Nove krajevne skupnosti v Štepanjskem naselju
Krajevna skupnost Štepanjsko naselje ima okoli 11.000 prebivalcev. Delov-nih orgamzacij v njej skorajda ni. Imajo pa Štepanjri vrtec in osnovno šolo, a oba zavoda sta že premajhna. Primanjkoje obrtnikov za storitvene dejavnosti, pogrcšajo tudi družbene objekte. Na območju Štepanjskega nasdja, je usta-novljenih petnajst uli6iih skupnosti, v katerih delnjejo tndi dražbenopotitične organizacjje.
Nekako takole se je pred nedav-nim pričel sestanek, ki so se ga poleg predstavnikov družbenopolitičnih in družbenih organizacij te KS udeležili tudi Ciril Ribičič (MK ZKS), Ivo Gajič in Miro Dešman (OK. SZDL Ljubljane Moste — Polje) in pred-stavnik KS Komandanta Staneta iz Šiške. Na tem sestanku, ki je bil organiziran v okviru tretjega kroga obiskov v krajevnih skupno-stih, naj bi ocenili samoupravno in politično organiziranost Štepanj-skega naselja in priprave na samou-pravno preobrazbo v njem, sprego-vorili pa naj bi tudi o srednjeročnem načrtu razvoja v Štepanjskem nase-Iju. Sestanek, za katerega je v za-četku kazalo, da bo potekal hitro in bodo težave, s katerimi se sreču jejo v Štepanjskem naselju, osvetljene na-zorno in brez odvečnih besed, se je zavlekcl pozno v večer. Nekatere slabosti v delovanju samoupravne kot tudi politične organiziranosti so bile večkrat omenjene in kaže zapi-sati, da je šlo v večini primerov za podobne težave, s katerimi se sreču-jejo tudi druge krajevne skupnosti v
Ljubljani.
Glede preobrazbe krajevne skup-nosti Štepanjsko naselje je bilo reče-no, naj bi iz sedanje KS nastale naj-manj tri, a največ pet. Za ustanovitev novih krajevnih skupnosti naj bi bila osnova sedanja organiziranost ulič-nih skupnosti. Seveda pa bodo neka-tere stvari kljub preobrazbi še vedno ostale skupne vsem skupno-stim v Štepanjskem naselju. Ciril Ri-bičič je o dosedanjih prizadevanjih v tej smeri menil, da so dobra. Poudaril pa je, da je treba preobrazbo kra-jevne skupnosti izpeljati čim hitreje in čim temeljiteje, tako da bo kasneje potrebno čimmanj sprememb, ki za-htevajo velike napore.
O pripravah na sredneročni načrt razvoja krajevne skupnosti ni bilo, kot že rečeno, slišati ničesar, ker se je prva ločka dnevnega reda končala šele ob devetih zvečer. Vendar je svet krajevne skupnosti že razprav-Ijal o načrtu razvoja, tako da bodo zapisana stališča lahko posredovali vsem zainteresiranim.
D. J.