskem letu in so mu predstavniki gospodarstva razložili probleme, kijih tarejo, je predsednik v daljši razpravi najprej .opozoril na gospodarska gibanja v svetu, katerih posledice čutimo tudi pri nas. Zavzel se je za tesnejše sodelovanje s socialisti-I čnimi deželami in deželami v razvoju. Med aktualnimi nalogami je posebej podčrtal bitko za nove l samoupravne odnose na osnovi ustave in stališč 7. kongresa slovenskih komunistov. „Posebej bo pomembna bitka za nove samoupravne odnose v TOZD, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih," je dejal. inž. Marine. Ko je govoril o politiki cen, je menil, da letos na tem področju ne bo prišlo do pomembnejših sprememb, strinjal pa se je,-da bo treba sedanji ,hibridni" sistem določanja cen odpraviti. Zelo konkretno je predsednik govoril o potrebah po kvalitetnejšem povezovanju slovenskega gospodarstva, še zlasti pa gospodarstva v celjski regiji. Med drugim je omenil slovenski interes za povezavo „Gorenja" in „Iskre", zatem tekstilne in lesno-predelovalne industrije v regiji (v tej' panogi je pomemben korak že storil LIK „Savinja" iz Celja), povezavo usnjarske industrije in povezavo kmetijstva celjskega območja s trgovino v enotno močno agrarno - živilsko organizacijo. ,,Pri takih povezavah ne gre le za politično akcijo, saj so ekonomska nuja. Zato se čudi, da stvari ne'stečejo kot bi morale," je menil predsednik IS SRS inž. Andrej Marine. 19. aprila 1974 Leto X št. 15 (224) cena 1,5 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks Komentar tedna Uspešno smo opravili volitve v TOZD in krajevnih skupnostih, veda pa se za besedo „uspešno" skriva veliko delo družbenopolitičnih organizacij in vseh tistih, ki so bili posredno ali neposredno odgovorni za volilna opravila. Volitve, gledano v celoti, so bile uspela sklenitev razgibane politične aktivnosti, ki se je vseskozi neposredno povezovala z uresničevanjem ustavnih določil, pripravami na kongrese ZK in drugimi političnimi aktivnostmi, v katerih so delovni ljudje znova izpričali svojo opredeljenost za socialistično samoupravljanje. Morda najbolje izražajo bistvo uspešnih volilnih opravil besede predsednika republiške konference SZDL Slovenije Mitje Ribičiča, ko je nedavno dejal, da so uspele volitve izraz visoke zavesti naših delovnih ljudi in občanov, ki so sprejeli v svojo trajno last in ravnanje določila novega družbenopolitičnega sistema. V njem bodo še bolj kot doslej - skozi barvit mehanizem delegatskega sistema in odnosov, prihajali do izraza neposredni interesi de-> lovnih ljudi in občanov. Vnovič se je potrdila odločna volja, da do- o socialistično samoupravljanje, ki zagotavlja vsem delovnim m in občanom možnost za uresničevanje zgodovinskih interesov ilavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Velja opozoriti, da so tudi » mednarodni odnosi vplivali na družbenopolitično aktivnost v zad-■ njem času. Zato so uspešno izvedene volitve hkrati najmočnejši odgo-| vor tistim, ki z leve ali desne pritiskajo na suvereno Jugoslavijo. ; Pomembno je še, da se je v volilni aktivnosti potrdila in dogradila > enotna politična fronta vseh subjektivnih sil, ki lahko nastaja le v I Socialistični zvezi kot najširši demokratični organizaciji vseh za socia-i listič no samoupravljanje opredeljenih ljudi in obenem enotni fronti ■organiziranih socialističnih sil. Torej ne govorimo več o zvezi posa-L meznikov. temveč o zvezi- organiziranih socialističnih sil, ki bodo »poslej v Socialistični zvezi zastopane s svojimi delegacijami. V tem 6sistemu političnega dogovarjanja pa ima gotovo najodgovornejšo na-ITogo deleg.acija Zveze komunistov, ki skupaj s komunisti, aktivisti j Socialistične zveze in ostalimi delegacijami družbenopolitičnih orga-fc nizacij zdnuženj in društev v praksi uveljavlja razredno usmeritev dru-iibenega raizvoja. Zveza komunistov se v Socialistični zvezi bori za Euveljavljanjje interesov delavskega razreda, osvešča delovne ljudi in t občane, jih mobilizira, organizira in usmerja v akcijo za uresničevanje f njihovih konkretnih ter tudi zgodovinskih interesov delavskega razre-pda, v akcije za družbeno osvoboditev človeka. Gre za to, da politiko E'Zveze komunistov v Socialistični zvezi sprejmejo delovni ljudje in E občani, obenem pa da ustvarjalno sodelujejo pri njenem oblikovanju. Prav ta enotna fronta socialističnih sil, o njej so govorili tudi na FVII. kongresu ZKS, se je potrdila pri opravljenih volitvah. Rekli smo, da so bile izvedene uspešno. Res pa je, da tu in tam ni šlo brez nelkaterih napak in pomanjkljivosti. Predvsem gre za nekatere [ neusklajene akcije v zvezi z volitvami v TOZD, kjer vse preveliko : število delavcev, ki so bili iz takega ali drugačnega razloga zunaj svoje ; delovne organizacije, ni bilo obveščenih o volitvah. Mislim na nekatere trgovske potnike, pa tiste v bolniškem stažu, delavce na terenu itd. t Pomanjklji vosti bo potrebno natančno analizirati... V tem tttenutku je pred nami tako imenovani drugi krog volitev, t Če ugotavljamo, da smo z minulimi volitvami kadrovsko izpolnili f družbenopolitično stavbo do občine, pa bomo sedaj sklenili volilni krog z vollitvami v republiki in federaciji. Zato bodo na prvih sejah občinskih sskupščin med drugim izvolili predsednika in člane predsedstva SRS tter delegate za zvezni zbor skupščine SFRJ. Istega dne, to. je 29. aprilla, bodo družbenopolitični zbori občinskih skupščin izvolili delegate v družbenopolitični zbor skupščine SRS. Desetega maja bo na svojii prvi seji skupščina SRS izvolila delegacijo skupščine SRS v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ. Izvolila bo tudi člana predsedstvia SFRJ iz Slovenije - kandidat je Edvard Kardelj, izvršni : svet in nekatere druge organe. Ze 15. maja pa bo na prvi seji vseh zborov skuipščine SFRJ izvoljen predsednik republike SFRJ, predsedstvo SFRJ,, zvezni izvršni svet in še nekateri drugi skupščinski organi. MILAN MEDEN ŠTIRJE KOVAČI, TRIO FRANCA FLERETA, ŠALEŠKI OKTET IN PLANIKA V nedeljo se dobimo v Zavodnjah Poročali smo že, da bo pripravilo v nedeljo, 21. aprila, v Zavodnjah glasbeno uredništvo Radia Ljubljana javno radijsko oddajo „Koncert iz naših krajev". Prireditev se bo začela ob 10. uri in jo bodo neposredno prenašali na I. programu Radia Ljubljana. Urednik oddaje, Borut Fin-žgar, je krajevni skupnosti Za-vodnje, ki je povabila goste iz Ljubljane, te dni že sporočil, kdo vse bo nastopal na nedeljski javni oddaji „Koncert iz naših krajev". Predstavili se bodo stari znanci ljubiteljev narodnih pesmi in napevov, in to ansambel „ŠTIRJE KOVAČI" iz Slovenj Gradca ter trio Franca Fle-reta. V Zavodnjah pa bosta nastopila tudi dva „domača" ansambla, ki ju dobro poznamo v naši dolini, ŠALEŠKI OKTET iz Šoštanja in pa INSTRUMENTALNI ANSAMBEL PLANIKA iz Šoštanja s pevko Agato Šumnik. V nedeljo, 21. aprila, se v dopoldanskih urah dobimo v Zavodnjah v dvorani tamkajšnjega prosvetnega doma. Ne pozabite, da bo začetek javne oddaje RTV Ljubljana, zaradi neposrednega prenosa točen! Poročali smo o delovnem uspehu velenjskega Vegrada, ki je v vasici Gorenje do obljubljenega roka spravil pod streho novo tovarno za proizvodnjo keramičnih ploščic. Usjieh je dvojni. Tudi za veliko družino Gorenja je to dosežek, saj bo tako lahko začela pravočasno s poizkusno proizvodnjo. 2E OSMIČ PODELILI KAJUH0V0 BRALNO ZNAČKO_ Učenci OŠ Gustav Šelih najbolj vneti bralci wmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm „Kajuh, pesnik naše doline, pesnik, na katerega smo vsi ponosni. Živi povsod, kjer žive Slovenci. Z njegovo pesmijo se srečamo že v svojih prvih prvih šolskih letih. Ljubimo jo in spoštujemo, kajti v njej je lepota in strast, boj in trpljenje, občutje in iskrenost... Letos že e osmič podeljujejo v velenjski občini Kajuhove bralne značke. V soboto je bila v domu kulture p prodava za učence osnovne šole Gustava Šiliha. Da so učenci iz te šole res marljivi bralci, prpriča 544 podeljenih bralnih značk. Na naši fotografiji so nasmejani pionirji, ki prejemajo Kajiajuhovo bralno značko. I ♦ ♦ f t. t f je uč osnovne šole Gustav Šilih. Velenje začela v soboto, 13. aprila proslavo v domu kulture v Velenju, na kateri so 544 učencem te šole in pionirjem drugih, tretjih in četrtih razredov podru1-žničnih šol v Šentilju ter Paki podelili letošnje Kajuhove bralne značke. Pionirjem značkaijem je najprej čestital ob tem veselem trenutku njihov ravnatelj Franjo Arlič. Izrekel je tudi zadovoljstvo, ker je na šoli kar dve tretjini značkaijev. Tajnica OZDPM velenjske občine Elfri-da Ambrožič pa je poudarila, da ho letos v velenjski občini prejelo Kajuhovo bralno značko kar 2.600 pionirjev ali vsak drugi šolar. Sobotna podelitev bralnih značk bo učencem še posebej vtisnila v spomin, saj je bil med njimi tudi priljubljeni mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan. Učenci so ga povabili na oder ter vprašanja, kako je preživel svojo mladost, kaj je za njih v" zadnjem času napisal, kje dobiva gradivo za pisanje ... so začela od vseh strani deževati na oder. Potem ko je vsaj delno potešil njihovo radovednost, ki je ni hotelo biti konec, jim je še razložil, kaj je želel povedati s komedijo SREČNA HIŠA DOBER DAN. Komedijo je zaigrala gledališka skupina delavsko prosvetnega društva Meži-ca-Prevalje za nagrado učencem za njihovo pridno branje. MOZIRJE Zadnjikrat zasedali V ponedeljek, 15. aprila je zadnjikrat zasedala , stara" ob'činska skupščina občine Mozirje. To je bila po vrsti 42. seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti občine Moziije. Na seji so sprejeli predlog družbenega dogovora o osnovah in programiranju nalog in o oblikovanju sredstev za skupno porabo v letu 1974 v občini Moziije. Sprejeli so tudi predlog odloka o proračunu občine Moziije za leto 1974 ter še nekaj drugih odlokov in sklepov. Zapisati velja, da so se vsi odborniki zavedali svoje odgovorne naloge, kar se kaže že iz tega, da so bile seje zelo dobro obiskane. Na sejah so aktivno sodelovali in tako vsi skupaj prispevali, da so 95 odstotno realizirali vse zastavljene naloge in cilje', razen seveda tistih, ki so načrtovani za daljše obdobje. Za njihovo tvorno in vsebinsko bogato delo jim gre vse priznanje, saj so s svojim delom kot odborniki v mnogo-čem prispevali, za boljši in hitrejši razvoj Gornjesavinjske doline. j SLOVENJ GRADEC VValdheim pokrovitelj Pod pokroviteljstvom Generalnega sekretaija Organizacije združenih narodov, dr. Kurta Waldheima, bo v drugi polovici prihodnjega leta v Slovenj Gradcu več prireditev, posvečenih 30 - letnici Organizacije združenih narodov, ki so jih poimenovali „MIR '75". V središču Mislinjske doline bodo pripravili mednarodno likovno razstavo, pa srečanje pisateljev iz vrste držav Aa temo miru. nadalje simpozija o Lovru Kuhaiju - Pre-žihovem Vorancu ter o kulturi v novem industrijskem -središču, festival filmov na temo mku itd. Tako se bo proslavljanje 30-letnice ustanovitve svetovne organizacije razširilo tudi na Velenje in Ravne na Koroškem. Občinska skupščina Slovenj Gradec je na zadnji seji že imenovala občinski pripravljalni odbor za organizacijo prireditev „MIR '75". HBHHBH mmmmmmmmmm KONGRESA ZK HRVATSKE EM MAKEDONIJE: Na sedmem kongresu zveze komunistov Hrvatske, ki je trajal od 7. do 9. aprila so za predsednico ponovno izvohli Milko Planine. Tudi makedonski komunisti so na Šestem kongresu, ki se je končal 12. aprila izvolili za predsednika CK ZK Makedonije dosedanjega predsednika Angela Čemerskega. BELI AVTOMOBILI NA ULICAH AMSTERDAMA: Konec marca so se na amsterdamskih cestah pojavili „beli avtomobili" — neka vrsta taksi vozila na električni pogon. To ime so dobili zaradi tega, ker ne onesnažujejo ozračja. Prav gotovo bi jih z veseljem sprejeli tudi na velenjskih ulicah. GOŠA NAJVEČJI PROIZVAJALEC POTNIŠKIH VAGONOV Industrija kovinskih konstrukcij „Goša" iz Smederevske Palanke b glede na delitev dela znotraj poslovnega združenja proizvajalcev voz na tirih postala glavni proizvajalec potniških vagonov v državi. Bliz 70 odstotkov načrtovane proizvodnje za letos bodo prodali na tuj tržišča, pričakujejo pa tudi veliko naročilo skupnosti jugoslovanski železnic. Posebej za »Naš čas« piše Vlado Barabaš Jugoslavija in svet Jugoslavija je čedalje bolj izpostavljena različnim pritiskom iz tujine, ki skozi razne oblike psihološke vojne skuša jo povzročiti vznemirjenje in še kaj drugega. Vendar so vsi naši ljudje, vsi jugoslovanski narodi in narodnosti - kot že ničkolikokrat doslej - vse te pritiske odločno in pogumno zavrnili in vsakomur dali na znanje, da je. vsa Jugoslavija enotna pod Titovim geslom „Tujega nočemo, svojega ne damo!" in da nikomur, pa naj prihaja odkoderkoli, ne bomo odstopili niti pednja svoje, s krvjo osvobojene zemlje. V času, ko potekajo zadnje priprave na deseti kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo začrtal nadaljnje smeri našega samostojnega samoupravnega in socialističnega razvoja, se podobno kot ob takšnih prilikah v preteklosti stopnjujejo različni pritiski na našo državo. Vendar pa ozadje teh pritiskov ni le napad na samostojno, socialistično Jugoslavijo, pač pa tudi napad na neuvrščeno Jugoslavijo - na eno vodilnih držav v politiki neuvrščenosti, ki je - zaradi svoje napredne usmeritve, zasnovane na pravičnih ciljih - trn v peti vsem reakcionarnim silam v svetu. Nazadnjaške sile v svetu, ki dobivajo podporo tudi v nekaterih uradnih krogih, skušajo ne le povzročiti vznemirjenje v naši državi, pač pa tudi povzročiti razkol v neuvrščenem gibanju, ki je na nedavnem ministrskem sestanku koordinacijskega biroja neuvrščenih v Alžiru znova potrdilo svojo enotnost in veliko akcijsko sposobnost, ki je zasnovana tudi na ekonomski moči, ki jo neuvrščenim dajejo lastni surovinski potenciali. Vendar pa so se vse te sile, ki se skušajo skriti pod takšnimi ali drugačnimi maskami, krepko prevarile v svojih računi-cah, kajti naletele so na odločen odpor po vsej Jugloslaviji, na zanesljivo enotnost prebivalcev vse države, na tisto enotnost, s katero se je Jugoslavija odlikovalo v vseh kriznih obdobjih; ki jo je v največji meri dokazala med drugo svetovno vojno in tudi ob številnih pritiskih, s katerimi se je srečevala v svojem povojnem razvoju. Vendar pa kaže, da sovražniki takšne Jugoslavije, ki svoj notranji razvoj gradi na socialističnem samoupravljanju ter bratstvu in enotnosti ter enakopravnosti vseh narodov in nar odnosti, svojo zunanjo politiko pa na temeljnih neuvrščene politike, še vedno podcenjujejo moč in sposobnost današnje Jugoslavije, da se ubrani vseh pritiskov in da nanje tudi odločno in nedvoumno odgovori. Jugoslovanska diplomacija in naši številni vidni politični predstavniki so z brezkompromisnimi stališči, ki jih podpira zares vsa Jugoslavija, dali vsakomur vedeti, da svojih sovražnih nakan nikakor ne bo uspel uresničiti niti v najmanjši meri. Kljub temu pa smo bili v zadnjih dneh priče nadaljevanju in stopnjevanju različnih pritiskov: - Italijanska vlada še naprej zaostruje že tako - in to po njeni krivdi - poslabšane odnose z Jugoslavijo, česar vzrok so znane iredentistične aspiracije po delu našega ozemlja, uradno izražene v notah italijanske vlade. Ne le, da Rumoije-va vlada skuša prikriti prave vztoke zaostritve dvostranskih odnosov in stopnjevanja napetosti v tem delu Evrope, da vso krivdo za nastalo situacijo predrzno vali na Jugoslavijo, še več: z nekaterimi akcijami in ukrepi ter uradnimi sporočili svojega zunanjega ministrstva dokazuje, da nima nikakršnih namenov, da bi kakorkoli prispevala k odpravi napetosti, da bi se odrekla svojih neupravičenih ozemeljskih zahtev do Jugoslavije. Drugače si na primer ne moremo razložiti navzočnosti uradnega predstavnika rimske vlade, obrambnega ministra Andreottija na zboru vojnih veteranov in aktivnih generalov, ki so med drugim od Ru-morjeve vlade zahtevali, da nikakor ne sme izdati italijanskih nacionalnih interesov, ki segajo kar na JUGOSLOVANSKA mesta Koper, Piran, Buje, Pulj in Zadar. Nesramna predrznost, ki jo - kot kaže -italijanska uradna politika odkrito podpira! - Tudi Avstrija v zadnjem času trdi, da'Beograd zavestno poslabšuje odnose med državama. „Oporo" za to nemiselno trditev so Avstrijci našli v izjavi jugoslovanskega dipolomata v Združenih narodih, ki je opozoril, da Avstrija ne izpolnjuje določil državne pogodbe in ne zagotavlja s pogdbo določenih pravic Slovencev in Hrvatov na Koroškem in Gradiščanskem. Resnica res boli, toda avstrijska reakcija je bila povsem zgrešena in ni prepričala prav nikogar. Za nameček pa je avstrijski zunanji minister dr. Kirchschlaeger še izjavil, da v Avstriji in na Koroškem ni bilo ..nikakršne partizanske dejavnosti", medtem ko vsi dbro vemo, da se je partizanstvo na Koroškem razmahnilo že leta 1942. - Nenazadnje velja v tem sklopu omeniti tudi prispevek o Makedoniji, ki gaje v svoji zadnji izdaji objavila Velika sovjetska enciklopedija. Omenjeni prispevek povsem neobj.ktivno prikazuje Makedonijo in makedonski narod, povzemajoč znana bolgarska stališča. Vendar ob koncu lahko zapišemo, da nam takšni pritiski ne vlivajo nikakršnega strahu, saj je - kot so dokazali tudi republiški kongresi Zveze komunistov in številna protestna zborovanja zaradi italijanskih ozemeljskih pretenzij do Jugoslavije - vse prebivalstvo enotno in trdo odločeno braniti - če bo treba, tudi z orožjert - svojo neodvisnost, samostojnost in ozemeljsko celovitost. ZADNJE DNI PO SVETU... # Državni udar v Nigru V Nigru je vojska izvedla državni udar in prevzela oblast. Vodja upora, načelnik generalnega štaba podpolkovnik Sejni Kuntie je po radiu izjavil, da je vojska sklenila prevzeti odgovornost v svoje roke in odpraviti 15-letno vladavino korup-cijskega egoističnega in nepravičnega režima. Dejal je, da je vojska razveljavila ustavo ter razpustila parlament in politične stranke. Vse osebe, odgovorne za korupcijo in krivice, bodo postavili pred sodišče. Ponedeljkova sprememba oblasti v Nigru je 25. državni udar v Afriki od leta 1963. Skoraj vedno so bili prevrat -niki iz vojaških vrst. Opazovalci pripominjajo, da je prišlo do prevrata prav v trenutku, ko se Niger in Francija pogajata o reviziji cen urana. Zvedelo se je, da je Niger zahteval skoraj desetkratno zvišanje cen urana, katerega zaloge v Nigru so zelo velike. • Degolizem polagamo slabi V soboto se bo začela v Franciji uradno kampanja za predsedniške volitve - te bodo 5. maja. Kdo ima največ izgledov za zmago - o tem ne bomo ugibali. Eno pa je že sedaj gotovo — degolizem oz. degolistična dediščina polagoma slabi. V Franciji uradno še vsi prisegajo zvestobo degolizmu, njegovim političnim konceptom. Neuradno pa ima vsak politik svoje mišljenje. Pompidou je odprl Angliji vrata v Evropo - evropsko gospodarsko skupnost. De Gaulle je Angliji vztrajno zapiral ta vrata. De Gaulle je videl v vsaki ameriški potezi v Evropi zaroto proti Franciji. Pompidou je bil proti zmanjšanju ameriških čet v Evropi. Isto stališče brani sedaj tudi kandidat socialistov — komunistov Mitterrand. Vse bolj je očitno, da bo novi predsednik Francije iskal drugačne rešitve v politiki, kot jih je de Gaulle. Vse kaže, da bo v francoski poli- tiki spet zmagala evropska misel. # Izredno zasedanje skupščine ZN se nadaljuje V več kot tednu dni izrednega zasedanja skupščine Združenih narodov, posvečenega surovinam in razvoju, se je nabralo že dovolj elementov za analizo tega, kar je bilo te dni mogoče slišati na govornem odru velike dvorane na Vzhodni reki. Tako ni niti najmanjšega nesporazuma več o tem, da se veliko kolo mednarodnih ekonomskih odnosov suče v napačno smer in da se, kar je še hujše, počasi ustavlja. Trenutno stanje mednarodne menjave, razvoja in oskrbe z energijo ter surovinami je že prešlo rdečo kritično točko. Druga ugotovitev, ki jo prav tako vsi sprejemajo brez zadržka, je, da tako stanje škoduje vsem. Dežele v razvoju poudarjajo, da so v neenakem položaju in izkoriščane, oboje pa je posledi- ca stoletne kolonialne politike razvitih. Razlog teh težav pa ni samo njihova zaostalost, marveč tudi sedanji svetovni monetarni in trgovinski sistem, ki deluje predvsem v prid razvitih. Nerazviti terjajo zato bistvene spremembe sedanjega monetarnega in trgovinskega sistema, pri čemer izhajajo iz osnovne teze, da ima vsaka država pravico suvereno razpolagati z vsemi viri svojih naravnih bogastev. To pa z drugo besedo pomeni, da ima pravico te surovine prodajati dražje. Razviti so minuli teden "ponudili svoj seznam težav: inflacijo, oskrbo s surovinami, čedalje dražjo (nafta) energijo. Nihče iz tabora bogatih ni bil zoper to, da pomaga deželam v razvoju, toda kje in kako (ter kaj bodo dobili v zameno) je ostalo nedorečeno. Govorniki socialističnih držav so se držali stare teze, ki pošteno rečeno, ni vzbudila navdušenja. Bistvo tega stališča je, da socialistične države niso nikoli izkoriščale dežel v razvoju, temveč je to greh nekdanjih kolonialnih sil, ki morajo zato tudi popraviti krivice, se pravi plačati račun. NAGRADE - Na svečani seji upravnega odbora sklada Borisa Kidriča so podelili letošnje Kidričeve nagrade. S področja prirodoslovno-ma-tematičnih ved so prejeli nagrado akademik prof. dr. Srečko Brodar, prof. dr. Ser-gej Pahor in doc. dr. Anton Suhadolc, s področja tehnikih ved prof. Ciril Rekar in prof. dr. Janez Peklenik, s področja medicinskih in biotehniških ved akademik prof. dr. Andrej Župančič, s področja družbenih in humanističnih ved prof. dr. Metod Mikuž. TOVARNA - V Radljah so se lotili zanimivega gospodarskega projekta, pri katerem sodelujejo tudi naši zdomci. Občinska skupščina je ustanovila podjetje „Hypos-Muta", ki bo izdelovalo pnevmatike in hidravlične naprave. Pobudo za ustanovitev tega podjetja je dala skupina naših delavcev, ki so trenutno na delu v ZRN in se žele vrniti v domači kraj. Občina je dala na voljo brezplačno zemljišče, pri Ljubljanski banki pa bo najela kredit — porok za plačilo pa bodo devize zdomcev. Tovarno bodo zgradili že letos v jeseni. PODRAŽITVE - Po dalj- šem ugibanju in pričakovanju so se minuli teden podražili naftni derivati. V skladu z nedavno sprejetim dogovorom o izvajanju politike cen so na bencinskih črpalkah naslednje nove cene za liter derivatov: bencin - 86 oktanov 4,9 dinarja, bencin - 89 oktanov 5,20 dinarja kurilno olje in ekstra lahko olje 2,35 dinarja, plinsko olje (d-1) 3,15 dinarja, plinsko olje (d-2) 3,05 dinarja in plinsko olje (d-3) 3 dinarje. Podražil pa se je tudi plin in je treba odslej za 10-kilogramsko jeklenko bu-tan-propana odšteti 37,50 dinaijev, liter plina za avtomobile pa velja 2,70 dinarja. IZKAZNICE - Z medrepubliškim dogovorom je sklenjeno, da bomo v, naši državi najkasneje do 31. decembra 1977 zamenjali osebne izkaznice. Ta pomembni dokument osebne indentifikacije bodo tudi vnaprej dobile osebe, ki so dopolnile najman 18 let življenja, v izjemnih primerih in na zahtevo staršev ali skrbnikov pa bodo lahko dobili osebno izkaznico tudi otroci pod 13 let starosti. SOLIDARNOST - 26. julij, dan katastrofalnega po- .IN DOMOVINI tresa v Skopju, bo poslej dan solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. V teku so priprave za podpis dogovora o formiranju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. Republike in pokrajine bodo zagotavljale 0,3 odstotka od letnega družbenega proizvoda v sklad solidarnosti. ZLATNIK - Na pobudo mladih majdanpeških zlatarjev bodo v čast X. kongresa ZKJ skovali novo serijo zlatnikov. Do konca marca so izdelali likovno rešitev zlatnika, s kovanjem pa bodo začeli te dni. Poleg zlatnikov bodo izdelali tudi več srebrnikov „Desti kongres ZKJ". HIMNA - Prihodnji mesec bo najbrž znano besedilo nove jugoslovanske himne po notah „Svečane pesmi" Takija Hrisika. Na natečaj, kije bifkončan konec minulega meseca, je prišlo okrog 1500 besedil iz vseh republik in v vseh jezikih naših narodov in narodnosti. CESTA - Začeli so izdelovati investicij sko-tehnično dokumentacijo za gradnjo sodobne avtomobilske ceste Sarajevo-Mostar-morje. Vloženi kapital bodo vračal s cestnino. Cesto bo finanti-rala mednarodna banka za obnovo in razvoj, na dokumentaciji pa delajo italijanski strokovnjaki. VLAK - Skupščina občine Drvar se je odločila za popravilo zgodovinskega vlaka, v katerem je deloval vrhovni štab NOV in POJ ter so v njem sprejeli pomembne sklepe, na primer o napadu na Bihač in o sklicanju H. zasedanja AVNOJ. Vlak je že 29. julija 1941 imel na lokomotivi spr in kladivo ter je vozil med Drvarjem in Ostreljem ter prevažal borce. Leta 1942 je postal vlak vrhovnega štaba. Sedaj ga bodo popravili in postavili pod Titovo votlino v Drvaiju v ..Muzeju 25. maja 1944." 2 NAŠ l PREDSTAVNIKI SLOVENSKIH OBČIN SO V LJUBLJANI PODPISALI POSEBNI DRUŽBENI DOGOVOR O VIŠINI SPLOŠNE PORABE V LETU 1974: ZAKAJ VELENJE NI PODPISALO VELENJE, 15. aprila - Predstavniki slovenskih občin, z izjemo treh (med drugim tudi Skupščine občine Velenje) so zadnji ponedeljek podpisali v Ljubljani posebni družbeni dogovor o višini splošne porabe v občinah na območju Socialistične republike Slovenije v letu 1974. S tem posebnim družbenim dogovorom začenjamo v naši republiki, in to kot prvi v Jugoslaviji, uveljavljati tudi na področju splošne in skupne porabe določbe nove ustave ter načela samoupravnega financiranja. Odborniki velenjske Občinske skupščine so na zadnji seji obravnavali predlog tega posebnega družbenega dogovora o višini splošne porabe v občinah SR Slovenije v letu 1974. Po dokaj obširni razpravi so ugotovili, da nekateri kriteriji iz tega dogovora na noben način niso sprejemljivi za občino Velenje. Z družbenim dogovorom določena višina proračunskih dohodkov namreč ne bi zadoščala za kritje vseh izdatkov. Zato so soglasno sklenili, da Skupščina občine Velenje ne podpiše posebnega družbenega dogovora. Da bi javnost kar najbolj podrobno in objektivno seznanili o razlogih, zakaj Velenje ni podpisalo posebnega družbenega dogovora o višini splošne porabe v občinah na območju Slovenije v letu 1974, je izdala Skupščina občine Velenje naslednje sporočilo za javnost: Pri uveljavljanju skupnih družbenih interesov, v skladu z novo ustavo, zavzema pomembno mesto tudi proces deetatizacije z ustanavljanjem samoupravnih interesnih skupnosti in razvijanjem drugih oblik podružbljanja teh področij. Pri tem |e še zlasti pomemben nov način financiranja družbenih dejavnosti, ki lemelji na uveljavljanju družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja med interesnimi skupnostmi in delavci v temeljnih organi-lacij združenega dela in drugih delovnih skupnostih. S spreminjanjem načina financiranja skupnih potreb oziroma interesnih skupnosti nastajajo določene ipremembe tudi v občinskih proračunih, ki se kažejo v tem, da se s prenosom nalog na temeljne interesne skupnosti izločajo iz njih tudi obveznosti do teh skupnosti. To pomeni, da bodo proračuni občin v prihodnje zagotavljali le sredstva za bitje tistih obveznosti, ki so jih ob-Eine dolžne financirati na podlagi ustave in veljavnih predpisov. Iz republiške resolucije o družbe-no-ekonomiskem razvoju za leto 1974 izhaja., da se lahko obseg splošne in skupne porabe v letu 1974 poveča najweč za 19%, oziroma za 4 % manj tod predvidenega porasta Nominalnega družbenega proizvoda. ! Posebni družbeni dogovor o višini »plošne porabe v občinah SR Slovenje v letu 1974 predvideva, da se lahko splošna potrošnja v SR Sloveniji v letu 1974 poveča za 16 %, od tega na ravni občin za 16,4 %. V 5. in 6. členu omenjenega družbenega dogovora so določena posebna merila, po katerih je mogoče proračunsko potrošnjo v posameznih občinah povečati nekoliko nad to osnovo, če je občina v letu 1973 dosegla r strukturi proračunskih izdatkov določeni delež izdatkov za socialno dubstvo, zdravstveno varstvo( državne organe, krajevne skupnosti in Iružbeno-politične organizacije. Nadalje je tudi določeno, da morejo proračunsko potrošnjo v letu 1974 ta določen odstotek iznad dogovorjene višine povečati tudi tiste občine, ki so imele v letu 1973 proračunsko poiabo na prebivalca pod republiškimi povprečjem občin. Ta merilodo doseženi, pa bodo občine še inadalje ostajale v neenakopravnem položaju glede možnosti za pokrivamje svojih potreb. To pa predvsem zaradi tega, ker imajo posamezne občine, ob upoštevanju omenjenih meril, različno izhodiščno osnovo za oblikovanje proračunskih sredstev (proračunsko potrošnjo na prebivalca). To ugotovitev najbolj jasno ponazarjajo podatki o doseženi proračunski potrošnji na prebivalca "v posameznih občinah v letu 1973; razlike v proračunski porabi na prebival- višini splošne porabe v letu 1974 ni v zadostni meri upoštevala različnih izhodiščnih osnov za oblikovanje proračunske potrošnje v posameznih občinah, sicer ne bi moglo priti do takih predlogov, da morajo nekatere občine z najnižjo proračunsko potrošnjo na prebivalca odvajati svoja sredstva za pokrivanje proračunskih potreb tistih občin, ki izkazujejo znatno višjo proračunsko potrošnjo na prebivalca. Tako naj bi na primer občina Žalec (s 510,09 din proračunske potrošnje na prebivalca) glede na višino ustvarjenih lastnih sredstev in dovoljenega povečanja proračunske porabe v letu 1974 prispevala v solidarnostni sklad 1,362.000 din, sredstva iz tega sklada pa naj bi dobivale tiste občine, ki so imele že v letu 1973 višjo proračunsko porabo na prebivalca kot občina Žalec. Dejstvo je, da sredstva iz solidarnostnega sklada ne bodo prejemale samo nerazvite občine, ampak tudi nekatere razvite, skratka vse tiste, ki s svojimi lastnimi sredstvi ne morejo pokriti dogovorjene višine proračunske porabe. V zvezi s tem se postavlja vprašanje, če je to še solidarnost, če mora občina, ki troši manj, odvajati svoja sredstva za dopolnilno financiranje tistih občin, ki več rabijo. Mnenja smo, da bi morala biti sredstva solidarnostnega sklada namenjena izključno za nerazvite občine, vse druge občine pa bi morale svojo proračunsko porabo prilagoditi realnim možnostim, to je ustvarjenim lastnim proračunskim dohodkom. Druga anomalija pa je v tem, da prav tiste občine, ki prispevajo sredstva za solidarnost, ne morejo pokrivati svojih velikih proračunskih potreb, Velenje je bila v letu 1973 po proračunski porabi na prebivalca povsem na dnu slovenske lestvice, konkretno na 51. mestu, saj je znašala njena potrošnja na prebivalca le 584,33 din, oziroma 24 % manj kot je znašalo v istem letu povprečje slovenskih občin. Na osnovi ugovora, ki ga je podala na zasedanju delegatov slovenskih občin in v dogovarjanju s komisijo (ki je pripravila osnutek družbenega dogovora) je bilo sklenjeno, da bo lahko znašal obseg proračunske potrošnje občine Velenje v letu 1974 največ 80 % doseženega povprečja slovenskih občin, kar. praktično pomeni, da bo lahko za proračunske potrebe porabila le 20.229.000 din, ostale proračunske dohodke pa bo morala odvesti v solidarnostni sklad za dopolnilno proračunsko financiranje tistih občin, ki z lastnimi dohodki ne pokrivajo dogovorjene potrošnje. Povsem jasno je, da s takšnim družbenim dogovorom ne moremo biti zadovoljni, čeprav razumemo, da je mogoče probleme manj razvitih reševati le na osnovi večjega sodelovanja in solidarnosti med občinami. Nepravilnosti in neskladnosti v sedanjem sistemu financiranja proračunov občin je treba čimprej odpraviti in postaviti občine, kar zadeva proračunsko potrošnjo v enakopravnejši in enakovrednejši položaj, kar je tudi pogoj za uspešno in učinkovito samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. Zato predlagamo, da naj pristojne republiške strokovne službe ob sodelovanju občin takoj izdelajo minimalne standarde za posamezna področja proračunske potrošnje (o Kadarkoli se na velenjskih ulicah pripeti nesreča nepoklicani gledalci obkrožijo stolčeno vozilo in potem modrujejo, po čigavi krivdi je prišlo do treska na cesti. Ob vztrajnem nategovanju vratov pa pozabljajo, da s to svojo radovednostjo spravljajo v nevarnost ne le sebe, ampak tudi voznika, ki slučajno pripelje mimo. Tako je bilo tudi prejšnji teden nasproti Name. Gledalci so v trenutku obkrožili zaletena avtomobila, lastniki motornih vozil pa so s svojimi avtomobili natrpali pločnike, da bi se ja čimprej pridružili radovednim pešcem in kolesarjem. Seveda se ti občani niso zmenili za to, ker so za nekaj časa onemogočili dosto z avtomobilom na parkirni prostor tistim, ki so pohiteli na nakup v prodajalno ERE ob Kidričevi cesti. ca med posameznimi občinami so velike, saj znaša to razmerje 1:3 (najnižjo proračunsko potrošnjo na prebivalca izkazuje občina Žalec s 510,09 din, najvišjo pa občina Piran s 1.529,24 din). Komisija, ki je pripravila predlog posebnega družbenega dogovora o ki so posledica hitrega gospodarskega, predvsem pa družbenega razvoja. Tudi občina Velenje s sprejetimi merili v družbenem dogovoru iz povsem opravičenih razlogov ni zadovoljna. Njena izhodiščna osnova za možni obseg, povečanj a proračunske potrošnje je zelo nizka. Občina lnotel paka Gostinsko podjetje PAKA Velenje Obvešča in priporoča Priporočamo vam, da obiščete restavracijo »JEZERO«, kjer vam nudimo vsak dan sveže postrvi. Ob dobro pripravljeni ribi in dobri kapljici vas zabava kvartet »LORDOVI«. MINI GOLF ŽE OBRATUJE. V hotelu PAKA pa si oglejte nov barski spored. Ne bo vam žal! tudi za manj razvite občine v tem smislu, da jim bo solidarnostna pomoč le vzpodbuda za hitrejši lastni gospodarski in družbeni razvoj. Sama solidarnostna pomoč brez angažiranja lastnih sil lahko pomeni tudi določeno nazadovanje v na-dalnjem razvoju teh območij. V 12. členu družbenega dogovora je sicer določeno, da bo republiški sekretariat za finance spremljal realizacijo družbenega dogovora in da bo v mesecu oktobru po potrebi predlagal tudi morebitne spremembe oziroma dopolnitve. Primer občine Velenje, pa še nekaterih drugih občin, terja takojšnjo ponovno preučitev in upoštevanje objektivnih razlogov, ki narekujejo spremembo družbenega dogovora, zato bi bilo prav, da pristojni sekretariat pristopi k svojemu delu takoj, ne pa šele na koncu leta. Velike probleme pri izvajanju nalog občinskega družbenega plana in izvajanju programov krajevnih skupnosti in temeljnih interesnih skupnosti povzroča tudi zakasnelo sprejemanje finančnega instrumentarija za oblikovanje sredstev splošne in skupne porabe. Sprijaznili smo se s prakso, da sprejemamo odločitve o obsegu splošne in skupne porabe ter o stopnjah družbenih dajatev šele v tekočem letu, zaradi česar tisti, ki sredstva ustvarjajo in tisti, ki sredstva uporabljajo, ne morejo pravočasno pristopiti k realnemu planiranju in izvajanju svojih nalog. K tej nalogi bi morali pristopiti pravočasno, tako bi bile vse stvari okoli tega vprašanja razčiščene in dogovorjene že ob koncu leta za naslednje leto. Ce hočemo, da bodo imeli družbeni plani tudi potrebno zagotovilo za svojo izvršitev, tedaj morajo biti samoupravni sporazumi in družbeni dogovori njihov sestavni del in praviloma sprejeti pred sprejemom družbenega plana. Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje vsekakor pomeni velik napredek na področju urejanja odnosov v družbi. Naš prispevek ni napisan zato, da bi dosežene pozitivne procese kritično ocenjevali, temveč predvsem z namenom, da bi z našimi razmišljanji prispevali kar največ k nadaljnji vsebinski izpopolnitvi sistema financiranja proračunske potrošnje in k hitrejšemu reševanju problemov na področju družbenega planiranja. Predavanja ob svetovnem dnevu zdravja V mesecu aprilu so že stekla prva predavanja ob svetovnem dnevu zdravja, namenjena zdravi prehrani. Na osnovni šoli Mozirje in podružnici Nazarje je dr. Zinka Vertačnik na roditeljskih sestankih obravnavala temo „Zdrava 'prehrana in problemi sistematskih pregledov". Naslednji teden bo imela predavanje na isto temo še na podružnični šoli na Rečici ob Savinji. katerih govori tudi družbeni dogovor), ki naj bi služili kot enotna osnova za določanje obsega proračunske porabe v posameznih občinah. Minimalni standardi za posamezna področja proračunske potrošnje naj bi dobili svoj skupni izraz v enotnem kazalcu, to je v proračunski potrošnji na prebivalca. Ta enotni kazalec in število prebivalcev naj bi služila za okvirni izračun obsega proračunske porabe v posameznih občinah. Občine, ki z lastnimi proračunskimi dohodki ne bi mogle kriti dogovorjene porabe, naj bi dobivale dopolnilna sredstva iz solidarnostnega sklada, v katerega pa naj bi prispevale sredstva tiste občine, ki ustvarjajo več sredstev, kot znaša dogovorjena enotna proračunska poraba. , Zraven enotne osnove za določanje obsega proračunske potrošnje je treba vnesti v sistem financiranja proračunov občin tudi merila za stimulacijo v tem smislu, da bo občinam, ki prispevajo sredstva v solidarnostni sklad, dana tudi možnost nekoliko večjega obsega proračunske porabe. Le na tej osnovi bodo te občine še nadalje zainteresirane, da bodo na svojem območju razvijale in pospeševale tiste dejavnosti, ki ustvarjajo sredstva za oblikovanje dohodkov splošne, pa 'tudi skupne porabe. Povsem razumljivo je, da morajo delo in rezultati dela neke občinske samoupravne skupnosti najti svoj odraz tudi v sredstvih, s katerimi ta občinska družbena skupnost razpolaga. V sistemu financiranja pa je treba prav tako vnesti določena merila »VEGRAD« IMA NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE__ Nikoli blokirani 28. marca 1974 so delavci „Vegrada", poleg delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine Velenje, volili tudi nove samoupravne organe v TOZD gradbena operativa, TOZD gradbena industrija in SDS skupne službe. Izvolili so naslednje samoupravne organe. V podjetju so volili skupščino delegatov, skupni odbor za medsebojna razmerja ter skupni odbor delavske kontrole. V gradbeni operativi so volili delavski svet, odbor za medsebojna razmerja ter svete delovnih enot. Enake samoupravne organe so volili tudi v gradbeni industriji in v skupnih službah. Volitve so kljub težavam zaradi razdrobljenosti in oddaljenosti posameznih gradbišč in sektorjev, bde uspešno opravljene, saj je od 1651 upravičencev volilo 1451 ali 87,9odstot-kov. 11. in 12. aprila pa so se vsi samoupravni organi tudi že konstituirali. Predsednik skupščine delegatov GIP „Vegrad" je Branko Drolc, predsednik skupnega odbora za medsebojna razmerja je Jože Gorjanc, predsednik skupnega odbora de-lovske kontrole pa Vinko Ocepek. Istočasno je skupščina delegatov imenovala skupni poslovni odbor, katerega predsednik je Katja Šega ter skupni odbor za splošni ljudski odpor in civilno zaščito, katerega predsednik je Franc Rat. Predsednik delavskega sveta TOZD gradbena operativa je Jože Zec, predsednik odbora za medsebojna razmerja pa Damjan Matelič. Novi delavski svet TOZD je imenoval tudi svoj poslovni odbor, katerega predsednik je Alojz Zakrajšek. Za predsednika delavskega sveta TOZD gradbena industrija je bil izbran Marinko Mandič, za predsednika odbora za medsebojna razmerja pa Franc Guček. Imenovan je bil tudi poslovni odbor TOZD, katerega predsednik je Stane Prašni-kar. Za predsednika delavskega sveta SDS skupne službe je bila izvoljena Metka Vivod, predsednik odbora za medsebojna razmerja pa je Drago Blagus. Tudi DS skupnih služb je imenoval svoj poslovni odbor, katerega predsednik je Branko Drolc. Na konstituiranju skupščine delegatov, ki so mu prisostvovali tudi člani starega DS, je med drugim glavni direktor Janez Basle podal pregled dosežkov podjetja v preteklih 4 letih, t. j. v mandatnem obdobju dosedanjih samoupravnih organov iz katerega povzemamo nekaj najvažnejših kazalcev gospodarskega razvoja podjetja. Celotni dohodek podjetja se je od leta 1969"do 1973 dvignil od 77 milijonov din na 157 milijonov din . ali za 203 %, število zaposlenih pa od 962 na 1418 ah za 147 %. V letu 1969 je naš poslovni sklad zanašal 8,17 milijona din, štiri leta pozneje,pa kar 43 milijonov din ali za 530 % več. Veliko pove tudi podatek, da smo v letu 1969 imeli skoro stalno blokiran žiro račun, medtem ko se nam to lani ni nikoli zgodilo. Napredek je videti tudi v tem, smo 1969 leta imeli 93 stanovanj letos pa jih bomo imeli že 150; pri tem je treba posebno poudariti, da smo zgradili in dodelili stanovanja predvsem delavcem iz neposredne proizvodnje. V primerjavi z drugimi Slovenskimi podjetji smo 1969 leta bili na 51. mestu, a lani smo se povzpeli na 9. mesto. NAŠ Č£AS 3 STRAN MLADIH BRALCEV Duška Centrih V VELENJU Miijana Pocajt Vlasta Špeh Srečanje mladih literatov in novinarjev Razstava 46 srbskih ustvarjalcev Pred tednom je bila v galeriji Knjižnice Velenje odprta razstava članov Likovnega kluba Delavske univeize Djuro Salaj iz Beograda. Po zelo uspešnem petkovem kulturnem rečeni, ki so ga pripravili in izvedli člani komornega ansambla iz Pesja, je predsednik Zveze likovnih skupin Slovenije Miloš Vastič spregovoril o veliki družini ustvarjalcev iz Beograda, ki se nam letos prvič v velikem številu predstavljajo tudi v Sloveniji. Četudi se nihče od avtoijev ni mogel udeležiti otvoritve razstave, je bila otvoritev zelo svečana in vsa dela so zelo toplo sprejeta. V skupini je 46 razstavljalcev. To so učenci, delavci, profesorji, matematiki, ekonomisti, oficirji in upokojenci Poklicna struktura je zelo pestra, tako kot je pestro življenje in kot je pester izbor umetniških stvaritev. Težko je izpovedati občutek obiskovalca o delu posameznika in ga predstaviti javnosti. Večina avtoijev se nam predstavlja s po samo enim delom. To je izbor najboljšega, kar so ustvarili in tak je tudi splošen vtis, ki ga dobi obiskovalec. Srečujemo se z deli od zelo umirjenih blagodejnih in barvno urejenih kompozicij Vukovič Ili-je (Predel) do zahtevno zelo težkih, vendar čvrsto in utemeljenih postavljenih struktur, ki jih je uporabil Kovanovič Milovan v predstavitvi vsemiija. Prava poezija in osvežitev je Burkičeva gravura na kovini „Sentičeva Emina". Preprosta, vendar dovolj bogata je ta izpoved osebnih občutkov do žene, človeka in njegovega zapletenega življenja. Prava mojstrovina preciznosti je „Pismo tagori", ki ga je Lazare-vič Ljubo oblikoval in nam ga s sproščeno osebnostjo predstavil v tolčenem bakru. Čeprav s popolnoma drugo tehniko dela je z enako doslednostjo, vendar z veliko mero domišljije in življenjske resnice Suran Zoran naslikal Drvaija in metulja.1 Prav posrečena sta v svojih zamislih Ivkovič Vojislav in Todo-rovič Dušan. Prvi je na platnu izpovedal svoje Sanje ljubezenskih resnic ln mladosti, in Dušan se je s svojimi deli preselil in vrnil v svet otrok, v svet svobode in otroške vsemogoče fantazije. » Tudi plastike so izrazno zelo pestre. Ustvarjalci so svoje zamisli oblikovali v lesu, kovini in keramiki. Zelo zanimiva je maska starega očeta. Z ostrino potez je avtor Atanaskovič prikazal odločnost in doslednost predstavljene osebnosti. Obe rudarski figuri Andrejeviča sta veren prikaz avtoijevega stanu in njegov čut do pripadnosti velikemu kolektivu. Obe osebi, sta močni in čvrsti, kot je neizprosen boj de-lavca-rudarja. V isto vrsto sodi z upodobitvijo dveh ovnov učenec Zantevič Miloš. Vsak posebej je v svojih delih izpovedal svoj odnos do resnice, do premagovanja težav, pri vsem pa je v celoti dovolj optimizma m pripravljenosti za ustvaijanje lepšega jutrišnjega dne. Se bi bilo potrebno govoriti o delih. Mnoge avtoije bi morali pohvaliti in jim izreči zadovoljstvo, da smo Velenjčani med redkimi, ki smo lahko na enem kraju spoznali tako obsežno in tako bogato umetniško stvaritev. Tudi ta razstava naj bo vzpodbuda za delo naših ustvarjalcev. Z obiski drugih umetnikov v Velenju se odpirajo vrata našim in prepričani smo, da bo naš Šaleški klub likovnih ustvarjalcev znal izkoristiti te možnosti in vrnil obiske. V okviru letošnjih jugoslovanskih pionirskih iger je literarno-novinarski krožek na osnovni šoli Gustava Šiliha v Velenju preteklo soboto organiziral prisrčno srečanje mladih literartov in novinarjev velenjske občine. Udeležili so se ga učenci z osnovnih šol Biba Roeck iz Šoštanja, bratov Letonje iz Šmartnega ob ] posebne šole ter učenci osnovne šole Gustava Šiliha. Med daljšim pogovorom so se mladi novinaiji in literati seznanili s tem, kako je posamezen krožek organiziran, kdo . mu pomaga, kakšne težave imajo z izdajo šolskih glasil, kakšno je njihovo medsebojno sodelovanje. V zvezi s tem so se dogovorili, da si bodo v prihodnje izmenjavali glasila, da bodo lahko drug drugega ..nadzorovali", kako so delavni. Dogovorili so se tudi, da se bodo vključili v propagandno informativno akcijo v zvezi z zborom slovenskih pionirjev na Graški gori 15. julija letos. V ta namen so imenovali posebno komisijo, ki bo to akcijo usmeijala. Srečanja mladih literatov in novinaijev se je udeležil tudi pisatelj Leopold Suhadolčan, ki je mladim povedal nekaj napotil, ki jih morajo upoštevati pri pisanju, če želijo postati dobri pisatelji ali novinaiji. Tudi mi smo se pomešali mednje ter si zapisali nekaj stavkov. DUŠKA CENTRIH, učenka osnovne šole Gustav Šilih Velenje: „Na naši šoli deluje v vsakem razredu dopisniška skupina, ki nam pošilja svoje spise, potem ko jih pregleda njihova razredničarka. V našem krožku smo izvolili glavnega, odgovornega in tehničnega urednika ter urednike posameznih rubrik. Vsak svojo nalogo zelo vestno opravlja. Sestajamo se vsak ponedeljek po pouku in se pogovarjamo o novih zanimivostih in pregledamo spise, ki so jih prinesli učenci. Na sestankih razpravljamo tudi o vsebini posameznega glasila ter razdelimo teme spisov krožkom. Likovni krožek nam spise ilustrira. Pomaga nam tudi foto-krožek. Poleg tega pošiljamo spise še v druge časopise - Pionirski list, Ciciban in Naš čas. Pišem zelo rada. Najraje o življenju v šoli. Prav zdaj name- ravam napisati spis o tem, kako preživljamo odmore." „MIRJANA POCAJT, učenka osmega razreda osnovne šole Gustav Šilih: Pišem pesmi in spise. Včasih mi bolj ležijo pesmi, drugič spet spisi. To je odvisno od razpoloženja. Pesmi in spise objavljam v šolskem glasilu Vrtiljak. Pred kratkim sem poslala več pesmi v Pionirski list ter Mladino in zdaj nestrpno pričakujem, kdaj jih bodo objavili. Upam, da jih bodo! Vsaj nekatere. Prva pesem, ki sem jo napisala, se imenuje Znanec-'moj prijatelj." VLASTA ŠPEH, ki je urednica glasila „Utrinki" na osnovni šoli Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki nam je s pomočjo to-varišice Erne Karažinec povedala naslednje: „Naše šolsko glasilo izhaja dvakrat na leto v 300 izvodih. Trudimo se, da bi bih Utrinki čim bolj kvalitetni, pestri in estetski. Glasilo ima naslednje rubrike: splošna poročila o vzgojno-izobraževalnem delu na šoli, poročila o delu in uspehih krožkov, literarni prispevki, pesmi, pisma, igre, smešnice, uganke, rebusi in križanke. Gradivo sprejema uredniški odbor ter ga razvršča po temah. V odboru je šest članov (trije učenci iz nižje stopnje ter trije iz višje). Mentorici glasila sta tovarišici Erna Karažinec in Ida Centrih. Utrinke tiskamo v rudniški tiskarni v Velenju. Želeli bi si barvne ilustracije, kar pa je za nas predrago. Zato včasih vstavljajo učenci originalne risbe, slike in grafike, ki jih delajo pri likovnem krožku. Literarne prispevke pošiljamo tudi v vse liste, ki objavljajo dela učencev. Vse objavljene prispevke izrezujemo in jih razstavljamo na vidno mesto; zato učenci radi pišejo." Med mladimi literati in novinaiji je bil tudi priljubljen mladinski pisatelj Leopold Suhadolčan. (Drugi z leve). Ne za večno Stopava ob reki. Sončen popoldan, sveža nedelja. Roke tišči globoko v žepih. Vse je tiho. Pogledam okoli. Sama sva. Molčiva. Vrbe. Ptički se spreletavajo. Žvrgolijo. Voda šumi. Sklonim se in utrgam cvetico. Sonja me pogleda. Danes prvič. Vidi me globoko .v srce. Hrepeneč pogled. Ne! Zakaj? Cvet odvržem. Izgubi se med regratom in svežo zeleno travo. Iz trave poletita dva vra-bčka. Gotovo sem ju zmotil. Drug poleg drugega sedeta na najvišjo vejo vrbe. Zelen obroč okoli obeh. Srce! Sedem pod vrbo. Prijetna senca. Sede poleg mene. Utrga rumen regratov cvet. Poda mi ga. Obrnem se proč. Na ramo mi pade rumen list. Stisnem ga v pest. Pogledam jo. V očeh se jih zrcalijo solze. Sončni žarek naredi iz njih mavrico. Mavrica me sprašuje; „Samo zaradi mojega kolega? " Vstane. Odide! Žal mi je. Premišljujem. Njene modre oči, ljubeč pogled, žgoče ustne. Moja ljubosumnost in njena ljubezen. Skočim pokonci, hitim za njo. Ne vidim več vrb, ne drobnih zelenih lističev, ne trave in dišečih rož. Sonce sije temneje. Ne za večno. BOGDAN LILIJA 3. TE-a, Velenje Bolezen ? Smrt? Ljubezen? V skladišču znanja sta se srečala, on dijak, ona njegovega znanja dojilja. Sama v odmoru v razredu sta ostala, dejal je „Bodi mojega srca zaklopka." Bil je škandal, ona je odšla, pustila ga je samega sredi samote samotne. Znanja tok je zdaj ugasnil, tekla je kri - alkohol, „švc", vrv se zategne - tema. Na oblaku stolček zdaj stoji, pod njega senco dve grlici, našli sta, zemeljski dušici -ljubezen - smrt,... ljubezen - smrt; bolezen. Bolezen? Ljubezen Smrt!! Stane Osojnik 4. TE a, Velenje Kako si predstavljam Šmartno Šmartno se bo do leta 2000 spremenilo v milijonsko mesto. Ob reki Paki, na kateri bo moderna hidroelektrarna, bo tekla štiripasovna cesta. V mestu bodo same modeme zgradbe. Ob cesti bodo postavili več sedemdeset nadstropnih stolpnic. Zgradili bodo tudi tri atomske tovarne, v katerih bodo delo opravljali roboti. V trgovini ne bo prodajalk in prodajalcev. Te bodo nadomestili električni računalniki in kompjutri. Predvidevajo tudi, da bodo zgradili moderno letališče, na katerem bodo pristajala letala z drugih planetov. V bližini Podgore bodo zgradili pokrit bazen. V Paški vasi bodo zgradili tudi diskoklub, v katerem se bodo zabavali mladi. Na kraju, kjer je zdaj šola, bodo zgradili dva velika bloka. Nove šole ne bodo postavili, ker se bodo otroci vse naučili s pomočjo posebnih naprav. V Rečici bodo že čez približno dvajset let zgradili univerzo. Namesto učiteljev bodo imeh avtomatske naprave, ki jih bodo poučevale. Vse tovarne pa bodo imele filtre, da ne bi uničile zraka. Ob reki Paki bodo zgradili tudi pristanišče. V Skornem bodo kmalu odprli dva rudnika zlata. Če jim bo to uspelo, bo Šmartno najmodernejše mesto v Jugoslaviji. BOJAN KLEMENČIČ 7. a razred Šmartno ob Paki Potujčevanje O problemu potujčevanja beneških SI« vencev govorijo predvsem Bevk, Pahor t Rebula. Osrednji predstavnik te skupine i predvsem Bevk. V povesti Kaplan Mart' Čedermac spregovori Bevk o Bene: Sloveniji. Slovencem poskuša razgrniti pot čevanje. Mnogi Beneški Slovenci so bih trn v pe italijanskim oblastem, zato so jih zapirali raznih taboriščih, iz katerih se jih je vrnilo malo. Oblasti so prepovedale rabo slovet skega jezika v uradih, šolah, cerkvah. Po do mačijah so iskali knjige, pisane v slovenskec jeziku in jih zažigali pod Verdijevim spom« nikom v Trstu. To pa je v centru mesta. Ital janski fašisti so požgali slovenski narodu dom, meko slovenskega kulturnega gibanja S tem so dokazali, da želijo uničiti narod, i njega želijo napraviti psa, brž priteče k tebi ko zažvižgaš in se z repom med nogami plaz okoli tvojih nog. Da bi to dosegli, so prepc vedali tiskanje časopisov in knjig v siover skem jeziku. Kajti s tem bi dokazali, da ob stajajo, oni pa niso smeh biti. Toda ob propadu fašizma so upali, da si bodo priključili matični državi. Toda njihc ve upe je zopet prekril teman oblak. Uničil jih je črna roka - ZDA, Anglija, Franciji Sovjetska zveza. Beneški Slovenci so ostali Italiji. Oblasti so jim obljubljale veliko, tod! izpolnile so le malo teh obljub. Zanje sobi Slovenci otrok, ki mu obljubljaš igrače, dr ne bi jokal. Toda žalosten otrok je dobil li malo teh igrač. Ostale so le obljube. Dušan Pavčnik 4. TE-a, Velenji Beneška Slovenija! Ali res ne boš * več, kar si bila? V realističnem delu Kaplan Martin Čede mac Bevk opisuje, kako so italijanski fa: zatirali slovenski jezik in narod v Slovem Benečiji. Povest mi je ostala v neizbrisne! spominu od takrat, ko sem jo videl prem no na male ekrane. Nikoli ne bom pozi lika kaplana Martina Čedermaca, ki ga je igral Jože Zupan. V Vršnem je že dolgo let kaplanoval Mi tin Čedrmac. Naložil si je že šesti križ, t njegov čisti, zvonki glas še ni prav nič osli bel. Pridigal je v slovenskem jeziku in zato bila cerkev vedno polna. Nenadoma izk odlok, ki prepoveduje pridiganje v slovet skem jeziku. Martina to močno potre in sestro Katino, ki je skrbela zanj, poskrijet vse knjige in katekizme, ki so bili napisani slovenščini. Toda Martin se ne meni dosti i italijanski odlok in naslednjo nedeljo zopt prične maševati v slovenščini. Tedaj opaž kako se mu iz klopi nasmiha kovač Vani Zboji se izdaje in mašo nadaljuje v italijai ščini. Toda Martin se je v Vanču zmotil, ki se le-ta kasneje izkaže za zelo zavednega i kaplanu vdanega. Vendar oblasti za Martini vo zavednost kaj kmalu zvedo. Ljudje v va se sprašujejo, kdo bi bil lahko ovaduh. Zar di tega se skoraj stepejo. Kaplan zve od s stre letine, da je ovaduh tujec, ki je večkn skrivaj zahajal k njej. S tem je nekako poni ril razjaijene vaščane, ki so se kasneje znei nad tujcem. Martinu nenadoma umre njegova devetd set let stara mati, ki jo, je imel zelo rad.' l p je močno potrlo in hudo je zbolel. A nj gova zavednost je ostala neomajana. Ko oz ravi, zopet uči otroke v slovenščini; oblas pa ga še vedno preganjajo in ga hočejo tu zapreti. Njegovi vaščani so orožnikom pn prečili, da bi Martina odvedli. Martin je ze oslabel in zato je zaprosil za upokojitev, vas je prišel nov kaplan, Italijan Morandii ; Rad je imel Slovence, vendar ni znal slove skega jezika. Martin se je moral odseliti in o ■ odhodu je še enkrat govoril ljudem. Govoi je o ljubezni do našega jezika. Težko je zapi ščal ljudi, ki so ga razumeli in ga imeli Njegove zadnje besede so se glasile: „Bei ška Slovenija! Ali res ne boš več, kar si la?" Zdi se mi, da so bile Martinove sluti pravilne. Beneška Slovenija je še danes v kah tujcev, na njej pa živijo naši slovei ljudje. Sicer lahko govorijo in se učijo sli venski, vendar jih na vsakem koraku sprei lja trda tujčeva roka ter njegova žlobudra« našim ljudem tuja beseda. Vendar naš jezik Slovenski Benečiji še ni zamrl.... BOŽO KRIŽNI 4. TE-a, Velenj NAŠ i IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ POSVETOVANJE SEKRETARJEV KOMITEJEV OK ZVEZE KOMUNISTOV KOROŠKE REGIJE V DRAVOGRADU: V vseh sredinah akcijske programe Zadnji ponedeljek, IS. aprila, so se v Dravogradu posvetovali sekretaiji komitejev občinskih konferenc ZK Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Siovenj Gradec s sekretarjem Medobčinskega sveta ZKS za Koroško, Ivanom Bošnikom. Ocenili so razpoloženje v času prvih volitev delegatov občinskih skupščin ter med VII. kongresom Zveze komunistov Slovenije. Ob tem so se dogovorili, da morajo zdaj v vseh sredinah kar najbolj podrobno oceniti politično stanje. Dogovorili so se, da morajo občinska vodstva, Zveze komunistov ter vse organizacije in aktivi ZK čimprej izoblikovati podrobne akcijske programe za uresničevanje nalog, sprejetih na VII. kongresu Zveze komunistov Slovenije, v njih pa morajo določiti tudi aktivnost pred bližnjim X. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije. Posebno pozornost bodo pri tem namenili organizaciji seminarjev za člane ZK in delegacij. O podrobnejšem programu izobraževanja in usposabljanja ter o prihodnji družbeno politični aktivnosti bodo govorili na prihodnjem posvetovanju sekretarjev občinskih vodstev ZK za Koroško. Na posvetovanju v Dravogradu so poudarili, da morajo prav v vseh siedinah nameniti vso pozornost stabilizacijskim prizadevanjem ter hitrejšemu ,in skladnejšemu razvoju regije. Dogovorili pa so se še, da bo 25. aprila seja Medobčinskega sveta ZK za Koroško, na kateri bodo sprejeli program dela Medobčinskega sveta ZK. 9 4. ZBOR UPRAVLJAVCEV SLOVENJEGRASKE PODRUŽNICE LJUBLJANSKE BANKE: _ Skupna bilančna vsota večja V Radljah ob Dravi je bil prejšnji petek, 12. aprila, 4. zbor upravljalcev Ljubljanske banke, podružnice Slovenj Gradec. Na zboru so obravnavali delo izvršilnega odbora podružnice Ljubljanske banke v letu 1973 ter poročili Ljubljanske banke in slovenjgraške podružnice Ljubljanske banke za leto 1974, razpravjali in sklepali pa so še o nekaterih drugih vprašanjih. Pri podružnici Ljubljanske banke Slovenj Gradec združujejo sredstva in opravljajo svoje finančno poslovanje vse organizacije združenega dela iz občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec ter vse družbeno politične skupnosti. Izjema so le 4 kmetijske zadruge. V preteklem letu so se uprav-ljalci Ljubljanske banke zbrali na dveh zborih, pri čemer so obravnavali poslovno politiko banke za leto 1973 ter za razdobje 1974 _ 1976, sklepali pa so še o širjenju mreže poslovnih enot. Izvršilni odbor slovenjgraške podružnice Ljubljanske banke pa se je sešel v preteklem letu na 19 sejah, razpravljal in odločal pa je o oblikovanju poslovne politike in ukrepih za njeno izvajanje, spremljal je gospodarska gibanja ter stanje likvidnosti podružnice, sklepal pa je tudi o kreditnih in garancijskih zadevah itd. V času od 1. 1. 1973 do 31. 3. 1974 je izvršilni odbor slovenjgraške podružnice Ljubljanske banke odobril 37 kratkoročnih posojil, 38 dolgoročnih posojil, 9 posojil za gradnjo stanovanj za tržišče ter dvoje deviznih posojil. Zraven tega pa je odobril še posojila za pospeševanje kmetijstva. V primerjavi z letom 1972 se je pri podružnici Ljubljanske banke v Slovenj Gradcu povečala lani skupna bilančna vsota za 60,8 %. Po odstotku porasta si Slovenj Gradec deli 8 do 9 mesto med 17 podružnicami Ljubljanske banke, v celotni bilančni vsoti Ljubljanske banke pa je udeležen z 2 %. Ugotavljati je mogoče, da so se lani na območju Koroške močno povečala sredstva na žiro računih gospodarskih organizacij združenega dela, tudi na račun okrog 20% povečanja realizacije. Na drugi strani pa so povečana sredstva na žiro računih 0DB0RNJKI OBČINSKEGA ZBORA IN ZBORA DELOVNIH SLOVENJ GRADEC SO SE SESU NA ZADNJI SEJI: SKUPNOSTI SKUPSČINE OBČINE Sprejet letošnji občinski proračun I Področna prireditev XVII. srečanja gledaliških skupin Slovenije Ravne na Koroškem in Mežica sta od 17. do 20. aprila prizorišče področne prireditve v okviru XVII. srečanja gledaliških skupin Slovenije. Uvodna predstava je pripadla članom gledališke skupine delavsko prosvetnega društva Svoboda Mežica -Prevalje. V režiji Vilija Strela so se predstavili s Suhadolčanovim delom „Srečna hiša doberdan". Na področni prireditvi so nastopili še člani gledališke skupine kulturno umetniškega društva Prežihov Voranc Ravne na Koroškem z Bevkovim ..Kaplanom Martinom Čedermacem" v režiji Silve Breznikove. Igralci iz Mežice in Prevalj so zaigrali še delo Mire Štefanac „Večna lovišča". Sicer pa so na področni prireditvi XVII. srečanja gledaliških skupin Slovenije nastopili na Ravnah na Koroškem in v Mežici; madžarska dramska skupina OZKPO Lendava, Kulturno prosvetno društvo Ljutomer, mladinska skupina KUD Slava Kla-vora Maribor, Prosvetno društvo „Frainček Kozel" iz Cirkulan, Kulturno umetniško društvo „Millka Zoreč" iz Hotinje vasi ter amatersko gledališče KUD Slava Klavora iz Maribora. SLOVENJ GRADEC, 11. APRILA - V središču Mislinjske doline je bila 48. in zadnja skupna seja odbornikov obeh zborov Občinske skupščine Slovenj Gradec. Predsednik OBČINSKE KONFERENCE SZDL, Oto Sekavčnik, se je odbornikom zahvalil za opravljeno delo v zadnjih petih letih; saj je delo občinske skupščine ocenjeno kot uspešno. Na zadnji seji so občinski odborniki sprejeli vrsto odlokov in predpisov s področja financ, prometa in urba nizma. Sicer pa je bila zraven obravnave analize zadnjih zborov volivcev osrednja točka dnevnega reda razprava in sprejem proračuna občine Slovenj Gradec za leto 1974. Letos se bo v Mislinjski dolini družbeni proizvod na zaposlenega, kot računajo, povečal za 24%, skupna in splošna potrošnja pa bosta predvidoma večja le za 19,2 %. V občinskem proračunu bodo zbrali 14,228.045 dinarjev, od tega 7,411.000 din z davkom od prometa blaga na drobno, 3,215.000 din pa z davki iz osebnih dohodkov. Za tekočo proračunsko potrošnjo bo na voljo 12,855.000 din, po posebnem družbenem dogovoru pa bodo morali nameniti za solidarnostno sofinanciranje manj razvitih občin prispevati 788.000 din. Iz občinskega proračuna bo šlo tudi v tem letu največ denarja za delo državnih organov, ki bodo porabili kar 45,14% vseh proračunskih sredstev, pa za socialno varstvo (20,56%) in za negospodarske investicije (7,24%). Za dejavnost krajevnih skupnosti bo letos iz občinskega proračuna na voljo 654.000 din. PRIZNANJE VSEM, KI SO VKUUČENI V PRIPRAVE NA SKUPSČINSKE VOLITVE_ Volilni izidi — rezultat skrbnih priprav Prejšnji teden sta na skupni seji Izvršni odbor Občinske konference SZDL Slovenj Gradec in Volilna komisija pri OK SZDL Slovenj Gradec ocenila zadnje skupščinske volitve. Ugotovila sta, da spričo prizadevnega dela prav vseh družbeno političnih organizacij ni izostal uspeh. Volitev delegatov v zbor združenega dela se je udeležilo 95,4 % vseh vpisanih volilcev, volitev delegatov v zbor krajevnih skupnosti pa 96,4 % vseh vpisanih volilcev. Taki volilni izidi pomenijo vso podporo novi ustavi! Ugotavljati je tudi mogoče, da je bila dosežena dokaj dobra struktura delegatov, med katerimi so zastopane prav vse struk- KAKO BODO V MISLINJSKI DOLINI PROSLAVILI OBLETNICO USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA TER MEDNARODNI DELAVSKI PRAZNIK - 1. MAJ:_ Osrednja proslava 26. aprila Osrednja proslava v počastitev obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda - 27. aprila in mednarodnega delavskega praznika — 1. maja bo v Slovenj Gradcu 26. aprila ob 19. uri v prostorih Umetnostnega paviljona. Tako sta sklenila na zadnji seji Izvršni odbor OK SZDL Slovenj Gradec in Občinska volilna komisija Slovenj Gradec. Na večer pred praznikom dela — 1. majem pa bodo po vsej Mislinjski dolini zagoreli kresovi, ob katerih se bodo zbrali mladi, borci in delovni ljudje. Na osrednji slovesnosti 26. aprila v Umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu bodo podelili tudi letošnja Priznanja Osvobodilne fronte. Žirija za podelitev teh priznanj je predlagala, da naj bi letos Priznanja OF prejeli: Viktor SKRIVARNIK, iz Starega trga, Tone TU-RIČNIK, iz Slovenj Gradca, Vinko HAJT-NIK, iz Pameč, in Milan RAZDEVŠEK, iz Slovenj Gradca. Priznanje Osvobodilne fronte pa bo prejel tudi OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENJ GRADEC, in to za zgledno humanitarno delo. tudi odraz prizadevanj gospodarstva, da izboljša lastno likvidnost. Tem prizadevanjem v prid govori podatek, da je banka prejela lani samo 11 vlog za odobritev premostitvenih posojil za izplačilo osebnih dohodkov. Za 28,8 % so se povečale tudi hranilne vloge na vpogled, na kar je vplivalo nakazovanje osebnih dohodkov zaposlenih na hranilne knjižice. • »Očistimo svoje okolje« Turistično olepševalno društvo Slovenj Gradec je pobudnik za novo očiščevalno akcijo v vsej Mislinjski dolini. Ta bo potekala od 21. dO 27. aprila letos, potekala pa bo pod geslom „OClSTI-MO SVOJE OKOLJE". Imenovan je že poseben občinski štab za izvedbo akcije, podobne štabe pa bodo ustanovili tudi pri vseh petih krajevnih skupnostih. Hišni sveti bodo morali poskrbeti sami za ureditev okolja okrog družbenih stanovanjskih objektov. Med akcijo „Očistimo svoje okolje" bodo poskrbeli za ureditev javnih prostorov in zemljišč. Prvi so se v to novo akcijo vključili učenci osnovne šole Franjo Vrunč Slovenj Gradec, ki so že začeli urejati okolico šolske zgradbe. ture. Med 350 delegati za zbor združenega dela in krajevnih skupnosti je, primer, 27% mladih, 39 % žensk, ter kar 80 % delavcev iz neposredne proizvodnje. Izvršni odbor Občinske konference SZDL Slovenj Gradec in Volilna komisija pri OK SZDL Slovenj Gradec sta potem, ko sta skrbno preučila in ocenila nedavne skupščinske volitve, soglasno izrekla priznanje prav vsem, ki so bili vključeni v priprave na prve volitve delegatov. • Občinski zmagovalci »Vesele šole« Na osnovni šoli Franjo Vrunč v Slovenj Gradcu je bilo te dni občinsko tekmovanje učencev osnovnih šol „Vesele šole". Nastopilo je 35 učencev od 3. do 8. razreda osnovnih šol iz Mislinjske doline. Občinski zmagovalci „Vesele Šole" so: 3. razred: Vlado Jordan Iz Slovenj Gradca ter Primož Sovič iz Mislinje, 4. razred: Alenka Pariš iz Slovenj Gradca ter Duška Meh iz Pameč, 5. razred: Uroš Mrmolja iz Šmartnega ter Janez Koželj iz Slovenj Gradca, 6. razred: Darja Vranjek iz Šmartnega in Bojan Vujkovac iz Slovenj Gradca, 7. razred: Marina Praprotnik iz Podgojja ter Ljubica Ošrajnik iz Slovenj Gradca, ter 8. razred: Edita Panjek iz Slovenj Gradca ter Doroteja Stopor-ko iz Mislinje. — Zmagovalci se bodo udeležili medobčinskega tekmovanja „Vesele šole". • TUDI PIONIRJI IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC SO SLOVESNO SPREJELI »KURIRČKOVO P0ST0« S POZDRAVI ZA PREDSEDNIKA TITA: VSI MLADI — TUDI BORCI „Kurirčkova pošta" nadaljuje pot tudi na progi „Koroška". Potem, ko je obiskala vse pionirske odrede v Mežiški in Dravski dolini, je prejšnji petek prispela na območje občine Slovenj Gradec. Od dravograjskih vrstnikov so prevzeli „Kurirčkovo pošto" pri Vrhnjaku v Jederti pionirji z osnovna-šole Pa-meče. Ponesli so jo skozi Pameče in Troblje, da bi jo pozneje predali učencem osnovne šole Franjo Vrunč iz Slovenj Gradca. V parku herojev v Slovenj Gradcu je bila v petek, 12. aprila, osrednja slovesnost, združena s priložnostnim kulturnim programom. Na zborovanju mladih iz središča Mislinjske doline je spregovoril profesor Jože Potočnik, ki je med drugim poudaril, da so pionirji tudi vsi borci, vsi armada, vsi so odločeni braniti naše meje. Pozdravno pismo predsedniku Titu pa je na zborovanju prebral Zoran Vodopija. Od ponedeljka do srede je nadaljevala „Kurir-čkova pošta" pot skozi Podgorje, Smiklavž, Šmartno, Mislinjo in Za-vrše do Doliča. V sredo, 17. aprila, se je „Kurirčkova pošta" povzpela na Paški Kozjak, da bi jo mladi dan pozneje, 18. aprila prenesli do spomenika XIV. divizije v Paki pri Velenju. Tam pa so jo predali vrstnikom iz občine Velenje. Predajo „Kurir-čkove pošte" je, kot je že običaj, spremljal priložnostni kulturni program. V dneh, ko se je mudila „Kurirčkova pošta" v Mislinjski dolini, so pisali mladi naloge na teipi „Moj kraj v narodno osvobodilnem boju" in „XTV. divizija". PO KOROŠKI • Podelitev domicila bivšim aktivistom 0F okrožja Dravograd Avgusta meseca 1942 leta so prišli na Koroško prvi aktivisti Osvobodilne fronte, ki so ponesli plamen oboroženega upora proti okupatorju v osrčje tretjega rajha. Okrožni odbor OF Dravograd je štel več kot 120 članov. Občinski odbor ZZB NOV Ravne na Koroškem je predlagal Skupščinam občin Dravograd in Ravne na Koroškem, da sprejmeta odlok o podelitvi domicila bivšim aktivistom OF okrožja Dravograd. Odborniki občinskih skupščin Dravograd in Ravne na Koroškem so te dni na zadnjih sejah sprejeli v enakem besedilu odlok, s katerm so bivšim aktivistom OF okrona Dravograd podelili domicil. • Sprejet občinski proračun Letos bodo, kot računajo, zbrali v proračunu občine Dravograd skupaj predvidoma 5,470.000 dinarjev. Dobro polovico vsega denarja, zbranega v proračunu, bodo porabili za delo državnih organov (54 %), večja sredstva pa bodo šla še za socialno varstvo (21,4%) ter za dejavnost organizacij in društev (5,8 %) itd. Za delo krajevnih skupnosti bo letos v Dravogradu na voljo v občinskem proračunu 100.000 dinarjev. • Ustanovljen odsek za avtomatsko obdelavo podatkov V upravnem organu Skupščine občine Ravne na Koroškem so te dni ustanovili nov odsek za avtomatsko obdelavo podatkov. Preučeval bo organizacijo in delovne metode v občinskem upravnem organu ter predlagal skupščini občine in upravnim organom ukrepe za uvajanje sodobnih organizacijskih in tehničnih dosežkov, zlasti tudi za mehanizacijo in avtomatizacijo dela v občinski upravi. Ta novi odsek pa bo izvrševal tudi konkretne raloge s področja avtomatske obdelave podatkov in mehanizacije administrativnega poslovanja v občinskem upravnem organu. i Č£AS 5 NAŠ ROMAN Ob zadnjem obisku je prišlo do neprijetnih spopadov in Coutetova nista več prihajala na počitnice. Ko je Gisele obvestila sestri Molard, je ostalo še nekaj časa. Pospravila je posodo in se preoblekla. Zrak verjetno ni nikoli vzvalovil okoli nje, nikoli ni naredila vtisa, da hiti; vse je počela, kot bi čarala. Še zadnji lahkonoč za Marianne. Gospodični Molard sta se spodaj že sklanjali nad šivanjem. — Lepo se zabavajta. Vse to je bilo domačno; živeli so, ne da bi se zavedali, kolikokrat se je že ponovil ta prizor. Motor je bil vžgan. Drug poleg drugega sta sedela v kabini tovornjaka, za seboj sta pustila vas; na .ekem vrtu se je nekdo še zumudil s prekopavanjem, večina pa je posedala na stolih pred hišami, molče vdihavala večerni hlad, ali pa poslušala radio. Najprej sta se vozila GEORGES SIMEN0N Preden bo določil datum in preden bo prepričan, da gresta, se je moral pomeniti še z Vincentom. Hotel je videti brata, to je bil glavni razlog, da je odpeljal ženo v kino. Zapeljal je mimo hotela Voyageurs, ne da bi se ustavil. V ulici Gambetta je našel prostor, nekaj metrov pred Olimpijo. Po načinu hoje in oblačenja si na pločniku prepoznal Parižane in domačine, vsi so se zaustavljali pred razsvetljenimi izložbami. Vedno sta kupila sedeže na balkonu. V odmoru, po filmskih novostih, dokumentarcu in risanki je predlagal: — Kaj, ko bi šla popit kozarec piva k Vincentu? Mize na terasi so bile skoraj vse zasedene. Francoise jima je našla prazno in jo očistila s krpo, ki jo je imela v rokah. — Dve pivi, Francoise. Je moj brat tu? — Za pultom, gospod Tony. i V kaxarni, kjer je prevladovala rumena svetloba, so možje igrah karte — stalni gostje, ki jih je Tony že stokrat videl na istem kraju; eni so igrali, drugi pa jih gledali in komentirali, o kartah na kuhinji. Nisem imel časa, da bi jo šel pozdravit. Počutil se je neprijetno in to ni bilo prvič. Gisele je vedela, da je bil popoldne v Triantu. Toda ni ga vprašala, če je bil pri bratu. Včasih bi celo zelo rad, da bi mu postavljala vprašanja, pa če bi bila še tako nadležna. Se resnično ni zanimala za njegovo življenje zunaj domače hiše, ob koncu meseca pa mu je redno pomagala pri računih in je bila potemtakem na tekočem z njegovimi posli? So jo obhajali dvomi in jih je raje obdržala zase? Pospešila sta korake, kajti v kinodvorani sta zaslišala zvonec in gledalci so prihiteli iz malega bara ob strani. Ko sta se vrnila v temno vozilo, katerega žarometi so odkrivali črno in belo pokrajino kot v filmu, šele takrat je nenadoma izgovoril: — Danes je četrtek. Že ob sami besedi je zardel. Kaj s tem ni obudil spomina na modro sobo, Andrejino meseno telo, njeni razmaknjeni nogi? — Odpotujemo lahko v soboto. Jutri bom telefoniral v Grne stene. Če imajo še prosti dve sobi ali vsaj eno, tako in tako lahko pri- molče, vsakdo je sledil toku svojih misli. - Reci mi, Tony . .. Ni takoj nadaljevala; zbodlo ga je pri srcu. Ni vedel, kaj bo še rekla. - Se ti ne zdi, da je Marianne že nekaj časa precej bledična? Njuna hčerka je bila vedno suha, z dolgimi rokami in nogami, brez prave barve. - Maloprej sem govorila z doktorjem Riquetom, srečala sem ga pred špecerijo... . Ni bila začudena, ko za prodajnim pultom ni bilo Nicolasa, pač pa je bila tam njegova mati. Si ni zastavila kakšnega vprašanja? - Kakor pravi, imamo pri nas dober zrak, toda otroci potrebujejo sprememb. Svetuje nama, da jo odpeljeva na morje, brž ko bova imela čas. Drugo leto morda. Začudil se je nad svojo odločitvijo. - Čemu ne že letos? je pohitel. Ni si upala verjeti. Odkar sta se preselila v Siint—Justin, si še nista pri-vof la počitnic, zakaj za je poletje rjajboljši trgovski čas. Hišno parcelo sta kupila s svojim denarjem, toda še nekaj let bosta morala odplačevati hišo in skladišče. - Misliš, da bova zmogla? Le enkrat, prvo leto po njuni poroki, ko sta živela še v Poitiersu, sta preživela štirinajst dni v Sables-s'01on-ne. Pri neki stari gospe sta najela opremljeno sobo in Gisele je kuhala na alkoholnem gorilniku. - Avgust je že. Bojim se, da ne bo več prostora. - Šla bova v hotel. Se še spomniš tistega hotela na koncu plaže, malo pred borovim gozdičem? -Sive stene! Ne! Črne stene! Tam sta nekoč večerjala, ogromno -'bo so jima prinesli. Pra, ovala sta Giselin rojstni dan in muškatec jo je malce upijanil. Tony se je razveselil svoje odločitve. Tako bo za nekaj časa miren pred Andrejo in Nicolasom. - Kdaj misliš, da bi... - Takoj ti bom povedal. mizi. -No? Brat mu je odgovoril v italijanščini. To se je zgodilo precej poredkoma, saj sta bila rojena v Franciji in sta italijansko govorila le z materjo, ki se ni nikdar mogla naučiti francosko. - Pravzaprav sploh ne vem, kaj se je zgodilo. Občutek imam, da je vse v redu. Bilje tamle na terasi.. . - Vem. Videl sem ga od zgoraj. - Deset minut za tabo je prišla tudi ona, vedra, kot bi ne bilo prav nič, odšla skozi kavarno in mi mimogrede rekla: - Zahvalite se svoji ženi v mojem imenu, Vincent.. . Govorila je precej glasno, da bi jo zaslišal njen mož. S torbico v roki je sproščeno odšla ven. V trenutku, ko je bila na vogalu ulice Gambetta, je opazila Nicolasa. - Ti! Kaj pa počneš tukaj? Sedla mu je nasproti in potem njunega pogovora nisem več slišal. - Je bilo videti, da se kregata? - Ne. Od časa do časa je odprla torbico, se mirno po-pudrala ah pa našminkala ustnice. - Kakšen je bil on? - Njega je teže opisati. Si ga ti kdaj videl, da bi se smejal? Po mojem se je tokrat dobro izvlekla, toda če bi bil na tvojem mestu ... Je Gisele tu? - Na terasi. Vincent jo je šel pozdravit. Zrak je bil prijeten, nebo visoko. Skozi postajo je odbrzel ekspresni vlak, ne da bi se ustavil. Ko sta bila v ulici Gambetta, se je Gisele prijela moževe roke kot navadno, kadar sta se sprehajala. - Je tvoj brat zadovoljen s posli? - Sezona je dobra. Turistov je vsako leto več. Vincetu ni bilo treba kupiti opreme, pač pa le trgovino. Prejšnji lastnik hotela se je umaknil v La Ciotat in ga ni hotel prodati. Tako sta se brata prav lepo znašla in si že kar dobro uredila življenje. - Si videl Lucio? - Ne. Verjetno je bila v nesejo še majhno posteljo za Marianne . . . - In ne bo narobe, če kar tako pustiš svoje posle? - Če bo treba, lahko enkrat ali dvakrat skočim sem. Počutil se je sproščenega, zavedal se je nevarnosti, ki ji je ušel. - Tam ostanemo kakšnih štirinajst dni, vsi trije se bomo martinčkali na plaži. Kar naenkrat je bil prepoln ljubezni do svoje hčerke, zameril si je, da že prej ni opazil njene bledi-kavosti. Ženi je tudi delal krivico, toda to je bilo bolj teoretično. Čutil se je nezmožnega, da bi ustavil avto "ob robu ceste, vzel Gisele v naročje in pritisnil njen obraz ob svojega. Ne bi ji mogel zašepetati: - Ljubim te^veš! Pa vseeno mu je ta misel rojila po glavi. Prav pogosto. Toda nikdar ni storil tega. Česa ga je bilo sram? Kaj to ne bi pomenilo, daje kriv in da prosi za odpuščanje? Potreboval jo je. Marianne je tudi potrebovala mater. In obe je zatajil, ko mu je Andreja postavljala vprašanja. Seveda je poslušal precej razstreseno in si pri tem z vlažno brisačo brisal ustnico. Vprašanja so se vračala z vsiljivo jasnostjo in občutil jih je kot težo molka. - Lep hrbet imaš. Smešno. Gisele ni prišlo na pamet, da bi se navduševala nad njegovim hrbtom. - Me ljubiš, Tony? V preveč segreti sobi, kjer je bilo čutiti vonj po semenu, se je to slišalo popolnoma normalno; tu, sredi tihe noči, ko je brnel le motor, so besede in intonacije postale neresnične. Poredno ji je potem s konca ustnic odgovoril: - Mislim. - Nisi prepričan? Je nameraval igrati? Kaj ni vedel, da je bilo zanjo vse še preveč resno? - Bi lahko vse življenje živel z menoj? Zaporedoma mu je v nekaj minutah dvakrat zastavila to vprašanje. In ga v tej sobi ni slišal že prej, med njunimi prejšnjimi sestanki? Odgovori je: KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE ZA »IZBRANE OSEBNOSTI«« ČILA Kaj se dogaja na otoku |/vson? Taborišče je obdano z dvojno ograjo iz bodeče žice, na kontrolnih stolpih stojijo stražarji, oboroženi s strojnicami in protiavionskimi topovi. Otok je skoraj pust. Vse rastlinstvo, vse življenje na otoku Dawson ubija hladno podnebje. Malokdo je še pred meseci vedel za ta otok, toda danes je to najbolj znana ječa na svetu. Tukaj ni veliko zapornikov, okrog 250, toda sužnji so „iz-brane osebnosti." V koncentracijsko taborišče na otoku Daw-son, ki se nahaja okrog tri tisoč kilometrov južno od Santiaga, v Magellanovi ožini, je fašistična čilska vojaška junta zaprla najuglednejše osebnosti čilskih levih strank in vlade predsednika Salvadora Allendea. Tu se naha- Mujadžičeva domiselno združila sposobnosti V našem časopisu sem zasledila reklamni oglas kozmetičnega salona Mujadžič iz Velenja za sredstvo „NOHTIN", ki neguje nohte in se odločila,- da pogledam kako je s to stvaijo, ker reklamnih oglasov ne jemljem vedno resno. Vstopila sem v svetle prostore na Foitovi 2 in našla mojstrico Mujadžičevo za klubsko mizico, s kupom pošte na njej. Vsa ta pisma in pisemca iz različnih krajev Slovenije, oziroma Jugoslavije bi smatrala za ,,dobro" pripravljeno propagando, če bi bila prej obisk najavila. Sprva v zadregi, kasneje sta zakonca Mujadžič že sproščeno govorila o svojem delu. Sodobna razdelitev dela mi je ugajala. Ona je frizer- ka z več priznanji Ilirije Ljubljana za strokovno barvanje in negovanje las ter za stalno sodelovanje na revijah modnega striženja las in oblikovanja pričeske. „V letošnji sezoni imam največ dela z mini trajnami, s striženjem ,,happy hear" in z angleško tehniko sušenja las s fenom ter z novimi barvami Kolestona za lase iz „FLIRT - SERIJE". Tovariš Mujadžič doda, da z „LOSIONOM-EXTRA" (njegove lastne proizvodnje), čuvajo njihovim strankam lase, losiona pa ne prodajajo. Poleg tega zvem, da „NOHTIN" m edino sredstvo, ki ga kozmetičar Mu-jadžtč pripravlja iz rastlinskih izvlečkov in vitaminov. Na zavodu za zdravstvo in varstvo inia patentiranih 43 različnih proizvodov (od laka, šampona za lase do vseh kompletnih kolekcij vitaminskih krem, desodoransev, smol za odstranjevanje dlačic do MANIKIRA - sredstva, ki deluje tako, daje rezanje obnohtnice nepotrebo). Mujadžič je bil dvajset let zdravstveni delavec in vseskozi se je za hoby ukvatjal s kozmetiko. V Velenju ima svoj mali laboratorij, kjer z zanimivim delom nadaljuje. Kritično ali pohvalno oceno kozmetičnih sredstev - Mujadžida - dolgoletnega raziskovalca na tem področju, prepuščam bralkam in bralcem, če se bodo zanje odločili. Vsekakor pa lahko trdim, da sta zakonca Mujadžič idealno združila svoja poklica v praksi: on skrbi za nego obraza, ona za urejeno pričesko in to v prostorih z enim vhodom. Liza Podpečan - Kuhar jajo Luis Corvalan Leg ralni sekretar čilske Kq čne stranke, Jose Cad ni, bivši minister zal Clodomiro Almeyda, za zunanje zadeve, Da gara, namestnik ministii i' Plašč za toplejše dni Čeprav je pomlad prinesla lepe in tople dneve, pa včasih vendarle še ne moremo brez spomladanskega plašča, posebno še ob hladnejših večerih. Takšen plašč za prehodno obdobje je lahko eleganten ali športen. Prvi model na skici je narejen v stilu „redingote". Ima velike reveije, ki jih poznamo z moških sakojev in ki so v zadnjem času zelo moderni. Pa še dvojno zape-njanje in veliki našiti žepi. Reveiji na drugem plašču so podobni, le da so še bolj koničasti. Plašč ima pas in vši-te žepe s poklopcem. Tretji model pa je izrazito športno krojen, takšen je tudi ovratnik in rokavi s paskom. Tako lahko pravzaprav z istim krojem plašča in ovratnika ustvarimo z nekaterimi detajli popolnoma različne modele plaščev, ki jih bomo z veseljem nosile tako v prehodnem, pomladnem kot v jesenskem času. jpolnoma izčrpan. Luisu irvalanu oblasti ne dovohjo ati zdravila, čeprav je težko na srcu in pljučih. na otoku Dawson je iO delček grozljive slike da- - , * , =«*»ijega Čila. Koliko ljudi je tranje zadeve. Se do ne Uo ubitih v teh mesecih voja. je bil na otoku Daws :e diktature, nihče ne more re-Jose Toha, bivši min t toda preprjčani so, da se obrambo. Umrl je, po tevilka vrti okrog deset tisoč, predstavnika vojaške jui fčilskih zaporih se danes naha-napravil samomor. t 40.000 domoljubov. Na Še do nedavnega n )awsonu se nahajajo samo vedel, kaj se dogaja m tajbolj znani, tisti, za katerih Dawson. Potem pa je č isodo se zanimajo v tujini, tisti, aška junta dovolila re i bodo prišli pred sodišče in irazilskega časopisa , (odo obsojeni zaradi veleizdaje. Antoniju Albertu Pradi Na otok Dawson je prišel tuj obiskal koncentracijsko ovinar. Tudi druga koncentra-šče. Njegovo poročilo je jska taborišča so obiskali no-slo ves svet. naiji, toda nikogar niso pustih v takoianenovana tranzitna Na otoku Dawson j aborišča,, taborišča preiskav in poletje, toda le redko aučenj, odkoder pošiljajo jetni-peratura dvigne na dve e v druga koncentracijska ta-nad ničlo. Mrzel veter i orišča. Noben novinar ni sto-rog barak in zato je po? il v klet nogometnega igrišča zumljivo, daje Orlando lacional v Santiagu, kije znova dejal brazilskemu report ostalo tranzitno taborišče. loben novinar ni mogel stopiti — Nahajam se v ledi t taborišče v rudarskem meste-pekla. ccu Chacabucco, kjer se nahaja Ko bo na otoku Da« »eč kot tisoč zapornikov, kjer vladala zima, jetnikov i ih mučijo daleč od radovednih mogle zaščititi lesene oči, saj se do taborišča lahko Prav to pa želijo jetnišl uide samo s helikopterjem... sti. Mraz bo ubil jetniki Zapornike v Čilu mučijo z naj-sto vojaške junte, ki večjo brutalnostjo. Način, kako sme storiti, ker bi izzi so ubili skladatelja Jarra, ki so daljne ogorčenje svetoi mu mučitelji odsekali prste, nosti. Hrana je več ko ijegovo „orodje" za delo, in ga jetniki morajo delati bi potem ubili, je dejanje največjih nove jetnike, nihče jih i nkvizitorjev v zgodovini člove-vi. Bivši minister za Itva. zadeve, Clodomiro Alrm Razlika med anonimnimi jetniki iz anonimnih taborišč in ipornikov na otoku Dawson ni lika. Jetnike z otoka Dawson pomembnejši" konec, ta jih bo ubila z mrazom ali skušala obsoditi na procesu, če bo zbirala dovolj hrabrosti za šen proces. Postaviti Luisa lorvalana pred sodišče pomeni ti v ne varnost, da se bo soje-|e obrnillo proti tožilcu. Corvalan, ki je težko bolan, ki je oghušel na eno uho, ki so jjred dnevi zaprli ženo in ovo imučili sina v drugem iporu, j