dolenjka, d.d.
NOVO MESTO
PRAZNIČNA PONUDBA
' barvni televizor soft line 63 cm Evelux 78.900,00 SIT ' videorekorder Goldstar W 405	39.990,00 SIT
' pralni stroj Gorenje WA 911	74.990,00 Sil
*	zamrzovalna skrinja Gorenje 210 lit. 47.990,00 SIT
*	Pralno-sušilni stroj Candy	95.900,00 SIT
Obiščite nas in se prepričajte o ugodnih cenah tudi Preostalih izdelkov, ki jih imamo v akcijski ponudbi
___	do konca leta.
d) (o) L m k r
_y V /1 I T |\ |V 7 LZJULJLJ L_ILJLiy LJ
Št. 50 (2573), leto XLIX »Novo mesto, četrtek, 17. decembra 1998 »Cena: 210 tolarjev
ISSN 0416-2242
VSESLOVENSKI POSVET V DOBREPOLJU
• v
9770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
dolenjski list
Evropski izziv za zadružništvo
Brez zadružništva slovensko kmetijstvo v evropski uniji nima možnosti za preživetje
DOBREPOLJE - V spomin na Frana Jakiiča-Podgoričana, pionirja slovenskega zadružništva in enega izmed nosilcev narodnega prreporo-da, ki se je pred 130 leti rodil v Dobrepolju, je bilo minuli petek v Jakličevem domu na Vidmu vseslovensko strokovno posvetovanje o zadružništvu.
tfgSsfc) Paič
Srečno in varno 1999! Krška vas 3 0608/59-059 Novo mesto IT 068/321-423
75 LET TANINA
SEVNICA - Družba Tanin iz ‘j-vnicc praznuje letos 75-letnico *®stojat Visoko obletnico bodo Jj°častili jutri ob 15. uri s slovesnostjo v dvorani gasilskega doma ^vnica.
Mate dolenc pri
NOVOMEŠKIH
JADRALCIH
. NOVO MESTO - Slovenski Pisatelj in Prešernov nagrajenec Mate Dolenc bo drevi ob \9. uri v sejni sobi zavarovalnice Triglav v Novem mestu |ost večera jadralnega kluba Novo mesto. Pisatelj se bo ob [pj priložnosti z novomeškimi 'jubitelji jadranja pogovarjal ‘pdi o svoji knjigi Pes iz Atlantide. Uvod v večer s pisateljem, K1 je precej svojih del posvetil ,,10rju. bo projekcija diapozitivov Gregorja Čampe Morje.
Med dvanajstimi referati priznanih kmetijskih strokovnjakov -zbrane so nagovorili tudi ministra za znanost in tehnologijo Lojze Marinček ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj in dobrepoljski župan Anton Jakopič, je Frana Jakliča kot pisatelja predstavil prof. Milan Šuštar.
Slovensko zadružništvo, ki je lani praznovalo svojo 125-letnico, ves čas orje trdo ledino in je kljub neprijaznim vetrovom ostalo na trdnih nogah. Pred vstopom v Eropsko unijo je tudi zadružništvo pred izzivom, saj brez močnega zadružništva slovensko kmetijstvo v novi evropski družbi nima možnosti, ker je močno razdrobljeno in potrebuje trdno komercialno povezavo.
“Zadružna misel je najmočnejši povezovalni element med kmeti. Danes imamo več kot 110 velikih kmetijskih zadrug in 600 raznih trgovin, zadruge pa so lastnice tudi velikega dela slovenske predelovalne industrije,” je povedal Peter Vrisk, predsednik zadružne zveze Slovenije. Minister Smrkolj je obljubil, da bo država v okviru
OVINEK V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Gledališče Ptuj bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 19.30 gostovalo v Kulturnem centru Janeza Trdine z igro Tankreda Dorsta Ovinek. Predstava je zunajabonmajska.

um
d. o. o.
Dolenjska borznoposredniška družba (glavni trg TO 3000 Novo mesto
sprejema
naročila za prodajo ali nakup vrednostnih papirjev
(TUDI DELNICE, PRIDOBLJENE S CERTIFIKATOM) v prostorih na Glavnem trgu 10 v Novem mestu (pri frančiškanski cerkvi) in na izbranih enotah DOLENJSKE BANKE, d.d.
Okličite naše borzne posrednike! Tel.: 068/372-710, 371-82-21
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Odkupujemo delnice pooblaščenih investicijskih družb (PID-ov) ®PH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ir 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, "3 068/460-730
GROZDJE ZA LEDENO VINO - Čeprav vreme oh letošnjem zorenju i &ozilju ni bilo naklonjeno pridelovalcem predikatnih vin, je nekate-| vinogradnikom na našem območju le uspelo obdržali na trtah Maj pridelka. Pohvali se lahko Darko Krošelj, ki je v svojem mla-I vinogradu v Čehih pri Zdolah s 400 tri laškega rizlinga potrgal Gir obilno količino zmrznjenega grozdja. Iz stiskalnice je kmalu zatem Pritekla medici podobna tekočina, iz katere bo Darko donegoval ?Ndikat, kakršnega si samo želi. Kar nekaj odličij, ki jih je doslej pre-lel za svoja vina, jamči, da mu bo to uspelo. (Foto: M. Vesel)
kmetijskih reform pomagala tudi zadružništvu, dr. Matija Kovačič pa je svetoval, naj država ne krije izgube zadrug, ampak raje prispeva denar za izobraževanje, ki je
temeljni pogoj za preživetje v sicer neenotni EU. Večina zadrug po Sloveniji po sprejetju novega zakona o zadružništvu diha s polnimi pljuči, saj se kmetje povezujejo, zlasti pri prodaji mesa in mleka, čedalje več “uporabljajo” kmetijsko svetovalno službo in so komitenti hranilno kreditnih posojilnic. M. GLAVONJIČ

UNICEFOV MEDNARODNI DAN OTROKV MEDIJIH-V nedeljo, 13. decembra, so na novomeški radijski postaji Studio D skupaj z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD) in z Regionalnim odborom Slovenskega odbora za Unicef Novo mesto organizirali mednarodni dan otrok v medijih. Novomeščani smo nedeljsko popoldne preživeli ob prijetni glasbi in navihanih glasovih mladih učencev osnovnih šol Center, Bršljin, Šmihel, Šmarjeta in Grm. Zanimiv uvod so pripravili najmlajši iz vrtca Labod s svojim Radiem Vrtec. Vsi trije organizatorji si želijo, da bi prijetno popoldne postalo tradicionalno, jaj na ta način otroci neposredno zbirajo pomoč za svoje sovrstnike v. Sloveniji in po svetu. Regionalni odbor za Unicef Novo mesto sporoča bralcem Dolenjskega lista, da lahko na njihovem sedežu v Rozmanovi ulici 30 ali po telefonu 373-920 vsak dela vnik prispevajo svoj delež tako, da kupijo kakšnega od izdelkov bogate Unicefove ponudbe. (Koordinator DRPD Sašo Dukič)
40 LET CESTE LJUBLJANA-ZAGREB
Moč mladosti po štiridesetih letih
V Novem mestu srečanje brigadirjev in drugih graditeljev avtoceste Ljubljana-Zagreb
Naenkrat kupili skoraj četrtino Dolenjske banke
Gre za portfeljsko naložbo ali prevzem?
NOVO MESTO - V ponedeljek je tik pred koncem trgovanja na Ljubljanski borzi lastnika zamenjalo 60.000 delnic Dolenjske banke, kar je le malo manj kot 23-odstotni lastniški delež te banke. Paket delnic je veljal več kot milijardo tolarjev, saj je bil tečaj delnice 17.700 tolarjev, kar je dobrih 35 odst. več, kot je znašal enotni tečaj delnice Dolenjske banke prejšnji petek.
“Za kaj gre, lahko samo ugibamo,” je v torek dopoldne presenečen dejal direktor Dolenjske banke Franci Borsan. Vsekakor pa drži, da je posel izpeljala borzna hiša Perspektiva (ki je delnice kupovala neposredno pri lastnikih), in to za Mariborsko borznoposredniško hišo, za vsem pa stoji Nova Kreditna banka Maribor. “Lahko, da gre za portfeljsko naložbo. Za ugledno Dolenjsko banko se zanimajo tudi druge banke, celo tuje, saj vsi računajo na dobre dividende,” pravi Borsan. Če gre za portfeljsko naložbo, ni ta nakup delnic Dolenjske banke nič spornega, če je zadaj namera za prevzem banke, so pa stvari drugačne. Vsekakor je za to potrebno soglasje Banke Slovenije, ki ga Nova Kreditna banka Maribor nima.
Kaže, daje tu posrednik dobro zaslužil, vprašanje pa je, če so dober posel naredili prodajalci. V Dolenjski banki so prepričani, da ne, kajti po njihovem mnenju je stvarna cena njihove delnice še precej višja.
A. BARTELJ
Berite danes
stran 2:
•Razlaščenci za odstop Bavčarja
stran 3:
•Dolgotrajni in dragi postopki
stran 6:
•Se bo kdo zmenil za luknjast most?
stran 8:
•Rusko čutimo, hrvaško bi še bolj
stran 10:
• “Lepotica” zahteva nenehno skrb
stran 11:
•Zasegli pravo orožarno in mamila
stran 24:
•Ilegalna tiskarna v Novem mestu
KOČEVSKI PIC USTANOVLJEN
KOČEVJE - Minulo sredo se je sestala kočevska razvojna koalicija za pospeševanje malega gospodarstva in ustanovila regionalni podjet-niško-informativni center. Za začetek bo center deloval v okviru invalidskega podjetja Rccinko kot samostojna enota. Po nekaj letih pa bo postal samostojna gospodarska družba. Izvolili so upravni odbor in razvojni svet. Direktorica PIC bo Milena Glavač, diplomirana ekonomistka, ki je zaposlena na NLB. Poleg drugih dejavnosti, ki jih opravljajo ti centri, bodo ustanovili garancijski sklad, ki bo dajal jamstva malim podjetnikom pri najemanju razvojnih posojil. Namero o vključitvi v PIC Kočevje so izrazili predstavniki občine Osilnica in Kostel. Odprta pa so vrata tudi za občine Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Velike Lašče in Dobrepolje.
M. C.
NOVO MESTO - V časih, v katerih te že zaradi neprevidno postavljene besede inkvizitorji slovenske samostojnosti lahko obtožijo jugonostalgije in tovarištva, je prirejanje proslave ob 40-letniei izgradnje avtoceste bratstva in enotnosti od Ljubljane do Zagreba skoraj blazno početje. Pa se ga je kljub temu lotil odbor pod predsedstvom Mirana Blahc.
Medtem ko je avtocesto v Novem mestu odprl predsednik Jugoslavije Tito, pripravljale! slovesnega srečanja brigadirjev in drugih graditeljev avtoceste 40 let kasneje niso našli nobenega visokega pokrovitelja in sponzorja, in tako celotno podjetje poteka pod firmo novomeškega občinskega in območnega sveta Zveze
• Avtocesto bratstva in enotnosti od Ljubljane do Zagreba so zgradili od marca do novembra 1958. S prostovoljnim (neplačanim) delom jo je gradilo 469 mladinskih brigad iz vse Jugoslavije - 54.337 brigadirjev in okoli 1.000 delavcev iz 17 gradbenih podjetij. Iz Slovenije je delalo 54 mladinskih brigad s 6.466 brigadirji. Na pripravljalnih delih je od marca tistega leta delalo 13 brigad, od tega 10 slovenskih, med njimi ena novomeška, ki so pripravljale naselja za nastanitev brigadirjev. Prebivalcem okolij, v katerih so stala brigadirska naseljuje ostalo okoli 20 km vodovoda in okoli 30 km na novo zgrajenih asfaltnih in makadamskih cest.
za tehnično kulturo Slovenije. Tehniko in kulturo narodu!
Srečanje in proslava bosta v soboto, 19. decembra, ob dveh popoldne v novomeški športni dvorani Marof, pričakujejo pa več tisoč nekdanjih brigadirjev in graditeljev iz cele Slovenije, med njimi tudi nekdanjega komandata ene od 54-ih slovenskih mladinskih delovnih brigad Milana Kučana. Prireditelji na srečanje poleg brigadirjev in drugih delavcev vabijo Novomeščane, še posebej mladino. Slavnostni program z
naslovom Moč mladosti po scenariju Bena Hvale in Tomaža Terčka naj bi neposredno prenašala TV Slovenija. V programu bodo sodelovali estradni umetniki Tereza Kesovija, Arsen Dedič, Darja Švajger, Oto Pestner in Nevv Swing Ouartet ter združeni
(Nadaljevanje na 2. strani)
RAZSTAVA “NAROD Sl BO PISAL SODBO SAM”
KOČEVJE - V Pokrajinskem muzeju v Kočevju bodo jutri, ob 18. uri, odprli razstavo “Narod si bo pisal sodbo sam”. Razstava ima podnaslov “Slovenija od ideje do države”. Posvečena je 55. obletnici zasednja Zbora odposlancev slovenskega naroda, prikazuje pa stoletna prizadevanja slovenskega naroda za samostojno in neodvisno državo.
fr VREM E
Do konca ledna bo pretežno jasno vreme z meglo po dolinah in jutranjo temperaturo okrog nič stopinj Celzija
ROCK OTOCEC SPET DOGODEK LETA
NOVO MESTO - Dvodnevni rokovski festival Rock Otočec je bil po izboru bralcev glasbene revije Doktor Musik že drugo leto izbran za glasbeni dogodek leta v Sloveniji. Proglasitev je bila v Postojni, med nagrajenci pa je bil tudi Vlado Kreslin kot glasbenik leta, skupina Big Foot Mama, ki bo 29. decembra nastopila v novomeški športni dvorani, pa je osvojila prvo mesto v treh kategorijah: za najboljšo pesem leta, video leta in presenečenje leta. Za najboljši koncert leta je bil proglašen nastop brežiške skupine Demolition Group na Novem rocku.
NOVICA IN POL
Cviček je patentiran!
Cviček je z uradno odločbo ministrstva za znanost in po zaslugi urada za intelektualno lastnino ter njegovega direktorja dr. Stojana Pretnarja te dni postal prvo patentirano vino v samostojni državi Sloveniji. To je vsekakor vesela novica za vso Dolenjsko, predvsem pa za njene vinogradnike, ki bodo ob patentni zaščiti svojega pridelka lahko v celoti izkoristili svojo posebnost, slovensko avtohtono vino.
Žalostno in mestoma celo mučno je bilo poslušati tarnanje vinogradnikov, članov vinogradniških društev, na spomladanski javni tribuni v novomeškem hotelu Krka, ko so govorili o težavah pri zaščiti cvička. Novi slovenski vinski zakon je cvičku tako kot drugemu slovenskemu avtohtonemu vinu - teranu sicer priznal posebno zakonsko zaščito, vendar je bilo treba izdelati še obširen elaborat, pri tem pa kmetijsko ministrstvo ni hotelo, resnici na ljubo povedano sodelovati toliko, kot so vinogradniki pričakovali. Ker je šla stvar prepočasi, so dolenjski vinogradniki ubrali drugo pot in se po zgledu madžarskega vina tokaja odločili za patentno zaščito (tako, kot je bila še v Jugoslaviji zaščitena metliška črnina). Bistvena sestavina patenta je pravilnik, ki natančno določa, kje se cviček prideluje in kje se polni za prodajo. Določila o geografski zaščiti pridelave omogočajo sodni pregon vseh tistih, ki skušajo tržiti na račun dolenjskih vinogradnikov, izkoriščajoč dosedanje pomanjkljivosti v zakonodaji. Zadnji lak primer je bila Slovinova zloraba, ki se je žal lahko končala le z moralno obsodbo.
Torej izgovorov ni več, zdaj so na vrsti vinogradniki in stroka, da še več naredijo za kakovost cvička. Kol najlažjemu, svežemu, pitkemu, zdravilnemu rdečemu vinu so zvezde več kot naklonjene!
MARJAN LEGAN

Prijeten čas daril
Vsako leto decembra se dozdeva, ko.t da svet vstaja vsakič v čisto novi pravljični podobi dobesedno pred človekovimi očmi. O darilih je beseda. Brez dvoma so daril najbolj veseli otroci. Prednovoletno darilo je, tako je videti, še posebej dragoceno. Kdo (naj) ga prinese? V zadnjem času pri nas prihajajo med otroke nekako trije dobrotniki: Miklavž in dedek Mraz, včasih pa še Božiček. Tako se pravljica pred otroškimi očmi ali nedaleč stran od njih zgodi večkrat, kar je posebej prijetno. Manj prijetna stran vse zadeve je, da obdarovanje lahko stane tudi precej denarja. Dobrotniki, ki prinašajo darila, skrivajo v prazničnem košu pogosto največ sladkarij, ki v majhnem koščku skrivajo veliko radosti. Vendar, kot kaže izkušnja, premorejo tudi drage igrače. Sicer pa je vse spremenljivo. Kar je bilo lani v predprazničnem času najkrasnejše, najbolj domiselno, najbolj zabavno, najbolj skrivnostno, najbolj pravljično, je letos za v staro šaro. Tako se zdi, ampak morda samo ob pogledu na police trgovin, zlasti tistih, ki sebe štejejo za svetovljansko podjetje, ki ve, kako znajo te stvari narediti kje zunaj. Se tako zdi tudi vam? Kaj opaždte pri (prednovoletnem) obdarovanju? Kateri dobrotnik (naj) po vašem obdaruje otroke? Se vam zdi, da prednovoletni dobrotniki pogledajo, kateremu otroku bodo izročili darilo, ali ni pomembno, katerih staršev je otrok. O tem je govor tudi v anketi.
MILENA TRŠINAR, snažilka v Splošni bolnišnici Novo mesto, iz Martinje vasi pri Mokronogu: “Decembrski prazniki so za starše kar naporni, kar se obdarovanja tiče, še posebej, če je v družini več otrok. Jaz imam enega. Mislim, da mora obdarovati vsaj dedek Mraz, Miklavž tudi kaj malega prinese, Božiček ni tako pomemben.”
FRANC PLUT iz Zaloga pri Straži: “Starši naj sami izberejo, kateri dobrotnik bo obdaroval njihove otroke, verjetno pa tisti, ki je obdaroval tudi nje, ko so bili majhni. Pomembno je, da se ohranja izročilo, zato bi se morali še posebej upreti uvoženim in posiljenim zadevam, ki so nam tuje, vsiljujejo pa jih razni proizvajalci in trgovci predvsem zaradi želje po zaslužku.”
VALENTINA KRAMARIČ, prvošolka z Grabrovca pri Metliki: “Pri nas nosijo Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Miklavžu pišem nekaj dni pred njegovim prihodom, ostala dva dobra strica prineseta tisto, kar se jima zdi najbolj potrebno. Miklavž mi je letos prinesel sladkarije, zvezek in barvice, Božičku in dedku Mrazu pa bi rada prišepnila, da mi prineseta knjige, ker že znam brati.”
VERA ŠIKONJA, prodajalka iz Tribuč pri Črnomlju: “Otroci so že odrasli, a jim simbolično Miklavž še vedno kaj prinese. Sestro, ki je invalid, tudi obdarim. Za božične in novoletne praznike se v družini skromno obdarujemo. Gre predvsem za to, da si na ta način izkažemo pozornost, saj za velika in draga darila nikoli ni dovolj denarja. Zdi pa se mi prav, da se tovrstno obdarovanje ohranja.” JOŽICA SIMONIČ, upokojenka iz Kočevja: “Včasih je bil samo dedek Mraz, sedaj pa imamo kar tri; Miklavža, Božička in dedka Mraza.
plačajo, naj bo to v vrtcu ali v cerkvi. Otrokom je vseeno, kdo jim prinese darilo, odrasli pa znamo to strašno zakomplicirati.”
DURDICA ŠPORAR, prodajalka iz Ribnice: “Dobro bi bilo, da bi tudi pri nas kakšna organizacija obdarila otroke, tako kot recimo to počne Zveza prijateljev mladine v Novem mestu. Prav bi namreč bilo, da so obdarjeni vsi predšolski otroci, in ne samo tistih, ki obiskujejo vrtec ali hodijo v cerkev in jim darila kupijo aii plačajo starši. Otroke naj bi obdaril samo eden, in to vse enako.”
KLAVDIJA MUHAR, prodajalka iz Križa pri Tržišču: “Pri nas je otrokom nosil že Miklavž. Obdaril jih ni le s sladkarijami, ampak je bil bolj radodaren - tudi z boljšimi igračami ni skoparil. Otroke bo zdaj obdaril še Božiček, ki bo kaj prinesel tudi ostalim, saj se med seboj obdarujemo tudi odrasli. Za novo leto si ponavadi ne dajemo daril, razen če gremo h komu na obisk.”
GAŠPER ARH, dijak iz Leskovca pri Krškem: “Lepo je, ko je v decembru vse okrašeno. Tudi obdarovanje v tem času je dobra stvar. Ni važno, koliko darilo stane, pomembneje, da je darovano iz srca. Daril se posebno veseli otroci. Miklavž, dedek Mraz in drugi dobrotniki, ki prinašajo darila otrokom, po mojem obdarujejo pravično. Danes se ljudje mogoče bolj obdarujejo, kot so se včasih.”
ZLATA ŠAFER, kmetovalka iz Župelevca: “Otrokom želim vse najboljše in da bi dobili čimveč daril. Daril naj bi bilo za vse otroke, kdor koli jih že prinaša. Obdarovanje je velikokrat odvisno od tega, kakšne so materialne možnosti. V preteklosti, posebno takoj po vojni, je bilo vse bolj skromno in tudi malo daril. Glavno je, da izkažemo pozornost, ne koliko darilo stane.”
Otroci bi hoteli, da jim vsak nekaj prinese, kar pa ne gre. Še posebne ne, ker so vedno starši tisti, ki darila
Moč mladosti... ob obletnici deklaracije ozn
(Nadaljevanje s 1. strani)
mladinski pevski zbor iz Novega mesta pod vodstvotn Andreja Rupnika. Brigadirji in drugi udeleženci srečanja bodo prejeli priponko, izvod spominske izdaje časnika Mladost in bon za brigadirski golaž in pijačo.
Dan pred srečanjem in proslavo, v petek, 18. decembra, bo ob štirih popoldne na Otočcu spominska seja glavnega štaba mladinskih delovnih brigad.
Kot prva brigada z Dolenjskega je že v pripravljalnih delih delala 1. novomeška mladinska delovna brigada Majde Šilc, ki je začela delati L marca 1958. Do začetka pravih pripravljalnih del za gradnjo avtoceste so brigadirji gradili krajevni vodovod Kij - Lutrško selo, delali pri gradnji kanalizacije na Paderšičevi ulici in športnega stadiona v Novem mestu.
Za nastanitev brigadirjev so vzdolž trase postavili 16 brigadirskih naselij z vso infrastrukturo in dovoznimi potmi. Vsako naselje je imelo svojo zdravstveno postajo, poskrbljeno je bilo za kulturno in družabno življenje ter tehnično izobraževanje.
“Cesta je Dolenjski in Posavju omogočila hitrejši in vsestranski razvoj,” pravijo brigadirji in graditelji. “Ob njeni 40-letnici podpiramo zahteve dolenjskih in posavskih občin in institucij za dograditev dodatnih dveh voznih pasov od Višnje Gore do Obrežja, ki bosta dopolnila naše delo.”
A. BARTEU
CENTER STANOVANJSKE KULTURE
LJUBLJANA - 16. decembra je bil v Ljubljani, točneje na Opekarski 13 v Trnovem, odprt Center stanovanjske kulture in je prvi izmed desetih centrov, ki bodo v naslednjih letih ustanovljeni v večjih krajih po Sloveniji. V centru se bodo oblikovale nove ideje za notranjo opremo, potekalo bo izobraževanje in načrtovanje ter proizvodnja pohištva in promocija novih materialov. Osnovna zamisel centra je v promociji malega gospodarstva s področja pohištvene industrije.
Slovenija je še brez strategije razvoja medijev
Z razprave v Ljubljani
LJUBLJANA - Ker pri nas nimamo vladnega resorja, ki bi pokrival medije, je razpravo o medijih pripravilo ministrstvo za kulturo. Čeprav je dr. Jože Vogrinc v uvodnem referatu zelo široko odprl izhodišča za razpravo, je razprava potekala v glavnem o elektronskih medijih, predvsem televizije. Komercialne televizije se namreč pritožujejo nad neenakopravnim položajem, ki ga imajo v primerjavi z nacionalno televizijo, ki poleg naročnine trži tudi oglase. Irena Brglez, kije zastopala sekcijo za tisk pri Gospodarski zbornici, je popravljalcem razprave celo javno očitala, ker jih niso povabili k pripravi, in prisotnim razdelila njihov predlog za pravičnejšo razdelitev medijskega kolača, za katerega seje izkazalo, da so ga pripravili kolegi iz POP TV. Janez Kocijančič, novi predsednik sveta RTVS, je opozoril, daje glede tega najpomembnejše vprašanje, kako priti do demokratičnih pravil iger.
Slovenija namreč nima strategije razvoja medijev, poleg tega se znanje o medijih v praksi vseskozi spreminja. Dr. Vogrinc je dejal, da je pri nas problem enotne obdelave medijev, ker se še ni zaključila tranzicija in se še nismo privadili sedanjemu položaju tiska, radia in TV, pa se moramo že prilagajati evropski zakonodaji, medtem ko se razvijajo že novi mediji, kot sta računalnik in internet. Zato smo po njegovem v položaju normalne evropske države, ki pa potrebuje specifično razvojno strategijo. Opozoril je tudi na problem zagotavljanja avtonomije medijev, saj se državne ustanove kot viri informacij vse bolj zapirajo.
Omenjena razprava je pokazala, da je medijsko področje preveliko za eno samo razpravo, npr.: tiskani mediji sploh niso prišli na vrsto. Obenem pa je pokazala, da čaka pripravljalce novega zakona o medijih zelo zahtevna naloga.
J. DORNIŽ
Razlaščenci za odstop Bavčarju
Zahtevajo odstop vseh predlagateljev dopolnitev zakona o denacionalizaciji
LJUBLJANA - “Vlada naj razreši ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja in ga izloči iz vseh pogajanj med Slovenijo in Evropsko unijo, saj je tako kot ostali predlagatelji spremembe zakona o denacionalizaciji, kije bila v državnem zboru ponovno potrjena 16. septembra letos, zavestno ravnal proti Ustavi, proti priporočilom Resolucije Sveta Evrope in proti človekovim pravicam slovenskih razlaščencev,” se glasi ena od zahtev Združenja lastnikov razlaščenega premoženja, s katerimi so seznanili tudi Evropsko komisijo v Bruslju.
druge možnosti, kot da svoja p°' I j zadevanja še odločneje razgnal * mo pred mednarodnimi polit®1'! j
Zahteva, ki sojo prejšnji teden izrazili na prijateljskem srečanju razlaščencev v Ljubljani, je povezana kar z nekaj pomembnimi obletnicami, ki se nanašajo na njihov položaj: minilo je namreč 7 let, odkar je stopil v veljavo zakon o denacionalizaciji, na podlagi katerega je bilo vloženih okoli 18.000 vlog, danes pa je rešena le slaba tretjina, in 50 let, odkar je bila v OZN sprejeta splošna deklaracija o človekovih pravicah, na katerih temelji tudi lastninska pravica slovenskih razlaščencev.
ljive ujrravne in pravne poti za uveljavitev naših zakonitih premoženjskih zahtev, ne vidimo
“Ker Združenje lastnikov razlaščenega premoženja ugotavlja, da so slovenski razlaščenci doslej v domovini izrabili že vse razpolož-
• Združenje zahteva, da se konca leta 2000 rešijo vsi denad°j ^ nalizacijski zahtevki, saj so in«* upravne enote za obdelavo gr®1*1' va več kot 5 let časa. "Predno*1; no vračanje premoženja v nart'1 in v obliki nadomestnega preit0' ženja mora pospešiti izvedbo » kona in znižati stroške slove11 skega odškodninskega sklad* nenehno izmikanje vračilu vrt ravi in nadomestnem promožetj pa je ena glavnih zavor za pra*^ časno izvedbo zakona,” pravij0' združenju in dodajajo, daj«1*
pravočasno izvajanje denaeiort' lizacije odgovorno tudi slovens*
sodstvo.
Tine Jaklič
mi in sodnimi forumi in takort li ščitimo človekove pravice 200.0® p: slovenskih državljanov,” je dej® o: predsednik Združenja Tine Jart,
T. GAZVOD*
Ali ljudje sploh želijo turizem?
V Kočevju, Semiču in Metliki je potekal forum o turističnem razvoju
METLIKA - Agencija za turizem in razvoj K2M s Cerovca pri Dolenjskih Toplicah je minuli konec tedna pripravila v Kočevju, Semiču in Metliki dvodnevni mednarodni forum, ki se je zaključil v Metliki z okroglo mizo o integraciji in razvoju turizma v obkolpju z zaledjem. Sicer pa je beseda tekla predvsem o avstrijski deželi Waldviertel, ki je turistični čudež in možnostih sodelovanja Kočevske in Bele krajine s to deželo.
V Metliki je bilo slišati, da se pri nas s turizmom na vasi navadno ukvarjajo ljudje, ki so v dobrih službah, saj svoje plače vlagajo v turizem. Tisti, ki delajo na kmetiji, pa nimajo ne denarja ne časa za turistični razvoj. Zato je predstavnik dežele Waldviertl, Rihard Greindl, predlagal, dav Beli krajini najprej analizi-
rajo, ali ljudje zares želijo, da se razvija turizem, ali pa je to zraslo zgolj v glavah nekaterih načrtovalcev. Mag. Marjan Tkalčič, dekan Visoke šole za hotelirstvo in turizem iz Portoroža, je zato predlagal, da bi študenti opravili anketo o pripravljenosti ljudi za delo v turizmu, saj bi na osnovi teh podatkov zanesljiveje načrtovali.
Sicer pa so se razpravljalci strinjali, da bi morala biti Bela krajina enotna turistična dežela, še bolje pa bi bilo, če bi se pri tem povezala z ribniško-kočevskim območjem. Ker pa Belo krajino obišče veliko turistov - samo v Belokranjskem muzeju v Metliki je bilo lani 24.000 obiskovalcev - a jih zelo malo tudi prenoči, so bili enotni, da bi morali goste zadržati vsaj dva dni.
M. B.-J.
PREDNOVOLETNO
DARILO
Aprila letos se je začel0 tesnejše sodelovanje med Vitro, središčem za uravnotežen razvoj podeželja iz Cerknici in Peleiderer Novoterfnom iz Novega mesta. Takrat je NovUjj | term desetim gospodinjstvo^: v Lazcu (občina Loški Potok) brezplačno podelil 100 kubičnih metrov termoizolacijskega materiala. V prednovoletn1 akciji so od 5. do 13. decembrt v občinah Postojna, Logatec Cerknica, Ribnica, Kočevje* Kostel in Velike Lašče 222 gospodinjstvom brezplačno razdelili 930 kubičnih metrov termoizolacijskega materiala v vrednosti okrog tri milijone tolarjev. Občani so do Novo-terma prišli s klicem na radijsko postajo Univox.
ZZZS ustanavlja vzajemno družbo
Za področje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja - Ustanovili naj bi jo v drugi polo'i£l
prihodnjega leta • Medgeneracijska izravnava stroškov • Zdravstvena varnost do smrti
Letos spomladi je Državni zbor sprejel spremembe in dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki nalaga Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da za področje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ustanovi specializirano zavarovalnico v obliki vzajemne družbe, na katero bodo tudi avtomatsko prenesene vse pravice in obveznosti iz že sklenjenih in veljavnih zavarovalnih pogodb.
va, ki jih bodo mlajši zavarova1^ vplačevali in varčevali za svtf starejša leta, ko so stroški zdravljenje v povprečju 3" l
__XI___*___x:: i..,* .. _1 „ -1	“
večkrat večji kot v mladosti rezervacije so poroštvo, da
V Sloveniji smo leta 1992 vzpostavili obvezno zdravstveno zavarovanje, S prispevki zbrana javna sredstva pokrivajo okrog 87 odst. vseh izdatkov za zdravstvene programe v državi. Vzpostavili smo tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanje in za doplačila smo se doslej Slovenci množično zavarovali, samo na ZZZS je za doplačila zavarovanih prek 1,1 milijona zavarovancev, med njimi je tudi velika večina upokojencev. Zasebna sredstva pa postajajo vedno pomembnejši vir financiranja zdravstvenih storitev. Nova družba, ki jo ustanavlja zavod, bo delovala po načelih vzajemnosti in ji bo v ospredju zadovoljevanje interesov članov - zavarovancev. Novosti se obetajo med drugim tudi pri ponudbi kvalitetnejših dodatnih zavarovanj, načinu uveljavljanja pravic kot tudi pri aktivnejši vlogi zavarovancev in enakopravnejši medgeneracijski politiki družbe.
Vzajemnostni odnosi v novi družbi predvidevajo medgeneracijsko izravnavo stroškov, s katero bo omogočena tudi starejšim in zdravljenja bolj potrebnim osebam dosegljivost prostovoljnega zavarovanja za doplačila in ustrezno zdravstveno varnost. Novost, ki bo tudi uvedena, so zava-
rovalno tehnične rezervacije za starost. To bodo posebna sredst-
družba zagotavljala zdravstvi; ^ varnost svojim članom praktik ^ dosmrtno.	j. D
• S L januarjem 1999 že sklenjene zavarovalne pogodbe nikakor ne bodo ostale brez kritja, temveč jih bo do ustanovitve družbe kril zavod. Nato pa bodo vse pravice in obveznosti iz sklenjenih pogodb prenesel na novo vzajemno družbo.
Mariborsko pismo
Poštno sliko kazi le napovedana podražitev
S torkove konference
MARIBOR - Mariborčani se že vssto let ne glede na to, kateri stranki pripadajo, borijo za decentralizacijo Slovenije. V zadnjih letih so imeli pri tem kar nekaj sreče, saj so nekatere mestne ustanove (med njimi je tudi Slovensko narodno gledališče) dobile republiški status. Najbolj pa so Mariborčani ponosni na to, da se je leta 1995 iz Ljubljane v Maribor preselil sedež Pošte Slovenije, ki je s 5.711 zaposlenimi eno največjih podjetij v državi. Letos pa seje v Maribor preselil še sedež Poštne banke Slovenije.
Zato je na veliko zanimanje lokalnih in drugih medijev naletela tudi tiskovna konferenca, ki jo je ta torek pripravila Pošta Slovenije. Po tem, kar je povedal direktor magister Alfonz Podgorelec, so Mariborčani lahko pomirjeni, saj Pošta Slovenije uspešno posluje. Letos je odprla tri, od leta
1995 pa že 31 novih poštv državi. Obseg poštnih storit0' se je v Sloveniji letos povečal rt 6 odstotkov, zlasti zaradi nov’1! storitev. Med njimi je omeni11 izplačevanje davka na dodan0 vrednost za blago, kupljeno v petih državah. Prav takoj0 pošta letos uvedla inkaso tub' stičnih zavarovanj za Zavabj' valnico Triglav, inkaso življenj' skih zavarovanj na nekateri0 poštah in inkaso avtomobilska zavarovanj na nekaterih pošta0 v Novem mestu. Prav tako la°' j ko fizične osebe od letos pre)t0 poštnih okenc poslujejo z žit0 računi. Pošta Slovenije je izd3' la tudi 32 znamk in 12 vrednot;
nic. Še posebej pa so poštarji ponosni na to, da so izboljšaj
pvmvioiii uci ivi, ua ov; iz-uviij- -
dostavo poštnih pošiljk, saj 9V
odstotka gospodinjstev v -veniji prejema pošto pet ali stkrat na teden.
Manj vzpodbudno pa je, d3 tudi slovenski poštarji našle0)
nje leto ne bodo mogli
uspešno poslovati z dosedanj1' mi cenami. Letos se je cen3 znamk za pisma in dospisnrt zvišla samo za en tolar, v n®' slednjem letu pa naj bi se še1 7 tolarjev. Če vlada poštarje1’’ ter podražitve ne bo odobrili bo Pošta Slovenije novo tis°c' letje pričakala z dvema milij®1. dama izgube. Tako poštarji k Mariborčani upajo, da se vendarle ne bo zgodilo.
TOMAŽ KŠELA
Novomeška kronika
OTROCI - Po volitvah je veči-"a slovenskih časopisov na krat-l *° Predstavila nove župane. Ta , Predstavitev pa se je brala skoraj i fot trač. Zanimiva ni bila le nji-„ "Ova izobrazba, nekateri so se jjarnreč hvalili tudi z več šol, kot 1® v resnici imajo ali sojih vsaj od t&otraj videli. Še bolj zanimivo je, j pliko otrok so priznali. Le red-® so namreč k zakonskim prišteli U(li nezakonske. Toda v tako ttjhni deželi, kot je Slovenija, se 8e da nič skriti, še posebej ne, če za županove otroke. Al’ je a«) luškan, kot naš župan... TRŽNICA - Novomeška tržnice ena najslabše urejenih v Slo-'e|tiji in bi prej sodila v srednji 3 kot pa v prihajajoče tretje sočletje. Toda prejšnji teden so *e razmere nenadoma izboljšale, rinica je sicer še vedno brez . ’°de in sanitarij, le mraz, ki je Pptisnil, je poskrbel, da so živila, Pirh prodajajo branjevke, niso **! **arUa. Nerodno je le, da so bile ® •,te® primeru na hladnem tudi •*| tranjevke. Poleti pridejo na svoj tcun branjevke, pozimi pa mes-n,ne in smetana.
ORGAN - Tehnika napreduje udi prj policiji. Včasih so imeli Prehitri vozniki neposreden stik z Tilnom, ki jih je “ocarinil” na > samem. Po novem pa organ div takem primeru ostane skrit, ,|rkača pa dohiti na domu - v ob-Jf* 1 Položnice. Tako so dokazali, ?aje organ lahko daljši od da-Nič pa ne bi škodilo, če bi “°lj izostrili dokaze. Fotografije jrekrškarjev so namreč na po-
irnaterski ravni.
I1 fl
&up. JVCK CfF
■dTO - Za revijo Mladina je na-, ki se je v času Natovih vaj ™kvil na pročelju nekdanje No-°lehnine trgovine na Rozmano-grafit tedna, za mesto, ki e Ponesnaženo s tako “umetno ”, pa samo še eno pacanje
(ij Jna gospa je rekla, da je *°meška občina dobila zdrav-za župana, v bolnici in naJ nje pa se bije ljuti boj za *■*ga direktorja.
^hokranjski drobiž)
■'! Miklavževega sejma
J i,.RILO - V Žužemberku letos 111 tj , ževega sejma ni bilo. Ne ve p | j.’tli zaradi županskih volitev ali cene za postavitev stojnice Unogrede: za domačine so bile (sh Zastonj)- Je Pa Janez Gliha j daljeval začeto tradicijo TD vj1 ® krajina in en dan prodajal j^ene izdelke. Sejem bilje živ, (cjne, volite so bile letos živah-
^KTIVEN ODBOR RK -Jjvevni odbor RK Dvor je že fjd letom uspešno izpeljal in vselil pakete živil iz akcije r°šarica RK 98” in akcije Rde-$ križa Slovenije “Nikoli sa-u ; V mesecu decembru pa vodi ii^ obdaritve Starejših kraja-bolnih in invalidov.
MM IZ M ASIH OB
v
c
IM MŠŠ
PRIZNANJA LABODOVIM INOVATORJEM
Ustvarjalnost krepi konkurenčnost
Inovator leta 1998 je Aleš Hadjijali, priznanje za inovacijo leta Kristini Rogelj
NOVO MESTO - “Ustvarjalnost krepi kakovost našega poslovanja in je hkrati pogoj za konkurenčnost blaga, žal ni veliko podjetij, ki bi imela razvito spodbudo ustvarjalnosti,” je minuli četrtek v uvodu na že tradicionalnem Labodovem srečanju inovatorjev in podelitvi letošnjih priznanj poudaril mag. Peter Mlakar iz mariborske Svile. Novomeški Labod namreč sodi med redka podjetja pri nas, ki spodbujajo inventivnost svojih delavcev. Tako imajo vsako leto več inovativnih predlogov; predlani sojih imeli 21, lani 31, letos pa jih do konca leta pričakujejo okrog 57.
Komisija za inovacije je naziv “inovator leta 1998” podelila Alešu Hadjijaliju, vzdrževalcu iz krške Libne, za “inovatorko leta” pa je imenovala predlog Kristine Rogelj, šivilje iz trebanjske družbe Temenica. Aleš Hadjijali je letos prispeval kar štiri inovativne predloge: sesalec za odrezke, aparat za trak, regulacijo vbodov za okrasno zatrjevanje in predelavo tačke za robljenje. Inovacijski predlog Kristine Rogelj je strojno šivanje
gumbov z ušesom na debelo blago, ki je po oceni strokovnjakov
SREČANJE LISTE ZA DOLENJSKO
NOVO MESTO - Lista za Dolenjsko, ki ima v novem občinskem svetu dva svetnika, bo pripravila v ponedeljek, 21. decembra, ob 19. uri v kavarni na Glavnem trgu srečanje, na katero vabijo vse občane. Na srečanju jih bodo seznanili z dnevnim redom 1. seje novomeškega občinskega sveta, ki bo v sredo, 16. decembra, in zabeležili njihove predloge in sugestije. Kdor se ne bo udeležil srečanja, pa bi rad v zvezi s tem kaj povedal, lahko to opravi tudi po telefonu 0609 633-930. Vodstvo Liste za Dolenjsko poudarja, da niso z nikomur v koaliciji in da tudi na županskih volitvah niso podprli nobenega kandidata.
PRIZNANJA INOVATORJEM -Na že tradicionalnem Labodovem srečanju inovatorjev so podelili priznanje inovatorju leta Alešu Hadjijaliju in priznanje za inovacijo leta (na fotografiji), ki ga je generalni direktor Laboda mag. Andrej Kirm izročil Kristini Rogelj, šivilji iz trebanjske Temenice. (Foto: J. D.)
PLANINCI VABIJO
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v soboto, 19. decembra, na pot od Ankarana do Socerba. Odhod izpred Krke v Ločni ob 6. uri, povratek pa se bodo v zgodnjih nedeljskih urah. Prijave in4.000 tolarjev za prevoz ter vesel zaključek leta bo zbiral vodja izleta Igor Sladič, tel.: 321 451, do četrtka, 17. decembra.
Priznanja urejenim šolam
Med osnovnimi šolami drugo mesto šmarješki in brežiški šoli, med srednjimi pa novomeški gimnaziji
NOVO MESTO - V petek je bila v prenovljenih prostorih novomeške gimnazije podelitev priznanj Turistične zveze Slovenije (TZS) najlepše urejenim osnovnim in srednjim šolam Slovenije, ki sta jih podelila predsednik TUristične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in glavni tajnik Alojz Šoster. Na Dolenjskem in v Posavju so priznanja prejele kar tri šole. Med najlepše urejenimi osnovnimi šolami sta si drugo mesto delili šmarješka in brežiška, med srednjimi šolami pa je drugo mesto zasedla novomeška gimnazija. Ob tej priložnosti so podelili tudi zlato plaketo TZS predsednici trebanjskega turističnega društva Mariji Cugelj za življenjsko delo na področju razvoja turizma.
• Najlepše urejene osnovne šole: 1. OŠ Ivana Cankarja z Vrhnike, 2. OŠ Šmarjeta in OS Brežice, 3. OŠ
1. Murska Sobota. Najlepše urejene srednje šole: 1. Srednja kmetijska šola Rakičan, 2,'Gimnazija Novo mesto, 3. Zavod sv. Stanislava za izobraževanje in vzgojo, Ljubljana.
Pred podelitvijo priznanj, kjer so za prijeten kulturni program poskrbeli dijaki novomeške gimnazije pod vodstvom Andreja Rupnika, je bil posvet, na katerem so predstavniki Turistične zveze šolam predstavili akcijo Moja dežela -lepa, urejena in čista. Posveta se je
SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽUŽEMBERK - V petek, '^fecembra, je bila v prostorih policijske pisarne v Žužemberku prva seja sveta nove občine Žužemberk. Udeležili so se je vsi izvoljeni h, ‘bski svetniki ter člani občinske volilne komisije, vodila pa jo je najstarejša jUpica Nežka Primc. Občinski svetniki so sprejeli začasen poslovnik (timskega sveta, imenovali tričlansko komisijo za mandatna vprašanja,
> 'oh e ‘n imenovanja, ki ji predseduje Dušan Papež, sprejeli poročila občinske k S komisije, potrdili mandate članov občinskega sveta ter mandat prve-hfpPana nove občine Žužemberka Franca Škufce. Sprejeli so tudi Kansko komisijo za pripravo statuta in poslovnika sveta, kiji predseduje L Pucelj ter prvo zasedanje, ki ni minilo čisto brez ovir, zaključili z zdrav-| 0 Županu Škufci v gostilni Pod lipo. (Foto: V. Kostevc)
ZA ŽIVLJENJSKO DELO - Dr. Marjan Rožič podelil tudi zlato plaketo za življenjsko delo na področju turizma Mariji Cugelj, znani trebanjski gostilničarki in dolgoletni prizadevni predsednici tamkajšnjega turističnega društva. (Foto: J. D.)
udeležil tudi novo izvoljeni novomeški župan dr. Anton Starc. Dr. Marjan Rožič je povedal, da je omenjeni projekt, ki ga zveza sicer po nekoliko spremenjenih pravilih vodi že 30 let, tako rekoč razgibal Slovenijo. Letos so ocenjevali okrog 6.000 slovenskih krajev v osmih kategorijah.
Tekmovanjem o urejenosti krajev pa so se priključila tudi panožna tekmovanja, teh je bilo 22. Prav ta tekmovanja zelo veliko prispevajo k urejenosti celotnega kraja in mednje sodi tudi tekmovanje za najlepše urejene šole, kjer je prav gotovo najpomembnejši vzgojni moment.
Predstavniki nagrajenih šol so pohvalili ta projekt, vendar so menili, da bi morali biti z njim bolj seznanjenhjmeli pa so priložnost spoznat>zgledno sodelovanje med brežiško občinsko turistično zvezo in tamkajšnjimi šolami, o čemer je govoril tajnik tamkajšnje turistične zveze Vili Pavlič.
J. DORNIŽ
tekstilne stroke odličen. Omenjeni predlog, ki seje Kristini porodil ob ročnem šivanju gumbov, omogoča hitrejše in kvalitetno strojno pfišitje blaga. Med letošnjimi inovatorji je tudi Niko Perič, ki je za inovacijski predlog programiranja proizvodnje prejel letošnjo nagrado za inovacije novomeške občine.
Vodja razvojne službe v Labodu Jože Krašna je povedal, da Labod že desetletja na različne načine vključuje inventivnost v svoje poslovanje, pred letom 1994 se je to dogajalo bolj spontano in manj sistemsko, medtem ko so tega leta izdelali poseben program, ki so ga imenovali kar razpis za oživitev inventivne dejavnosti. “Prav tako smo si postavili tudi letni cilj - to je število uspešnih inovacij, ki ga sedaj vsako leto povečujemo,” je dejal Krašna. S številom inovacij se povečuje tudi ekonomski učinek, lani so na ta račun prihranili 6 milijonov tolarjev, letos pa blizu 7,5 milijona. Za nagrade pa so izplačali okrog 10 odst. ekonomskega prihranka. Njihov največji izziv je, da bi inventivni predlogi postali množični in da bi jih pogosteje predlagali tudi delavci iz neposredne proizvodnje.
“V tekstilni panogi, ki je v recesiji, je edini izhod lastna kolekcija, z njo pa je povezana inventivnost,” je poudaril generalni direktor Laboda mag. Andrej Kirm. Za cilj so si zadali 190 inovacij na leto.
J. DORNIŽ
NEPOKLICNI MIRNOPEŠKI ŽUPAN
MIRNA PEČ - V četrtek, 10. januarja, se je na prvi seji sestal občinski svet nove občine Mirna Peč. Ker je bil eden od svetnikov, Zvone Lah, izvoljen za župana, sedaj svet šteje le 9 članov, 10. pa bodo izvolili na ponovnih volitvah 23. februarja. Na seji so izvolili dve komisiji in sprejeli začasni statut občine. Seje sveta bodo vsak prvi torek v mesecu ob sedmih zvečer. Na januarski bodo obravnavali osnutek občinskega statuta, ki naj bi ga nato na februarski sprejeli. Na mirnopeški občini bodo verjetno zaposleni trije ljudje: tajnik, ki bo vodil tudi občinsko upravo, računovodja in administratorka. Župan Lah bo svoje delo opravljal nepoklicno, kot je obljubil pred volitvami, čeprav se marsikje tudi v majhnihobčinah župani odločajo za poklicno opravljanje te funkcije, še posebej tisti, ki so župani prvič.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V ŠKOCJANU - Prejšnjo sredo so v Škocjanu sklicali prvo oz. konstitutivno sejo novega občinskega sveta, na kateri so imenovali novo komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, sprejeli poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev in potrdili mandate članov občinskega sveta in župana. Delo prejšnjega občinskega sveta je predstavila predsedednica sveta Marija Halas (na fotografiji prva z leve), ki je poudarila, daje biloza prvo mandatno obdobje njihovo delo uspešno, saj je bilo pri uvajanju občine mnogo novosti, pa tudi svetniki so si morali izkušnje šele nabrati. Sprejeli so še sklep o začasnem financiranju do sprejetja občinskega proračuna in potrdili Jožeta Derganca za člana nadzornega sveta novomeške Komunale. Novemu občinskemu svetu so zaželeli uspešno delo tudi gostje, predstavniki gospodarstva in ustanov. (Foto: J. Dorniž)
KRVODAJALCEM - Minuli petek je Območno združenje Rdečega križa Novo mesto v gostilni Turk v Maharovcu na srečanju krvodajalcev šentjer-nejske občine podelilo 36 priznanj krvodajalcem in ob 45-letnici prostovoljnega krvodajalstva še 10 zahvale krvodajalkam in krvodajalcem, ki so največkrat darovali kri ter zahvalo za organizacijo in podporo krvodajalstvu, ki so jo podelilil šentjemejskemu županu Francu Hudoklinu. Priznanje mu je izročila (na fotografiji) predsednica OZRK Novo mesto Anica Bukovec. Za prijeten program so poskrbeli učenci šentjemejske osnovne šole, krvodajalce pa je pozdravila in se jim zahvalila za njihovo humano dejanje tudi namestnica generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije Darja Horvat. (Foto: J. Dorniž)
PRVA SEJA TOPLIŠKEGA SVETA
DOLENJSKE TOPLICE - V soboto, 12. decembra, se je na svoji prvi seji sestal občinski svet nove občine Dolenjske Toplice, ki jo je vodil župan Franc Vovk. Svetniki so sprejeli začasni poslovnik sveta, medtem ko o podžupanu niso razpravljali; za sekretarko sveta so imenovali Jožico Kotar, ki bo to funkcijo opravljala do zaposlitve občinskega tajnika. Imenovali so tudi dve komisiji in določili več odborov. Župan se zavzema, da bi imela občinska uprava tri zaposlene. Naslednja seja občinskega sveta bo 13. januarja.
PRVA SEJA ŠENTJERNEJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
ŠENTJERNEJ - Na prvi seji šentjernejskega občinskega sveta minuli ponedeljek so sklenili, da bodo najprej pripravili sprememba statuta občine, na podlagi tega pa potem še osnutek poslovnika. V komisijo za pripravo sprememb statuta in poslovnika so imenovali: Pavla Turka, Alberta Pavliča in Jožeta Brulca. Sprejeli so tudi osnutek odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine, Milan Jakše, Peter Pucelj in Janez Hrovat iz občinske uprave pa so na kratko predstavili delo v preteklem mandatnem obdobju, župan Franc Hudoklin pa je predstavil načrt dela v prihodnjih štirih letih.
VEČJE PRISTOJNOSTI OBČINI?
Dolgotrajni in dragi postopki
Premajhne pristojnosti občine na področju urejanja prostora - Slej ko prej občinske inšpekcije -Država “nacionalizirala” občinska zemljišča - Togi kmetijci glede varovanja zemljišč
NOVO MESTO - Urejanje prostora je ena najpomembnejših, najodgovornejših in hkrati najbolj občutljivih zadev. Z nepremišljenimi, na hitro sprejetimi odločitvami, zlasti izsiljenimi, nastaja velika in največkrat nepopravljiva škoda, počasni, birokratsko zadrti in neživljenjski postopki pa ustavljajo smotrno, koristno in potrebno gradnjo. Miloš Dular, vodja sekretariata za varstvo okoja in urejanje prostora pri novomeški občini, je prepričan, da do veliko težav prihaja tudi zaradi premajhne pristojnosti občine.

Tako lokacijsko in gradbeno dovoljenje izdaja Upravna enota namesto občine, kar bi bilo po Dularjevem mnenju učinkovitejše in hitrejše. Poleg tega naj bi bila izdaja soglasja vezana na prostor-skoizvedbeni akt, na podlagi katerega bi sekretariat izdal samo splošno soglasje, ne pa tako kot sedaj, ko je treba še enkrat iskati vsa potreba soglasja, kar izdajo lokacijskega dovoljenja podaljša najmanj za tri mesece. “Tudi geodetske posnetke in nujne ugotovitvene postopke za potrebe lokacijske dokumentacije bi bilo smotrno zahtevati samo v posebnih primerih, ne pa v vsakem, kar pomeni pol leta čakanja na geodetski posnetek in seveda dodatne stroške za investitorja,” pravi Dular.
Inšpekcija, ki sedaj sodi neposredno pod ministrstvo za okolje in prostor, bi morala biti, če naj bi bila bolj učinkovita, po Dular-
jevem prepričanju pod nadzorom občine oz. bi morala delovati v sistemu občinske uprave. “Slej ko prej bo občina morala imeti svojo inšpekcijo, tako kot ima svoje komunalne redarje,” je prepričan Dular.
Veliko težav in problemov povzročajo zemljiška vprašanja. Tako je država z zakonom “nacionalizirala” vsa občinska kmetijska
Miloš Dular
zemljišča, ki jih niso zajemali prostorskoizvedbeni akti, in to s pretvezo, da bodo ta zemljišča služila za nadomestilo pri izgradnji infrastrukturnih objektov državnega pomena. “V resnici pa je to povzročilo samo širitev državnega birokratskega aparata, saj so zaradi te 'nacionalizacije’ ustanovili sklad kmetijskih zemljišč in gozdov in v njem zaposlili številne ljudi z dobrimi plačami, občinam odvzeta zemljišča pa ta sklad daje v najem in jih celo prodaja.”
Veliko problemov je zaradi neizvedene delitvene bilance med občinami Novo mesto, Šentjernej in Škocjan. Tako veliko zazidljivih parcel na Regrških košenicah in v obrtni coni na Cikavi ni moč prodati brez soglasja vseh treh občin.
Dular ima veliko zamer tudi glede togega režima varovanja kmetijskih zemljišč. “Kmetijci marsikdaj kljub očitni nerodovit-nosti in s kmetijskega stališča ma-lovrednosti zemljišč togo vztrajajo pri režimu varovanja tako imenovanega 1. območja kmetijskih zemljišč. Zato imamo težave tudi pri sprejemanju urbanističnih zasnov Novega mesta,” trdi Dular.
A. BARTELJ
ttMfct t Z NAŠIH OS
Č I
MM
Prvič zasedala novoizvoljena občinska sveta
V Črnomlju seje že takoj na začetku zapletlo
SEMIČ, ČRNOMELJ - Od novih belokranjskih občinskih svetov se je prvi pretekli četrtek sestal semiški, naslednji dan črnomaljski, metliški pa bo zasedal jutri. V Semiču so bili svetniki prvikrat skupaj le pol ure, medtem ko v Črnomlju ni šlo brez zapletov.
Na prvi seji so imeli svetniki v obeh občinah na dnevnem redu točke, ki so bolj ali manj značilne za vse konstitutivne seje občinskih svetov. Tako so med drugim potrdili mandate županoma in občinskim svetnikom. Semiški župan Janko Bukovec je zaželel svetnikom, da bi bili zavzeti in strpni. Hkrati je pozval predstavnike vseh strank, da navežejo stike s vodstvi strank na državni ravni in vsak po svojih močeh pomagajo pri razvoju občine, kajti čaka jih veliko dela.
V Črnomlju se je zapletlo že pri drugi točki dnevnega reda, ko je župan Andrej Fabjan predlagal imenovanje začasne komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki bi potrdila zgolj mandate županu in članom občinskega sveta. Peter Dichlberger je opozoril, da bi s tem kršili statut in poslovnik, ki govorita le o stalni tovrstni komisiji. Jože Strmec pa se je strinjal z županom, da je to pomembna komisija, ki
veliko zaseda, a ker med strankami še ni usklajeno njeno članstvo, naj bi bila le začasna. Rešitev je končno našel Andrej Kavšek, ki je predlagal imenovanje verifikacijske komisije zgolj za eno sejo, ki bo potrdila mandate.
Komisija, ki se je je takoj prijelo ime Kavškova komisija, je potrdila mandate vsem svetnikom razen Petru Dichlberger-ju. Ni bila namreč prepričana, da je njegovo delo inšpektorja za delovno pravo združljivo s svetniško funkcijo. Dichlberger je dejal, da je od pristojnih državnih služb dobil ustno zagotovilo, da je lahko svetnik, obljubil pa je pisno potrdilo. Vendar so svetniki sprejeli predlog komisije, da mu začasno ne potrdijo mandata, dokler ne dobijo pisnega mnenja z ministrstva za lokalno samoupravo.
M. B.-J.
• Predsednica občinske volilne komisije Darinka Plevnik je povedala, da je skupina občanov, ki so se predstavili kot člani pomladnih strank, naslovila na Geodetsko upravo Slovenije dopis, v katerem sprašuje, ali je Iztok Vraničar, sicer načelnik črnomaljske izpostave Geodetske uprave, lahko tudi svetnik. Ker je bil dopis anonimen, z Geodetske uprave RS niso vedeli, kam bi poslali dopis. Plev-nikova je to obelodanila - kot je sama dejala - zato, da bodo pomladne stranke vedele, kakšne člane imajo. Jani Stepan je kot predstavnik SDS dejal, da je to zloraba pomladnih strank in da za dopis v njihovi stranki ne ve nihče.
RAZSTAVA ŠTUDENTKE
ČRNOMELJ - Mladinski kulturni klub Bele krajine iz Črnomlja bo pripravil v petek, 18. decembra, ob 19. uri v tukajšnjem gradu otvoritev
razstave Simone Biličič, študentke 4. letnika slikarstva na Alademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Glasbena gosta večera bosta Peter Jakša in Kristina Oberžan, razstava pa bo na ogled do 9. januarja.
SREČANJE STAROSTNIKOV - Črnomaljske krajevne organizacije Rdečega križa Loka, heroja Starihe in Griček so konec preteklega tedna pripravile v osnovni šoli Loka tradicionalno srečanje krajanov, starejših od 75 let. Takšnih je v vseh treh organizacijah kar 255. Učenci loške šole so starostnikom pripravili kulturni program, za dobro voljo pa je poskrbel Silvester Mihelčič starejši. 90-letna Terezija Jaklič, najstarejša udeleženka srečanja, ter 87-let Blaž Pahulje kot najstarejši udeleženec sta prejela tudi simbolični darili, ki sta jima ju izročili Katarina Pavlin in Janja Jankovič (na fotografiji). Aktivisti RK bodo pred novim letom vse starejše obiskali tudi na domu. (Foto: M. B.-J.)
Trgatev pri 15 stopinjah pod ničlo
Šukljetovi iz Trnovca, ki so se pri kmetovanju usmerili v vinogradništvo in vinarstvo, ponudbo vin gradijo na kvaliteti in ne na količini - Letos prvič ledeno vino
TRNOVEC - Jože Šuklje iz Tčnovca pri Metliki se je potem, ko je končal srednjo kmetijsko šolo, zaposlil v metliški Kmetijski zadrugi. Pred desetletjem pa seje odločil, da bo ostal doma na kmetiji.
Danes se spominja, daje bilo takrat precej lažje kmetovati, prizna pa, da tudi danes ni tako težko pridelati kmetijskih pridelkov; veliko težje jih je prodati. Zato vsaj za Jožeta ne velja, da kot kmet pozimi počiva. Takrat prodaja tisto, kar sta z ženo Tatjano pridelala poleti in jeseni.
Šukljetovi, ki-so se dolga leta ukvarjali z vinogradništvom in živinorejo, so s slednjo lani prenehali, poleg vinogradništva pa so se posvetili še vinarstvu. V hlevu so obdržali okrog 15 ovc, ki poskrbijo, da zemljo, ki ni zasajena z vinsko trto, ne zaraste kopinje. Sicer pa so zadnje desetletje vsako leto bodisi obnavljali ali na novo zasajevali vinograd. Danes imajo v vinogradih v Trnovcu in na Lokvici okrog 11 tisoč trt, kar je za belokranjske razmere veliko. Pred obnovo so imeli zgolj rdeče sorte grozdja, vendar njihovega števila, kljub temu da so se piv-
ci bolj navduševali nad belimi vini, niso zmanjševali. Dosa-
V PRIČAKOVANJU DEDKA MRAZA
METLIKA - Organizatorji metliškega Veselega decembra so tudi v prihajajočih dneh pripravili vrsto prireditev. Tako bo danes, 17. decembra, ob 17. uri v knjižnici na Suhorju knjižna uganka. V petek, soboto in nedeljo bodo ob 16.30 na metliškem grajskem dvorišču pravljični večeri z dedkom Mrazom in Trnuljčico, Sneguljčico, Muco Copatarico in Bing bang bongom. V ponedeljek, 21. decembra, bo ob 18. uri v metliškem kulturnem domu novoletno voščilo otrok iz vrtca, glasbene in osnovne šole, naslednji dan pa bo ob 16. uri v otroškem vrtcu za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, ura pravljic “Božični medvedek”. Medtem ko bo v sredo, 23. decembra, predšolske otroke v Podzemlju in na Suhorju obiskal dedek Mraz, pa bo tega dne ob 19. uri v metliški športni dvorani prednovoletni koncert Pojočih stelje in skupine Bard.
jevali pa so predvsem bele sorte, kot so sivi pinot, sovinjon, kerner in laški rizling.
“Vemo sicer, da se v gostilnah za šanki še vedno popije največ belokranjca, vendar se zavedamo, da je vinska kultura na vse višji ravni in da ljudje pijejo manj, a boljše vino. Temu se prilagajamo tudi pri nas. Dobro se zavedamo, da je bolj kot količina pomembna kakovost vina, zato poskušamo zadnja leta puščati jeseni grozdje čim dlje na trtah. Tako imamo kljub vse prej kot ugodnemu vremenu v letošnji vinski letini že pozno trgatev, izbor in jagodni izbor,” pravi gospodar Jože. 8. decembra pa so pri 15° Celzija pod ničlo na okrog tisoč trtah potrgali kerner, iz katerega so stisnili 150 litrov mošta za ledeno vino. To bo prvo Šukljetovo ledeno vino, ki ga bodo tako kot ostala vrhunska vina stekleničili sami doma. Skoraj ne gre dvomiti, da bo tudi to vino tako kot že številna doslej dobilo na ocenjevanjih odlične ocene.
M. BEZEK-JAKŠE
Dolžniki brez kančka slabe vesti
Nekateri najemniki črnomaljskih občinskih stanovanj so ugotovili, da lahko brez večje nevarnosti živijo v teh stanovanjih, ne da bi plačevali najemnino - Za 6 milijonov tolarjev dolgov
ČRNOMELJ - Črnomajska občina je lastnica 36 službenih in 51 socialnih stanovanj. 6 stanovanj za reševanje največjih stanovanjskih stisk pa sije sposodila, in sicer štiri od ministrstva za obrambo in dve od Rudnika rjavega premoga iz Kanižarice v zapiranju.
^Občina je namreč na podlagi stanovanjskega zakona dolžna zagotavljati stanovanja za socialne upravičence. Seveda pa je to odvisno od tega, koliko stanovanj ima na razpolago. V črnomaljski
SLAB OBISK
SEMIČ, METLIKA - Pregovor pravi, da nihče ni prerok v lastni deželi. A za črnomaljske amaterske igralce, ki znajo odlično odigrati gledališko predstavo Črnomaljska kronika, to očitno ne drži. Medtem ko so v domačem kutlurnem domu imeli letošnjo jesen kar nekaj dobro obiskanih predstav, so bili lahko konec preteklega tedna skupaj z maloštevilnimi obiskovalci predstav v Metliki in Semiču precej razočarani. Nihče od tistih, ki se radi pritožujejo, da v Beli krajini primanjkuje dobrih predstav, pa se ne more izgovarjati, da za nastop Črnomaljcev ni vedel. Poleg tega da so bile objave v številnih medijih, so samO Semičani poslali 70 osebnih vabil in celo župnik je naredil reklamo pri maši. Pa jih je v dvorani semiškega kulturnega doma skupaj z ženo in otrokom enega od nastopajočih sedelo le trinajst.
občini je zasedenih vseh 51 socialnih stanovanj, od tega so štiri celo v denacionalizacijskem postopku. Res, da se je v zadnjih štirih letih število prosilcev za socialna stanovanja zmanjševalo, vendar so jih tudi razdeljevali vedno manj. Tako je leta 1995 od47 prosilcev dobilo stanovanja sedem upravičencev, naslednje leto od 34 le dva, lani so od 42 prosilcev dodelili stanovanja petim, letos pa od 24-ih zopet le dvema. Od službenih stanovanj sta dve sicer prazni, v zadnjih štirih letih pa so jih
V KLUBU ZA KONEC SEZONE
ČRNOMELJ - Uspešno koncertno leto v Mladinskem kulturnem klubu bo v soboto, 19. decembra, ob 22. uri zaključila legendarna metliška punk rock skupine Indust-Bag. Poleg že znanih uspešnic bodo pred-premierno predstavili pesmi, ki bodo izšle na njihovem naslednjem albumu. Predskupina: obetavni Ljubljančani Sidharta.
dodelili 21, medtem ko se jih je zanje potegovalo 36.
Poseben problem pri teh Stanovanjih je plačevanje najemnin, ki se oblikujejo v skladu z metodologijo za obračun najemnin v neprofitnih stanovanjih. Občina toži najemnike za več kot 6 milijonov tolarjev, ki jih ji v zadnjih štirih letih niso plačali za najemnino, medtem ko je bilo plačane najemnine v teh letih za 44,6 milijona tolarjev. Kot so povedali na občinski upravi, ne gre za množičen pojav neplačevanja, ampak so dolžniki le maloštevilni, vendar v glavnem isti najemniki, ki pač živijo v prepričanju, da kljub dolgu ne morejo ostati brez strehe nad glavo. Ko pa zvedo, da je v mestu prišlo do deložacije, četudi ne iz občinskega stanovanja, navadno hitro plačajo dolg. Glede na to, da večkrat niti ne gre za tako v nebo vpijoče socialne probleme, saj se številnim priboljškom niso pripravljeni odreči, bi občina očitno morala za redno plačevanje najemnin ubrati drugačne poti, ne zgolj tožbe, ki se včasih vlečejo tudi več let.
M. B.-J.
KONČNO PUSTI GRADEC
Ko zidanice ne bodo mrtev kapital
Semiški župan Bukovec je prepričan, da si morajo ljudje najprej izbiti iz glav, da se jim ne splača nič delati, potem pa se bo lahko začel v občini razvijati tudi turizem
SEMIČ - Konec preteklega tedna so v Semiču pripravili okroglo mizo o semiški vinski turistični cesti (VTC), ki naj bi bila v prihodnje del tovrstne belokranjske ceste. V projekt, ki se gaje semiška občina lotila skupaj s podjetjem Oikos z Vira pri Domžalah, bo vključeno območje ob cestah, ki potekajo med vinogradi ter vodijo do vinorodnih krajev in znamenitosti.
Projekt VTC zori pri Semičanih že nekaj let, predstavljal pa naj bi zaokroženo ponudbo v občini. Vanj se lahko vključijo vsi vinogradniki, ki želijo prodajati svoje vino v zidanicah, še bolj dobrodošli pa so tisti, ki bi ponudili tudi domače dobrote in obrt, nočitve, rekreacijo in še kaj. Vsi, ki imajo že registrirano ponudbo, s katero bi se lahko vključili v VTC, naj se čim prej prijavijo pri Marjanci Lamut na občinski upravi. Načrtujejo, da bodo do aprila natisnili tudi predstavitveno zloženko in postavili
enotne informacijske table in smerokaze.
Razpravljalci so sicer pripomnili, daje rok zelo kratek, vendar je župan Janko Bukovec spomnil, da ne gre za začetek VTC, ampak le za nadaljevanje tistega, kar so zastavili že pred leti. Kdor se je zavzel za to, da bi svoje pridelke in storitve ponudil ob vinski cesti, je dejavnost že registriral, drugi pa si lahko papirje uredijo do naslednjega vpisa v zloženko. Predstavniki agencije Oikos so priznali, da so postopki za registracijo res dolgi, a so pripravlje-
ni pomagati ljudem pri pridobivanju dokumentov in svetovati glede ponudbe na domačiji.
Eden od razpravljalcev je menil, da od VTC ne morejo veliko pričakovati, dokler prihajajo v zidanice le naključni posamezniki. Če pa bi imeli urejen krožni promet za avtobuse, bi imeli od VTC tudi kakšne koristi, vendar bi morali najprej razširiti cesto. Bukovec je dejal, da bodo prišle na vrsto tudi ceste. “Predvsem pa si morate iz glav izbiti, da se nič ne splača. Za pridobitev ugodnih posojil je veliko možnosti, a ljudje še prošenj ne napišejo,” je pripomnil Bukovec, prepričan, da bi bil že čas, da okrog 200 zidanic po semiških vinskih goricah ne bi bilo mrtev kapital, ampak bi služile turizmu. BEZEK-JAKŠE
SEMISKI
PRAZNIČNI ŽIVŽAV
SEMIČ - V Semiču se danes, 17. decembra, z likovno delavnico, ki bo ob 17. uri, prične praznični Živžav. Jutri ob 18. uri bodo semiške karaoke, v ponedeljek, 21. decembra ob 17. uri pa pravljična ura. 22. decembra ob 17. uri bo na sporedu lutkovna predstava Pod medvedovim dežnikom, v sredo, 23. decembra, ob 18. uri pa bo prišel dedek Mraz s spremstvom in obdaril predšolske otroke. Vse prireditve bodo v, tukajšnji osnovni šoli.
PUSTI GRADEC - Nekajletno prizadevanje vaščanov Pustega Gradca v KS Dragatuš, da se njihov kraj ne imenuje Pusti Gradac, temveč Pusti Gradec, je nedavno le obrodilo sadove. Preko črnomaljskega občinskega sveta so namreč zahtevali, da se njihov kraj imenuje Pusti Gradec, kakor so imeli zapisano tudi v osebnih izkaznicah, medtem ko je bil v zemljiški knjigi in na geodetski upravi zapisan kot Pusti Gradac. Nedavno pa je bilo v Uradnem listu objavljeno, da se ime naselja Pusti Gradac pravilno glasi Pusti Gradec.
PESTRO ZA OTROKE IN ODRASLE
ČRNOMELJ - V okviru pestrega črnomaljskega Novoletnega direndaja bo v soboto, 19. decembra, ob 10. uri v knjižnici ustvarjalni-ca, v kateri bodo izdelovali novoletne okraske. Istega dne ob 19. uri pa bo v tukajšnjem kulturnem domu koncert ansambla Tonija Verderber-ja z naslovom “Ob letu osorej”. V ponedeljek, 21. decembra, bo ob 17. uri v kulturnem domu Črnomelj praznični koncert učencev glasbene šole Črnomelj, v sredo, 23. decembra, pa ob 17. uri v knjižnici splet božično-novoletnih pravljic.
O OŽIVLJANJU OBČINE
SEMIČ - Občina Semič pripravlja za prihodnji teden predstavitev projekta “Revitalizacija zahodnega dela občine Semič”, ki bo 21. decembra v gasilskem domu v Rožnem Dolu, 22. decembra v gasilskem domu v Črmoš-njicah in 23. decembra v gostilni Pri Cvetu na Vrčicah. Predstavitve se bodo povsod pričele ob 18. uri, beseda pa bo tekla predvsem o vključevanju krajanov v razvojni projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV).
Sprehod po Metliki
IZUMITELJI - Ko so Metličani zvedeli, da ima novi stari črn^ maljski župan Andrej Fabjan' načrtu, da bodo v novem mandatnem obdobju pri Dragatušu toliko časa vrtali proti središču Zemeljske krogle, da bodo prišli do termalne vode, jevbil njihov komentar kratek: “Črnomaljci zopet izumljajo toplo vodo!” ŽUPANI - V dnevniku Delo s« bili navdušeni nad dobro izobrazbo slovenskih županov. Kako jo* ostalimi župani, sicer ne vemo,?? dva od treh belokranjskih pa drži da so jim prisodili višjo izobrazbo od dejanske. Semiški Jank8 Bukovec se je celo sam čudil, kod v Delu podatek, da ima sreč njo izobrazbo. Tudi črnomaljs*1 Fabjan je bil zapisan kot diplomirani inženir, čepravje inženir. V metliški Slavko Dragovan je bil' Delu zapisan kot inženir, kar je tudi v resnici. Je pa Dragovan? med vsemi slovenskimi župan1-objavljenimi v Delu, odlikoval8 še nekaj: bil je edini, katere?? obličje je bilo na fotografiji zabasano. Morda niso verjeli, da “ izvoljen za župana, pa si zato ni50 priskrbeli boljše fotografije.
Črnomaljski drobir
ZANKE'- Črnomaljci so,k« so tudi v Delu prebrali..da bon’ križišču Kolodvorske in Ulice_2 : oktobra stal semafor, le zače? verjeti, da bo res tako. A so kljuD temu ali prav zaradi tega, kar88 prebrali v časopisu, še bolj suntn1' čavi ali celo prestrašeni. Zapisan8 je bilo namreč, da poleg šemah’1' ja v,križišče nameščajo “sv<® lobne prometne zanke”. Post® jih je strah pred zankami, prf“ vsem pa jiz zanima, na kakšn* način jih bodo lovili vanje. ..
SEDIŠČA - Ko so preuredi« sejno sobo v črnomaljski občin*?1 hiši, so bili na mizah listki z nap1 si strank. Vsakemu svetniku58 torej določili svoje mesto. Ko P* so pretekli teden prišli na ptf
sejo novi svetniki, so se pose-
S
kamor se jim je pač zazdelo, j* pravici povedano: kar lepo je bi> videti pomešano strankarsk, druščino. Pa se je eden od sveti" ^ kov vendarle opogumil in vpras* f. župana, kako jih bo posedel v p11 hodnje. Župan Fabjan sicer n odgovoril, a ena od možnosti f bila, da bi jih posedel tako, kot) veljalo pravilo v osnovni šoli, k so bili svetniki še šolarčki: P® redne, majhne in slabovidn6. prvo vrsto, ostale pa za njimi- 8e’ pa je, da takrat še ni bilo strank"
VERDERBERJEV
KONCERT
ČRNOMELJ - Zavod **
izobraževanje in kulturo vaj* na koncert ansambla Tonj) Verderberja, ki bo v soboto, decembra, ob 19. uri v kn turnem domu.
Semiške tropinej
PES - Preden se je pretek teden začela prva seja semiške? občinskega sveta, se je pred vrT občinske stavbe smukal vel . nemški ovčar. Semiški volilen so hodili mimo, se nikakor ni mogli spomniti, na kateri list*
mogli spomniti, ga volili.	...
PIJAČA - Na prvi seji obel skega sveta se je župan Ja®*. Bukovec čudil, ker so bili svet" ki tako resni in zadržani. Izrazi1 k upanje, da ne bo tako vsa s* leta. “Kakšni pa naj bomo, ko r imamo na mizah kislo vodo, h bil korajžen Ivan Križan, st" svetniški maček. A tudi na okr®gj li mizi o semiški vinski turistu ( cesti, ki je bila pretekli teden, Semiču, beseda razpravljalcev ,(1 kakor ni hotela prav steči. K". 0 tudi, ko pa so se pogovarja11 j prodaji vina, pili pa so sok radensko.	-
TRGATEV - Semičani ne 1% rejo iz svoje kože. Očitno A genih prinesejo na svet, da tn°P. jo zgodaj v trgatev. No ja, N. . naričevi iz Vavpčc vasi res n1 trgali grozdja v začetku sept1;": bra, a so ga, čeprav šele prej* . teden, kljub temu obirali zgo"
b pol petih zjutraj. PREPRIČEVAN.
VANJE-Na m1
ci'
narodnem forumu o turizn?
Vf
kil?0
župana Bukovca zanimalo, prepričati ljudi, da bi se začel' ^ varjati s turizmom. Njemu J® * zmanjkalo idej, saj se ljifd j (skoraj) nič ne splača. R*n"j. " Greindl iz turistično razvite a J rijske dežele VValdvicrtl je p°J ^ j I
ml, daje stal z ljudmi ob šank".^ dveh zjutraj - čeprav ni pil -prepričeval, naj se odločijo
turizem. Avstrijcu žena tega ^ danes ni odpustila. Bukovec s",^ ni odločil, ali bo ubral enak na^_ j < prepričevanja, vendar pa bo - jLj | ti de na Rihardove izkušnje - na) 5 najprej prosil za nasvet ženo-
[Drobne iz Kočevja
konec čakanja - v Po-
‘fajinskem muzeju v Kočevju “odo jutri odprli že za oktober °3črtovano razstavo “Narod si bo P>sal sodbo sam”. Čakanja na Msednika države Milana Kuhaje očitno konec!
. ZA ENE DOBRO - ZA DRU-SLABO - Kaj vse bo v brošu-ri> v kateri bo predstavljena na-ravna in kulturna dediščina območja od Cerknega na severu do '-'silnice na jugu z vidika turistič-"j: ponudbe tega območja, se bo počilo junija prihodnje leto. Že 'edaj pa se ve, da v njej prav go-ovo ne bodo predstavljeni vodni sPorti na Kolpi, ki bi jih sicer va-želelo vključiti Turistično-JPortno društvo Kostel. Svetova-ec in eden najodgovornješih pri Pr°jektu “Korenine slovenske "tentitete” Harold Goodman je jjamreč predsedniku društva članku Nikoliču jasno in glasno Povedal, da se kulturna in narav-?® dediščina in vodni športi izločujejo. Osebno je celo prepri-
da se Kolpa z njimi kvari, kot
jojeizrazil. Ker je očitno tudi pri ,ero “za ene dobro, za druge sla-si bo Turistično športno puštvo Kostel moralo za rek-pntiranje svoje turistične po-aadbe poiskati drugo pot!
Ribniški zobotrebci
-ŠARILO - Brezposelnost v ■'‘onici je bila dovolj dolgo v antem vrhu v državi, da je že prajni čas, da se začne občutno
?®anjševati. To se ji v prihodnjem letn *’*_____n- -________-____j
'lu tudi obeta! Po sicer uradno
c nepotrjenih podatkih (potrdi-
nai hi Hnhili v LrratVom Iic*
-. naj bi dobili že v kratkem!) je Nbn- ■ ■ •	~
niča dobila na razpisu Re-™liškega zavoda za zaposlovanja odobrene kar 4 programe, ki ?aJ bi prispevali k zmanjševanju P^zposelnosti v ribniški občini. Jj^Pše darilo države v mesecu ob-nrovanj bi si v ribniški občini v .krbi za svoje občane le težko
K Uspešno delo sveta - v
Kočevju so mnogi prepričani, da
fnova sestava kočevskega občin-
->t J) P n rtimtn ri n #l4a 1* n lana- la n *■ a n
, .-ga sveta dosti boljša, kot je lla prej, in da bo zato svet v novi
^stavi uspešnejši, kot je bil prej. - Ribnici pa je občinski svet že
?rej dobro delal, in to kljub občnim nesoglasjem med predhodnikom občinskega sveta in “•Panom. Po spremembi zakona Jokalni samoupravi bo po no-,ern seje sveta skliceval in vodil y ?Pan. Ob sicer nespremenjeni v 1 .Sebini dela sveta to za Kočevje in .Pana Janka Vebra ne pomeni
e> nič
. Pomeni potrditev njegovih ja fjčakovanj, da bo ribniški občin-kisvet, kljub spremembam, kijih doživel, delal uspešno še naj-
posebnega, saj donedavni
Dedsednik kočevskega občin-Kega sveta Alojz Košir Vebru ni
.. o ’ > m /nujz-	vi 111
JKoli povzročal nobenih težav. l® Ribnico in župana Jožeta Tan-
i - »muhico m župana jozeia lan-Ki je bil tako kot Veber župan .“dl že v prejšnjem mandatu, pa
ijjobrepoljski krompirčki
.poslej le k izbranemu
Zavarovalnica ne bo več plače-zdravil, ki jih ni predpisal iz-J*ni zdravnik, saj je opravila Jf^zkus in ugotovila, da skoraj
Js°č receptov v mesecu maju do-jRpoljskim občanom ni napisal i~rani zdravnik. Ta ukrep pa ne ^veljal za nujne primere.
sprejem krvodajal-
(Cr*--------------------------
p V . Krajevni odbor Rdečega jbža Dobrepolje je pripravil /fejem za krvodajalce, ki so ?rovali kri okroglo 5-, 10-, 15-
. 'It liri Mptl tpmi l".ir AC\ Iz
/®1 itd. Med temi je kar 40 krat y.°Val kri Ivan Kaisersberglr iz
',:‘'>vai Kri Ivan Kaisersberger iz (iditta, 25-krat Dušan Brundula č^sta), p0 20-krat Anton Cimerman, Anton Jakopič (oba pdpeč), Ivan Kaplan (Videm) in 'dija Perhaj (Hočevje) itd.
. Časi se spreminjajo - Po
Bjhosvojitvi je skoraj zamrl spoji1 na padle borce in žrtve faši-pjčnega terorja. Na spomeniku v . edstrugah je zapisanih na spotiku 137 imen padlih in žrtev. j^Ki občan je ugotovil, daje bilo , .Pred štirimi leti za dan mrtvih J' lem spomeniku prižganih le 7 I in položen samo en šopek, i® 29 Pa je *1''°tam sedcm šopkov
.Zamašeni požiralniki
jDobrepoljci in Stružanci zdaj Javljajo, da je med zadnjim
I CT.. vlJaJo, ua je meu zaunjiin | ^Jim jesenskim deževjem voda •to naraščala ■"
. •'j naraščam in povzročila I^Plave cest, hiš in kmetijskih t Vršin tudi zato, ker so ponekod ittcUe z neodgovornimi početji
gasili požiralnike.
^REVEČ KAMNA - Kanali-. c,ja v Podgorici še ni dokončati *er je teren kamenit in zato I jJ® Potekajo počasneje. Bo pa 11,,/odgorico potrebno urediti
il 11! p°dgorico potrebr UR1 vodovod in še kaj, kar bo ; 'orjeno v dveh letih.
IZ NAŠIH OBČIN

Brošura ne bo “telefonski imenik”
Projekt celostnega razvoja podeželja z elementi razvoja turizma na območju od Cerknega do Osilnice dobil ime “Korenine slovenske identitete” - Seznanitev s potekom
KOČEVJE - Po vzoru projekta “Po poteh kulturne dediščine Dolenjske in Bele krajine” izdelani projekt za območje zahodne Dolenjske in Notranjske je dobil delovni naziv “Korenine slovenske identitete”. Projekt financirata ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter britanski Sklad za znanje v sodelovanju z britansko vlado, pristop k projektu pa je do sedaj podpisalo že 14 občin od Cerknega na severu do Osilnice na jugu.
“Ne delamo generalne strategije razvoja turizma, ampak kreiramo produkt z vključitvijo elementov naravne in kulturne dediščine,” je na seznanitvi s potekom
PLANINCI PRIPRAVLJAJO
LOŠKI POTOK - Preteklo leto je bilo silvestrovanje prvič na prostem. Pripravilo ga je planinsko društvo na igrišču pred osnovno šolo na Hribu, in to zelo uspešno. Tudi letos se bo prireditev začela ob 21. uri. Ob 24. uri, torej na prehodu v novo leto, pa obljubljajo velik ognjemet.
UREDITVENI NAČRT HRIBA ŠE LETOS
LOŠKI POTOK - Ureditveni
načrt (PUP) je bil na vpogled že ' začetku tega leta, a je bil skoraj v
celoti zavrnjen. Upoštevajoč pripombe, sta Area Line in občina konec novembra razgrnili popravljen idejni načrt, 3. decembra pa je bila javna razprava, ki je pokazala, da je novi osnutek mnogo boljši. Še največ pripomb je bilo glede nekaterih priključkov cest, pa tudi glede novih, saj že sedanje, ki se stekajo v dokaj utesnjenem spodnjem delu naselja Hrib, povzročajo obilo težav, vrh tega pa središče seka preozka republiška cesta. Gre predvsem za ureditev Hriba zaradi obnove šole, prizidka za večnamenske dvorane, novega malonogometnega igrišča, ureditev parkirišč, prostora za manjšo tržnico in še kaj. Po mnenju župana Janeza Novaka naj bi ureditveni načrt Hriba sprejeli še letos.
NOVOLETNI
KONCERT
LOŠKI POTOK - Letos ga bodo
pripravili vsi pevski zbori, ki delujejo v občini. Prireditev bo v ponedeljek, 26. decembra, ob 18. uri v šolski telovadnici.
POSODOBITEV VOZNEGA PARKA
KOČEVJE - Avto Kočevje je eno od redkih kočevskih podjetij, ki mu je uspelo po
izgubi nekdanjega trga ostati na nogah, saj so 1994 z dolgoročnim razvojnim projektom zastavili nove naloge, katerih uspešfti razultati so že vidni. Zdaj je osnovna dejavnost podjetja mednarodni cestni promet s težkimi vozili. Vozni park obsega 60 sodobnih tovornih voznih enot, deset odstotkov vozil je s cisternami, s katerimi opravljajo prevoze belih goriv in kemikalij. V podjetju je zaposlenih sto ljudi, od tega Sedemdeset voznikov. “Prihodnje leto bomo praznovali 50-lctnico delovanja, kakovost pa bomo izkazali tudi s certifikatom kakovosti ISO 9002. Svojo osnovno ponudbo, prevoz blaga s težkimi tovornimi vozili, bomo dopolnili z nastajajočo kurirsko dostavno službo,” je povedal Ladislav Lenassi, direktor družbe Avto Kočevje.
M. G.
KOVINOPLASTIKA
REŠUJE
BREZPOSELNOST
LOŠKI POTOK - Občina Loška Dolina skoraj ne pozna brezposelnosti. Vsaj tri podjetja stoje dobro, prednjači pa Kovinoplastika z 1200 zaposlenimi, ki v dobršni meri rešuje brezposelne iz Loškega Potoka in celo iz Ribnice in Sodražice. Po podatkih predsednika uprave Leopolda Oblaka je Kovinoplastika v preteklem letu dosegla rekordno prodajo nekaj nad 112 miljonov nemških mark. V preteklem letu so izdelali tudi rekordno število pomivalnih korit, podobne rezultate pa pričakujejo tudi za letos.
A. K.
del na projektu prejšnjo sredo v Kočevju poudaril vodja projekta Marko Koščak. Projekt ima dva cilja: postati pospeševalec razvoja in sodelovanja pri gospodarskem razvoju lokalnih skupnosti in prispevati k varovanju naravne in kulturne dediščine na projektnem območju. Do sedaj so si ogledali 130 lokacij, ki bodo sestavni del vsebine programa, z ogledi in presojami primernosti okolja, ki so jih za večino obiskanih lokacij že opravili, pa bodo nadaljevali do aprila. Tedaj se bodo morali na posameznih območjih odločiti, kako bodo svoje območje predstavili (Kočevje, Osilnice in Kostel skupaj), ob zakljčku I. faze projekta junija pa bodo oblikovali vsebino za celotno območje. To bodo predstavili v brošuri, izdelani v II. fazi projekta, ki se bo zaključila konec prihodnjega leta z oblikovanjem turističnega združenja, ki bo prevzelo upravljanje projekta v svoje roke.
“V brošuri ne bomo predstavili vsega, kar to območje lahko turi-
SRECANJE
KOČEVARJEV
KOČEVJE - Sredi prihodnjega leta bo v Kočevju tradicionalno srečanje Kočevarjev, ljudi, ki so se v usodnem času po okupaciji leta 1941 po itali-jansko-nemškem sporazumu preselili s kočevskega jezikovnega otoka v tedanjo nemško državo. Razseljeni danes živijo na vseh celinah, največ v Ameriki in v Evropi, a stikov z rojstnim krajem niso pretrgali. Za tako pomemben dogodek se pripravlja tudi Center za promocijo turizma, ki se je pred kratkim postavil na noge, pomoč pa pričakujejo zlasti od dobro stoječih kočevskih podjetij in od drugod. Kočevci bi radi “dohiteli” Ribničane tudi pri organizaciji odmevnih prireditev, kot so Srečanje v moji deželi in Ribniški sejem suhe robe in lončarstva.
Glede vračanja vaških zemljišč bo še kako vroče
Kaj menijo v AS TVavnik
LOŠKI POTOK - Papirnata vojna za vrnitev nekdaj vaške zemlje in gozdov, ki so še vedno v lasti države, traja že kar nekaj let. Ali bo to vrnjeno premoženje resnično skupna last vasi, pa obstajajo upravičeni dvomi. Vse pa kaže, da stvar le ni tako preprosta.
Zakon namreč predvideva, da se vrnjena lastnina dodeli upravičencem, ki so nekdaj imeli to pravico, potomcem in drugim dedičem. Kaj o tem menijo v Agrarni skupnosti T-avnik, ki pričakuje, da bo dobila vrnjenih vsaj 60 ha, smo se pogovarjali z njenim predsednikom Tomom Lavričem, gostilničarjem in kmetom.
“Mi smo že v času socializma zgradili mnogo za potrebe vasi: domove, ceste in drugo infrastrukturo. Prepričan sem, da si bomo z upravljanjem teh zemljišč nakopali veliko dela, mislim pa, da tudi koristi. Sem pa prepričan, da so bile obljube, ki so bile dane pred leti, da bo lastnik ali uporabnik tega premoženja vsak vaščan, napačne. Mnenje Agrarne skupnosti (AS) Travnik je, da s tem imetjem lahko razpolagajo samo upravičenci, ki so to pravico imeli pred razlastitvijo,” pravi Lavrič.
Na to zemljo, predvsem pa na gozdove, računajo skoraj vse vasi v občini. Trenutno je to uspelo samo vasi Lazeč. Zapleti pa so od vasi do vasi različni. Očitno pa je, da se bodo mnenja o delitvi še kako kre-
A. KOŠMERL
stom ponudi, saj bi to pomenilo delati telefonski imenik,” je povedal Koščak in dodal, da bi bilo smiselno vključiti največ 30 lokacij, ki pa morajo biti “najboljše, kar lahko to območje ponudi”. Končna odločitev o izboru lokacij bo zato zelo težka, vendar pa, kot je dejal Koščak, je osnovni namen projekta pripeljati ljudi na projektno območje “Iščemo tržno nišo predsem za starejše in tiste, ki uživajo v lepotah naravne in kulturne dediščine, pa tega dela Evrope še niso spoznali,” je povedal svetovalec projekta Harold Goodman.
M. LESKOVŠEK-SVETE
NI OBNOVE BREZ DENARJA
KOČEVSKA REKA - Svet krajevne skupnosti Kočevska Reka načrtuje obnovitvena in vzdrževalna dela na poslopjih kulturnega doma, osnovne šole in vzgojno-varstvene ustanove. Za izvedbo teh del nimajo lastnega denarja (potrebnih je 60 milijonov tolarjev), zato so se preko poslancev v državnem zboru odločili, da ti vložijo amandmaje k predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 1999. Ker predloga vlada ni sprejela, je svet krajevne skupnosti predlagal, naj bi znižali proračunsko postavko, namenjeno za novozgrajeno cerkev v Kočevski Reki, tako da bi polovico tega denarja v znesku 40 milijonov tolarjev namenili za obnovo navedenih stavb. Tudi ta predlog ni dobil podpore, čeprav je gotovo, da bo potrebno prej ali slej zagotoviti denar
za obnovo navedenih stavb.
V. D.
Za vselej konec?
Vse manj upanja za delavce LIP Podpreska
PODPRESKA - Po devetih mesecih, odkar je bila s stavko zaustavljena proizvodnja v lesnopredelovalnem obratu LIP v Podpreski, je bilo izrečenih že toliko nasprotujočih se obljub o rešitvi obrata in delavcev, da lahko mirne duše zapišemo, da gre za veliko farso. Čeprav je bil pri KS ustanovljen odbor, ki naj bi uredil to in druge pereče stvari, ni videti nobenega učinka. Kaže, da so vsi dvignili roke od tega obrata in da nihče ne razmišlja, kaj je z nekdanjimi delavci, ki nimajo nobene možnosti za drugačno zaposlitev. Po besedah predstavnice sindikata g. Eveline Merve, obstaja sicer možnost, da bodo delavci le dobili nekakšna nadomestila, a žal ni znano, za koliko časa.
2. decembra se je sestal upniški odbor, kjer so izvolili predsednika, najemnik pa je dal predlog, kako vse zaostalo poplačati. Podrobnosti sicer niso znane, je pa bil za 11. december razpisan narok na sodišču, kjer naj bi končno odločali o stečaju ali o prisilni poravnavi. Tako teče postopek zavlačevanja. Menda je bilo predlagano, naj bi na tej lokaciji začela delati neka trgovska firma. Prizadeti pa seveda v take pravljice ne verjamejo in menijo, da je z obratom za vselej konec.
A. KOŠMERL
Skupni program ZLSD in LDS ostaja odprt
Postal naj bi program občinskega sveta
KOČEVJE - Na nedavni tiskovni konferenci sta takrat še kandidat za župana Janko Veber in kandidat za podžupana Janez Černač v navzočnosti predsednikov kočevske ZLSD in LDS, Jožeta Novaka in Urbana Dobovška, predstavila, skupni program obeh strank. Kot sta poudarila, program ostaja odprt za vse ostale stranke in tudi druge v občini in je dobra osnova za izoblikovanje celovitega programa občine Kočevje.
Program je sestavljen iz dveh sklopov: dolgoročnega, ki predstavlja celosten in trajen razvoj območja, ter kratkoročnega za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Med dolgoročnimi cilji je na prvem mestu ustanovitev in razvoj močne in odprte regije Pokolpja s sedežem v Kočevju, sledijo pa ji želje, da bi ustvarili novo podobo Kočevske z uveljavitvijo blagovne znamke, ohranitvijo deleža javnih gozdov ter nudenjem domačim in tujim vla-dateljem ugodnih pogojev za njihovo delovanje, če bodo zagotovili nova delovna mesta.
Izračunali so, da bo skupni obseg proračunskih sredstev v obdobju od 1999-2002 znašal 6 milijard tolarjev. Izven proračuna bo država zagotovila 400 milijonov za izgradnjo gimnazije, Komunala pa iz naziva deponiranja odpadkov še 190 milijonov za sanacijo odlagališča in ločeno zbiranje odpadkov. Izgradnja nove deponije bo morala počakati na naslednje mandatno obdobje, kar pa niti ne bo tako hudo, saj bodo še v tem mandatnem obdobju s sanacijo odlagališču v Mozlju podaljšali “življenjsko dobo” do leta 2006. Sicer pa bodo do konca leta 2002, kot so poudarili, zaključene investicije: izgradnja nove šole v Mestnem logu in večnamenske športne dvorane, obnova gimnazije in kavarne, preureditev Zidarjevega samskega doma v 20 manjših socialnih stanovanjskih enot, modernizacija in rekonstrukcija centralne čistilne naprave ter izgradnja kanalizacije na desnem bregu Rinže. Precej bodo lahko postorili tudi na področju vodopreskrbe in ureditve ceste, preureditev bazena za potrebe knjižnice pa bo odvisna od priliva že obljubljenega državnega denarja.
M. L,-S.
TELEVIZIJA ZA VSE
DELA VNE DOBREPOLJSKE ŽENE - Že peto leto so med najbolj dejavnimi prostovoljnimi stanovskimi društvi v občini Dobrepolje članice Društva kmečkih žena. Prvič so se zbrale 1993 in opozorile na onesnaženo pitno vodo v zajetju na Robu. Njihov glas je segel do ministrstva za okolje in prostor, ki je ukrepalo in voda je poslej neoporečna. Društvo šteje 45 članic, med njimi so tudi upokojenke, zaposlene ženske in študentke. Seveda so najbolj dejavne pri organizaciji številnih srečanj, ekskurzij, strokovnih predavanj in v pripravi domačih dobrot. Se redne udeležujejo Jurjevega sejma in vedno segajo po visokih uvrstitvah. Na sliki so Milka Padar, Nada Lunder, Fani Cimerman, Marija Žnidaršič, Ema Zevnik in Marija Nučič, predsednica društva. (Foto: M. Glavonjič)
KOSTEL - Zemljiče v Kostelu je tako razgibano, da kar okoli tretjina gospodinjstev ne more sprejemati slovenskih TV in radijskih programov ali pa je sprejem slab. Strokovnjaki RTV Slovenija bodo v kratkem opravili meritve in ugotovili, kje zdaj sprejema ni ali pa je slab, nakar bodo te stavbe dobile satelitske antene, ki bodo omogočale kakovosten sprejem slovenskih treh TV in radijskih programov. To bo namreč ceneje, kot bi bilo preurejanje ali gradnja še novih pretvornikov, saj je že ugotovljeno, da preko sedanjih pretvornikov ni možno zagotoviti dobrega sprejema. Meritve bodo opravljene, ko bo dopuščalo vreme.
“Najtežje je, ko te domači ne pogledajo v oči”
Izpoved Frančiške Naglič
LAZE PRI KOČEVSKI REKI - “Vse življenje sem delala kot mravljica. Po pripeki in dežju z motiko na njivi, zvečer sem ob sveči pletla, zjutraj skuhala za cel dan. Prepirala se nisem nikoli, dobra volja me ni nikoli zapustila, rada se smejim in pogovarjam z ljudmi. Pri hiši sem imela veliko živali: krave, ovce, zajce, kokoši. Zdaj sem sama: možje pokojen že 21 let, otroci - devet sem jih spravila na svet - so odšli na svoje, eden z družino deli z mano isto streho,” pripoveduje Frančiška Naglic, rojena Škvarč, iz Novih Lazov pri Kočevski Reki.
“Maršalova leta” (88) niso skrhala starke, ki se preživlja s skromno pokojnino (polovico denarja vsak mesec shrani za “hude čase”). Rodila seje 1910 v Srobotniku, obkolpski vasici, v kateri je bilo nekdaj sedem hiš in 15 ljudi. Po vojni je vas samevala, pred dvema letoma pa so
Frančiška Naglič
jo kot zadnjo na Kočevskem tudi elektrificirali. Leta 1930 je Frančiško v cerkvi pri sv. Ani poročil župnik iz Borovca; tri leta je živela z možem v Bosljivi Loki, od tam se je vrnila nazaj k mami. Pred razpadom kraljevine Jugoslavije so se Nagličevi preselili v Slovensko Brigo. Po vojni sta z možem nekaj časa živela v stanovanju v Kočevski Reki, več kot tri desetletja pa na zdajšnjem naslovu, v hiši, ki so jo zdavnaj zgradili kočevski Nemci. Mož je rad pogledal v kozarec. Ko gaje alkohol ogrel,
je dobival nove ideje; Frančiška ga je vedno ubogala, njena jeklena volja je vse to prenašala.
“Rada sedim pred hišo in opazujem ljudi, ko v avtomobilih drvijo mimo. Domačini mi mahajo, me pozdravljajo, torej me niso pozabili. Tudi k sosedom grem na obisk, saj me mikajo živali in to čudovito okolje.” V pogovoru se ni mogla izogniti težavam, ki jih ima na jesen življenja. Otroci in njihove družine živijo daleč od nje, jo, kadar imajo čas obiskujejo. Med družino enega izmed sinov in njo je že tretje leto stena molčečnosti. “Nič jim nisem storila. Sin, snaha in vnuk se z mano nočejo pogovarjati, čeprav se vsak dan srečujemo, saj nas “združuje” skupen vhod v hišo. Vodo za pitje, kuhanje in umivanje imam shranjeno v sobi, prinašam jo od sosedov, ker so v hiši pipe zame ’suhe’. V večjem prizemnem bivalnem prostoru, ki je zelo čist in primerno urejen, ima Frančiška vse; kuhinjo, spalnico, shrambo, družinske slike in božja znamenja. Zelo je ponosna na eno, ki ga je pred leti dobila od kaplana iz Kočevske Reke; ker je njen osdbni varuh, ga zato pokaže ob vsaki priložnosti.
M. GLAVONJIČ

IZ M A S I H 0 3 C I M

MOBITEL DRŽAL OBLJUBO
TREBNJE - Krajani so sporočili, daje motenj pri gledanji televizije zaradi montirane antene Mobitela konec. Njihova peticija je uspela. Pred dnevi jim je Marko Gerden opremil antene tako, da je sprejem zadovoljiv. Mobitelu se zahvaljujejo, ker je držal obljubo in odpravil motnje.
NA BLANCI BO NOSIL ŠOLSKI POŠTAR
BLANCA - Podobno kot na drugih osnovnih šolah bodo tudi na šoli Blanca pred prazniki pouk prilagodili času: prišel bo dedek Mraz, poslušali bodo praznične zgodbice, izdelovali okraske, darila in voščilnice, priredili zabave, si ogledali komedijo o Božičku ali lutkovno predstavo. Posebna zanimivost pa bo praznična pošta, ki bo na šoli delovala od 17. decembra. Učenci bodo poštni nabiralnik na hodniku polnih z voščili in sporočili sošolcem in delavcem šole, ki jih bo “šolski poštar” vsak dan razdeljeval po razredih. Prejemniki pošte bodo sporočila lahko glasno prebrali ali obdržali skrivnost zase.
DESUS V SEVNICI
SEVNICA - Preteklo sredo so na pobudo Simone Jakš in 19 upokojencev ustanovili območno organizacijo stranke DESUS za sevniško občino. Delovala bo v okviru pokrajinske organizacije stranke v Novem mestu, njen predsednik pa bo Jože Dernač iz Ribnikov pri Sevnici.
PRIJETNO NA MIRNI
MIRNA - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Trebnje, ZKD Trebnje, KS Mirna in ZKD Kamnik so v petek, 11. decembra, zvečer v dvorani TVD Partizan priredili prijeten kulturni večer. Predstavili so knjigo rojaka Vida Ambrožiča z naslovom Zandar med cvetjem in knjigami, ki jo je izdal njegov posinovljenec Gordan Ambrožič. Ta je skupaj s Tonetom Ftičarjem tudi predstavil delo. V kulturnem programu so nastopili še citrar Miha Dolžan, pevka Jožica Kališnik ter ženski pevski zbor Svodoba Mirna pod vodstvom Staneta Pečka.
KONCERT
TREBANJSKE GODBE
TREBNJE - Kot je že tradicionalno, bo ob koncu iztekajočega se leta v soboto, 19. decembra, ob 18. uri v Športni dvorani OŠ Trebnje koncert občinskega pihalnega orkestra Trebnje in trebanjskih mažoret. V programu sodelujejo: igralec Ivo Godnič, zamejska Šlovenka Vesna Malalan, mladinski pihalni orkester Trebnje in mlajše mažorete iz Trebnjega. Karte so v predprodaji po 800 tolarjev v tamkajšnji trafiki, po tisoč tolarjev pa pred koncertom. Za otroke je prireditev brezplačna.
ŽIVINOREJSKI PREDAVANJI V TREBNJEM
TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba vabi na predavanje prof. Tomaža Zadnika z veterinarske fakultete v Ljubljani o prebavnih in presnovnih bolezni krav, ki bo danes, 17. decembra, ob 9.30 v veliki predavalnici CIK v Trebnjem. Prav tam bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 10. uri dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije predaval o siliranju, kakovosti silaže in vplivu pokvarjene silaže na zdravje živali.
Darinka Tomplak
Za dušo in telo
Program Univerze za tretje življenjsko obdobje
TREBNJE - Ena od številnih dejavnosti na Centru za izobraževanje in kulturo (CIK) je tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO), ki je letos marca nastala na pobudo Cvetke Bunc. Čeprav poteka šele nekaj mesecev, je odziv ljudi razveseljujoč. Smisel sodelovanja v univerzi je z uvodnim predavanjem na usta-novitenem zboru prikazala dr. Ana Kranjc.
V okviru omenjene univerze deluje več krožkov: učenje tujih jezikov, računalništva, o zdravilnih zeliščih. Med člani UTŽO, ki jih je že blizu sto, pa je še posebej veliko zanimanje za krožek Ždravo življenje, kamor sodijo vsebine o zdravem življenju z aktivno rekreacijo, o zdravi prehrani v zdravem telesu in o krepitvi samozavesti v zdravem telesu. Kot je povedala direktorica CIK Trebnje Darinka Tomplak, jih bodo mentorji predstavili, da se bodo člani lažje odločili za tiste krožke, v katerih bodo res lahko nekaj naredili za svojo dušo in telo. Anketa je pokazala, da si želijo še krožek vrtnarstva in okrasnih rastlin, literarni in novinarski krožek. “Pomembno je vedeti, da se jih lahko odpre v vsakem kraju v občini, kjer je vsaj desetih udeležencev. Tako je zdaj v pripravah krožek urejanja zunanje podobe kraja v Mokronogu, sicer pa omenjene dejavnosti poleg v naših prostorih potekajo v OŠ Šentlovrenc ter na sedežu DU Mirna,” je povedala Tomplakova. Smisel Univerze za tretje življenjsko obdobje, ni le v pridobivanju novih znanj, temveč pogosto predvsem v druženju z vrstniki. Problem osamljenosti je dandanes namreč še kako poznan predvsem starejšim.
L. M.
Postati ena največjih v Evropi
Cilj ivanške livarne z novim v.d. direktorja Stanislavom Ostermanom - Na leto okrog 500 tisoč DEM v ekologijo - Povečati proizvodnjo - Nadaljevanje pridobivanja certifikatov
IVANČNA GORICA - Od konca oktobra je vodenje delniške družbe IMP Livar prevzel diplomirani ekonomist Stanislav Osterman, kije v ivanškem Livarju zaposlen šesto leto, v livarstvu pa dela že vseskozi. Kot je povedal, se ob spremembi v vodstvu ne bodo spremenili cilji družbe, ki v Ivančni Gorici in Črnomlju zaposluje 56 ljudi, morda le strategija za njihovo doseganje.
Čeprav je v primerjavi s še redkimi preostalimi livarnami v Sloveniji prav IMP Livar Ivančna Gorica najbolj ekološko urejen, to še vedno ni dovolj in tega se v podjetju zavedajo. “V procesu lastninjena smo v te namene rezervirali milijon nemških mark in jih tudi že porabili. Za to investiramo letno okrog 500 tisoč nemških mark, pa tudi vse investicije bomo v prihodnjem letu nakazali v ekologijo,” je razlagal Osterman in dodal, daje letos država z ukrepom ekološke takse vzela okrog
PREMIERA OTROŠKE IGRE
IVANČNA GORICA - Domača gledališka skupina KD Ivančna Gorica “Pet do pol" je v soboto, 12. decembra, zvečer pripravila premiero gledališke igre za otroke z naslovom Kokos pokos avtorja Ferija Lain-ščka. Predstavo, ki je v kulturnem domu navdušila obiskovalce, je režiral Uroš Hočevar, igrali pa so: Nina Mark, Urša Kočevar, Andraž Hartman, Tomaž Erjavec, Marjana Hočevar in Gašper Malnar.
500 tisoč nemških mark, kar bi lahko uporabili veliko koristneje. Zanaprej je je Livar oproščen. Nedavno so vzorno uredili odlagališče neuporabnih livarskih peskov Suhi most Polževo, kjer so analize na njihovo pobudo pokazale, da so odpadki popolnoma neoporečni.
V Ivančni Gorici so se po odločbi republiškega inšpektorata za okolje in prostor lotili izdelave projekta celotne ekološke sanacije podjetja - predvidoma bo narejen do konca januarja - vendar menijo, da bodo že brez te študije z novo investicijo proti-
hrupnih kabin reševali ta problem. Podpisane imajo tudi pogodbe o predelavah filtrirnih naprav za izboljašanje filtriranja zraka. “Razumem, da imajo ljudje obljub dovolj in želijo takoj čimbolj zdravo okolje, toda brez obojestranskega razumevanja mi bo kot direktorju zelo težko uresničiti te in druge cilje,” meni Osterman, ki se zaveda pomena stika z okolico.
V Livarju se' zavedajo, da ohranitve in pridobitve tržišča ne bo brez certifikatov. Tako v Ivančni Gorici kot v Črnomlju so že pridobili certifikat ISO 9002, v Ivančni Gorici imajo certifikat EAQF, ki jim ga bo v Črnomlju uspelo dobiti decembra, nadaljnji cilj pa je pridobiti certifikat iz standarda 14000, ki bo potrjeval urejenost okolju varne proizvodnje in stalen nadzor proizvodnje v smislu varovanja okolja. “Naš cilj je postati ena naj večjih livarn v tem delu Evrope,” je povedal novi v.d. direktorja IMP Livar. Stopnja rasti je že zdaj 20- do 30-odstotna.
L. MURN
Stanislav Osterman, v.d. direktorja d.d. Livar
SREČANJE
PODEŽELSKE MLADINE
RAČJE SELO - V soboto, 19. decembra, Društvo podeželske mladine Trebnje vabi na občni zbor v gostilno Kavšek na Račjem selu. Sledila bo novoletna zabava z ansamblom Tulipan.
ČAKAMO NA NESREČO?
Se bo kdo zmenil za luknjast most?
Krajani že nekaj časa zaman opozarjajo na nevaren lesen most preko reke Mirne
MARTINJA VAS PRI MOKRONOGU - “Ne bi bilo potrebno veliko denarja, le malo dobre volje, pa bi se stvar lahko hitro uredila,” meni Branko Kos iz Martinje vasi, ki ne more razumeti, da pristojni iz KS Mokronog in VGP Novo mesto kljub večkratnim opozorilom ne storijo nič, da vožnja in hoja po lesenem mostu s polmetrskimi luknjami čez reko Mirno med Martinjo vasjo in Jesenicami ne bi bila več nevarna.
dolgo zdržalo. Uporabo ceste so
MLADI IN GIBANJE RK
SEVNICA - Konec novembra je območno združenje RK že tretjič zapored priredilo kviz “Mladi in gibanje Rdečega križa”. Sodelovale so ekipe vseh šestih popolnih osnovnih šol v občini, ki so pokazale tako dobro znanje, da so najboljše tri ekipe lahko izločili šele v drugem krogu tekmovanja. Največ znanja so pokazali učenci treh šol: iz Boštanja, Sevnice in Šentjanža. Naslednje leto načrtujejo tudi regijski kviz.
Po tej cesti gredo vsak dan peš v mokronoško šolo otroci iz vasi Hrastovica in Most, predvsem ob koncu tedna pa se tu vozi mladina v diskoteko v Gabrijele. Pogoste so bile nesreče in “poleti” z avtom preko mostu v Mirno, ograja je še od lani močno ukrivljena, pa je nihče ne popravi. “Most predstavlja problem tudi za nas kmete, ki imamo tu veliko zemlje. V tem delu imam okrog 15 ha njiv. Ko sem letos jeseni peljal čez most s traktorjem in kombajnom za ličkanje koruze, se je vse treslo. Upaš lahko samo, da se ne bo podrlo,” je povedal Branko Kos, pritrdil pa mu je tudi Franc Tršinar, ki ima domačijo čisto zraven omenjenega mosta.Dejala sta, da kljub opozorilom KS Mokronog ni kaj dosti storila, čeprav bi morala, saj je cesta krajevna. Pred približno tremi meseci so sicer zamenjali deske, ampak glede na luknje ob kraju mostu, to ni
prepovedali za tovorni promet z nad skupno težo treh ton, postavili so table z omejitvijo hitrosti na 20 kilometrov, ter jeseni table z napisi, da lahko voziš preko mostu na lastno odgovornost, pa jih je nekdo prav kmalu pometal v reko, tako da sedaj niti teh opozoril ni več. “Most je še posebej nevaren zdaj, ko ga prekriva sneg, ki zakriva luknje. Mislimo, da mora nekdo za to prevzeti odgovornost,” menita Kos in Tršinar, ki sta povedala, da so se že obrnili tudi na Vodno gospodarsko podjetje Novo mesto, a brez uspeha. “Najbolj smešno in žalostno hkrati pa je, da so pred leti le ka-
Več kot mesec za požarno varnost
Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica je ob mesecu požarne varnosti pripravilo vrsto aktivnosti - Mnoge namenjene najmlajšim - Izredno tudi pomoč ob poplavah
SEVNICA - V novembru so bili sevniški gasilci, kot pravi poveljnik PGD Janko Stopar, aktivni tudi v izrednem dogodku - poplavah, ki so občino prizadele 5. in 6. novembra. V akcijah zaščite in reševanja je takrat sodelovalo 32 gasilcev, ki so skupaj opravili 341 delovnih ur.
Že od septembra naprej so se v sevniški občini vrstili obiski gasilcev po osnovnih šolah in tudi vrtcih, učenci pa so jih obiskali tudi v gasilskem domu. Prireditve so zaključili preteklo sredo s kvizom za osnovnošolce “Varujmo naravo pred ognjem”.
Sredi oktobra so ob pomoči policistov pripravili akcijo pregleda gasilnih aparatov v vozilih. Pregledali so 32 vozil in v njih 26 aparatov ter ugotovili, da so bila tri pregledana vozila brez aparatov, med vsemi vozniki pa jih kar 15 ni bilo usposobljenih za gašenje z njimi. V jesenskem času so pripravili tudi usposabljanje strojni-
kov motornih brizgaln, pripravili gasilsko vajo v OŠ Sava Kladnika, analizirali operativno pripravljenost gasilskih društev v občini ter izvedli testiranje za svoje člane.
Konec oktobra in v začetu novembra so pripravili tudi izlet in srečanje članov, gasilke pa so se udeležile regijskega posveta. O aktivnostih društva so spregovorili v posebni oddaji na radiu Sevnica. Njihovi ekipi (ženska in moška) sta sodelovali na mednarodnem gasilskem tekmovanju v Kranju, v novembru se je 7 ekip pomerilo na srečanju aktivnega članstva, izvedli pa so tudi tekmovanje gasilcev v podjetjih, na kate-
rem so sodelovale ekipe Stillesa, Tanina, Jutranjke, Kopitarne,
• Na 19. kvizu seje 9. decembra pomerilo 5 osnovnošolskih ekip. Učenci so odgovarjali na vprašanja o varstvu pred požari in delovanju gasilskih enot ter se pomerili v treh praktičnih nalogah. Najbolje seje odrezala ekipa OŠ Sava Kladnika iz Sevnice, ki je zbrala 29 točk, po vrsti pa so ji sledile naslednje ekipe: Tržišče (25), Krme(j (24), Boštanj (23) in Blanca (21 točk). Ekipa iz Šentjanža letos zaradi bolezni ni sodelovala.
Lisce in Inpleta. V tem času so odprli poslovne prostore v gasilskem domu in pripravili likovno razstavo.	g. D. G.
NEVAREN MOST - Tršinar in Kos kažeta luknje na mostu, ki so velike tudi po pol metra in vse bolj nevarne. (Foto: L. M.)
ŽIVŽAV Z ANSAMBLOM KINGSTON
MOKRONOG - V nedeljo, 20. decembra, ob 14.30 priredijo v telovadnici OŠ Mokronog novoletni živžav. Popoldne bo pestro, z ansamblom Kingston in številnimi ustvarjalnimi delavnicami. Obiskovalci bodo lahko slikali na steklo, izdelovali voščilnice, plesali pod vodstvom plesnega učitelja, se igrali v Tomovem kotičku, se preizkusili v reševanju ugank, poznavanju literature, poiskali svojo srečo na srečelovu in se polepšali v frizerski delavnici. Poskrbljeno bo tudi za najmlajše, saj jih bo obiskal dedek Mraz.
kih sto metrov naprej od tega mostu naredili betonski most preko Jeseniščice za na njive,” pravita razočarana kmeta.
Predsednik KS Mokronog Anton Maver je pojasnil, daje polaganje novih hrastovih desk jeseni stalo okrog 80 tisoč tolarjev, žal pod njimi stare popuščajo, in nastale so luknje. Na svetu KS 7. decembra so določili komisijo, ki je po ogledu pripravila predlog sanacije mostu. Stala bo približno milijon dvesto tisoč tolarjev. Obnovili bodo leseni del in popravili ograjo. “Popravila se bomo lotili, takoj ko bo to dopuščalo vreme, upamo pa, da bo finančno priskočila na pomoč trebanjsk^občina, sicer bomo ta sredstva vzeli iz samoprispevka,” je zavzeto dejal Maver in dodal, da s prejšnjo občinsko oblastjo niso dobro sodelovali.
L. MURN
Prva postaja RK
Sevnica, kmalu še Krmelj * V
SEVNICA - V občini Sevnica so minulo sredo dobili prvo postajo Rdečega križa, ki bo odslej delovala v občinskem središču, kot je povedal sekretar območnega združenja RK Zdravko Stopar, bo prav kmalu podobna postaja zaživela v Krmelju, radi pa bi jih organizirali še po drugih večjih krajih v občini.
V prostorih postaje na Glavnem trgu 44 bodo prostovoljci krajevne organizacije RK poskrbeli za druženje posameznih skupin krajanov: ostarelih, tistih brez zaposlitve, osamljenih in drugih. Starejši in bolni si bodo lahko tu s pomočjo medicinskih sester prostovoljk izmerili krvni pritisk, holesterol ali krvni sladkor, prisluhnili predavanjem strokovnjakov, najpogosteje zdravnikov, in se posvetili raznim prostočasnim aktivnostim. Že ob otvoritvi postaje v preteklem tednu so pripravili predavanje o sladkorni bolezni in prikazali izdelovanje novoletnih voščilnic.
Ko bodo zaživele postaje še po drugih krajih, bo mogoče tam deliti tudi materialno pomoč krajanom. Največja težava pri vzpostavljanju postaje RK so trenutno primerni prostori.
B. D. G.
Krjavljeve iskrice
DVE MUHI NA EN MAH-Skorajda v vseh občinah sos( dosedanji župani na zadnji seji zahvalili svetnikom za sodelovn-nje in se dostojno poslovili,.'1 Ivančni Gorici pa na zadnji seji' začetku oktobra o tem ni bil® sledu. Nove seje do novih volite' ni bilo, tako da je vse kazalo, da tudi slove.sa ne bo. Pa je žup®1 dobro poskrbel za vse. V torek sta bili sklicani dve seji: predsednik občinskega sveta Jurij Gorišek j° je napovedal za “stare” svetnike, stari in novi župan Jernej Laffl' pret pa je sklical 1. redno sej® “novih” svetnikov. Dobra poteza saj so tako prvi predali dolžnosti novoizvoljenim, vse skupaj pas° lepo potrdili na skupnem sreča; nju v gostilni Štorovje, kjer so si tudi zaželeli vse najlepše v nove® letu. Dve muhi na en mah!
RAZLAGA OČITKOV - Predvsem v predvolilnem času je bi® od opozicije slišati kar neka) očitkov glede finančne plati županovanja. Lampret je odgovo® nanje stlačil kar v svojo zadnjo malho v občinskem glasilu Klasje, kjer je povedal, da je bil kot nepoklicni župan v štiriletnem man; datu ob vsakodnevni predanosti delu brez dnevnic, nagrad, sejni® in regresov. Leto dni je za župan; ska pota uporabljal družinsk1 avto, kasnejši občinski nakup a'" tomobila R 19 brez dodatne opreme, kot so varnostne blazine-servo volan in električno zaklepanje, pa je sprožil pravi pl®2 očitkov. “Ce bi si lahko sam izbiral vozilo, bi bil to dober mode1 znamke ROG,” župan prisega®* kolo in dodaja, da je razumljiv®: da je za svoje delo potrebov® tudi kakšen suknjič in krava® več.
ZAKLJUČEK NATEČAJA
VIŠNJA GORA - Turistično i® kulturno društvo vabita v nedelj® 20. decembra, ob 15. uri na p®" reditev ob zaključku natečaja za najlepše urejeno vas, kmetijo, ulico, hišo in poslovni objekt pP“ geslom Moja dežela - urejena n* čista. Prireditev s kulturnim pr°" gramom bo v gasilnem domu-
Trebanjske iverij
ŠE VISIJO - Čas je res zelo relativen pojem. Pred volitvami® imeli na primer vsi veliko časa, <** so, kjerkoli obešali plakate,' svojimi oh in sploh “najboljšim' kandidati za župane, zdaj, ko r igra končana (čeprav se v bisb® šele začenja), pa se ne naj®® nihče več, ki bi vse te lepoto odstranil. Ni časa. Še vedno k8 visijo, kar sicer ni tako moteče z zmagovalca, župana Cirila P®* gartnika, je pa prav smešno z» ostale tri. Še posebej človek stisne pri srcu, ko zagleda Alojza Kastelca z vrtnico.	.
SAMI PA NE PLAČUJEJO® “Zakoni naj veljajo za vse, tud® mater državo, ne le za državi)8 ne!” pravijo kmetje, ki imajo p*V cele ob cesti od Mirne do Goi®1' le. Ko so cesto obnavljali, so J , tudi malce razširili, toda obcesj na zemlja od izgradnje ceste s . zdaj ni plačana. Lastniki pa že ®. leta plačujejo davke tudi za t®> del, ki resda ni tako velik, to. red je red. “Če mi česa ne plač" mo v roku, so takoj sankcije, tu r se ne zgodi nič,” so dejali na ®r davnem posvetu in dodali, da J še na tisoče zadev, torej neprep1 sanih in neplačanih parcel, ki ®a stanejo ob gradnji cest, pa držaj na svoje dolžnosti kar pozabi)9' Zgled pa tak!
( Sevniški paberkTJ
IZDAL SE JE - Eden od svetnikov iz prejšnjega mandata L zaželel novim svetnikom, da odpravili medstrankarsko nestrP nost, s katero se je na začet? soočil stari svet. Pri tem je obz* no izpustil imena in stranke. nik Branko Kelemina seje iskf no zahvalil za kritiko. Izdal se J ’ še preden bi vsi prisotni sami ug^ tovili, komu je kritika namenje11 ‘
JUTRI BO PRVIČ - Jutri pd poldne se bo prvič sestal sev®*’ občinski svet v novi sestavi. &e0 niki bodo poslušali poročila volitvah, na katerih so bili >zVvj (jeni, nagovoril pa jih bo tudi n® župan. Zapletov tokrat ni prl |j kovati, zato pa je toliko b®j nepredvidljiva prihodnost, ko. j, treba od velikih besed pred1 drobnim dejanjem.	k.
POMLADNA POZEBA -1’® . sa bo tudi pokazala, kako bo 0. lovala zanimiva lokalna nav® med ljudsko stranko, liberal demokracijo in krščanskimi o mokrati, ki je pomagala KrlS|£. janu Jancu k županskemu sto . ku. Po Sevnici še danes odm® .Jj ta Peterletov in Janšev gnev n8., nesprejemljivim povezovanje®1^, sevniške stranke se očitno f žvižgajo na medgalaksijske p®'., zave ali spore. Ce že ne m***' globalno, vsaj delujejo lokal®
KRŠKI VESELI DECEMBER
KRŠKO - Zveza prijateljev Nadine Krško pripravlja v sklo-Pu letošnjega Veselega decembra °biske dedka Mraza s sprem-stvom, glasbeno plesno predsta-I? in obdaritev predšolskih otrok. Tako bo v ponedeljek, 28. decembra, torek, 29., in sredo 30. de-rembra ob 16. uri glasbeno-ples-Ja prireditev v spremstvu dedka Mraza ter novoletni živžav za °iroke in starše v Domu gasilcev v Krškem. Temu bo sledila posrka do Hočevarjevega trga, jjer bo novoletni program z dedkom Mrazom, kar bo del sejem-skega dogajanja na Hočevarjevem trgu. V sredo, 30. decembra,-bo 11. uri bo glasbeno-ples-ba prireditev v spremstvu dedka Mraza v domu gasilcev v Krškem za rejence in otroke CSD Krško.
ZA TURIZEM Z
Ustnimi rokami
KRŠKO - V okviru republiškega projekta javnih del “Usposabljanje za delo in trženje v torizmu” že od 12. maja letos ueluje tudi posavska skupina, ki Je del svojega dosedanjega dela v ponedeljek v krškem hotelu Pokazala predstavnikom lokal-jhh oblasti. Skupina javnih de-lavcev, v kateri ima krška obči-6 predstavnikov, sevniška uua, brežiška pa le enega, je v fem času zraven različnih oblik Robraževanja, ki jim poberejo Približno četrtino razpoložljivih ur, popisala približno 2.300 turističnih potencialov in dru-jPh posavskih znamenitosti. Za a.žjo predstavo o obsegu omejenega dela povejmo, da je Morano, urejeno in natisnjeno Sradivo predstavljalo kar visok stolpec papirja, ki je tehtal ?ekaj manj kot 10 kg. Zato se ni Juditi, da sta se krški in sevniški Jupan, ki sta omenjeno gradivo K°t prva prejela za domov, naj-Prej prestrašeno ozirala za mobilnimi nosači - postrežčki, ki Pujih edini krški hotel še ne Premore.

ovo v Brežicah
TRETJEGA pa ni bilo -Tako so se npr. posavski župani v kratkem času sestali kar trikrat in Premleli, kako pristopiti k načrtovanim projektom s področja eUergetike, razvijanja drobnega Sospodarsta in turizma ter boja
priznanje pokrajine, ki jim je Se posebej prirasla k srcu. Toda ''Sakič je na sestankih manjkal brežiški župan. “Domnevamo, da *e preveč zaposlen z domačimi Problemi,” sta ugotavljala preostala dva, ki z uradnimi podatki o Urokih odsotnosti tretjega nista r®zpolagaIa. Kaj je Brežičana ^držalo, ni uspelo izvedeti niti bani, neuradno pa smo slišali, da Je menda prešteval zaposlene na °bčini, a se mu tudi po trikratni Ponovitvi številke niso izšle. Tako b° najbrž manjkal še četrtič.
Za čelado imajo - Kako
8re tisti rek? “Zrno do zrna poječa, kamen na kamen palača.” f°gače danes kupujemo v prodajah, stare palače pa se v glav-?em rušijo. Tako tudi Brežičani, f1 se vsak zase tako ali drugače b°rijo za svoj kos pogače, bolj ali btunj nemočno opazujejo, kako Se pred njihovimi očmi počasi Podirajo stara osnovna šola in bekatere druge stare stavbe, vse b°lj načet pa je tudi veličastni vJO-lctni grad, na katerega zidove b' bilo smiselno obesiti table z bjrpisi: “Pozor, kamenje pada!” ^ekaj časa je kazalo, da bo za banovo poskrbela država. Toda brežiška občina ima ta hip na razpolago le toliko denarja, da bo ahko približno polovico obiskovalcem gradu kupila varnostne Rulade in s tem poskrbela, da se be bodo dragoceni grajski kamni Pri padcu prečeč poškodovali.
/**>
. V času od 22. novembra do O- decembra so v brežiški Porodnišnici rodile: Ingrid Jan-?fas Jembrih iz Pojatna - Loro, Nnja Vinkovič iz Krškega -”?atejo, Nataša Kurnik iz Sev-b|ce - Sanjo, Martina Tomažič j* Znojil - Janjo, Patricija Tičale iz Krškega - Jureta, Helen-Pijolič iz Brežic - Tamaro, ,°nja Oštir z Izvira - Vanjo, ■Pdranka Žerjav iz Brežic -_mo, Danica Strgar iz Sromelj Mika, Karmen Žagar iz Brežic ^nino, Lidija Zorko iz Brežic i pKlaro, Katarina Miklavčič z | Gornje Prekope - Roka.
Čestitamo!
KMUt 12 NAŠIH OB
v
c i
MMM
V Krškem prihodnje šolsko leto tudi tehniška gimnazija
Dva oddelka
KRŠKO - V šolskem letu 1999/2000 se bodo lahko učenci 8. razredov osnovnih šol v Srednji šoli Krško vpisali v nov program - tehniško gimnazijo. Taje mogoča s sprejetjem zakona o gimnazijah, gre pa za splošnoizobraževalni tip šole določene smeri. Kot je povedala vodja aktiva učiteljev elektro predmetov Erna Župan, ki se na Srednji šoli Krško ukvarja s programom tehniške gimnazije, želijo z uvedbo tega programa nadaljevati izobraževanje za maturo. Nadaljevati zato, ker so na tej šoli dijake pripravljali na maturo že v projektu poskusne mature in se v iztekajočih programih nanjo dijaki pripravljajo tudi danes.
V tehniško gimnazijo želijo pridobiti učence, ki so se že v osnovni šoli odločili, da bodo nadaljevali šolanje na univerzi, bi pa radi poleg splošnega znanja pridobili tudi specifična strokovnotehniška znanja. Jedro splošnih predmetov, ki so tudi maturitetni predmeti, je enako kot v splošni gimnaziji. Po drugih splošnih predmetih pa je šoli in učencu dopuščena določena izbirnost. Strokovne predmete tehniške gimnazije ponudi šola in z izbiro ustreznega strokovnega maturitetnega predmeta (elektrotehnika, strojništvo, računalništvo) si učenec izbere svoje strokovno področje. Šolanje se konča z maturo, tisti pa, ki uspešno konča 4. let-
Erna Župan
nik, ne pa mature, si lahko poklic pridobi v poklicnem tečaju in postane strojni ali računalniški tehnik oziroma elektrotehnik. Ker izbira na maturi ne omejuje vpisa na katerikoli univerzitetni študij, si učenec s tehniško gimnazijo pridobi znanja, ki jih lahko koristno uporabi tudi na “neteh-ničnih” področjih.
Z novim programom v srednji šoli Krško računajo, da bodo šolo še bolj približali učencem, ki se bodo imeli tako možnost šolati na gimnaziji bliže domu in s tem zmanjšati stroške ter izgubo časa (doslej med Brežicami, Novim mestom in Celjem ni bilo gimnazije). Upajo, da bodo tako medse privabili tudi boljše učence in več deklet, sicer pa nameravajo zazdaj temu programu nameniti dva oddelka. Po ocenah stroke Posavje za Slovenijo zaostaja kar za nekaj oddelkov gimnazije, nove možnosti pa se Krškemu in tehniški gimnaziji odpirajo tudi z nastajajočo novo stavbo.
T. GAZVODA
“Kmečke ženske so vse bolj samozavestne”
Srečanje brežiških kmetic
ČATEŽ OB SAVI - Društvo kmetic Brežice je nedavno pripravilo na Čatežu ob Savi prednovoletno srečanje, ki so se ga tudi tokrat udeležile številne članice. Z vrsto dejavnosti dokazuje svoj živahni utrip tudi med letom, kar je v delovnem poročilu opisala predsednica društva Slavka Preskar. Ta je med razlogi, zaradi katerih se kmetice družijo, navedla tudi predavanja.
Eno od načrtovanih predavanj so udeleženke poslušale kar na tokratnem srečanju. Dr. Alenka Zagode, predsednica Posavskega in obsotelj-ska društva za boj proti raku, je govorila o raku na dojki in drugih oblikah te bolezni.
Organizirano delovanje kmečkih žensk, kamor spada omenjeno srečanje brežiškega društva kmetic, je že zaznamovalo podeželje, kot je na srečanju menila predstavnica upravne enote Brežice Ana Klemenčič. “Ugotavljam, da kmečke ženske ne potrebujejo več toliko spodbude kot pred leti. Bolj samozavestne so,” je rekla.
Na srečanju so pripravili kulturni program učenci iz osnovne šole Maksa Pleteršnika iz Pišec.
L. M.
Krški most ne zdrži uparjalnikov
KS Krško v pismu ministroma opozarja, da je obstoječi most čez Savo premalo za sedanji in zlasti bodoči promet - “Krajanom obljubili nov most” - Kaj odgovarjata ministra?
KRŠKO - Krško in z njim KS Krško na obeh bregovih Save predstavljata dve urbani naselji s svojima središčema in komunikacijami ter javnimi potrebami. Most, ki povezuje obe naselji, služi ne le lokalnemu, ampak tudi medkrajevnemu prometu. Služi že potrebam industrije, kot je ICEC Videm Krško, v bodoče pa bo po pričakovanjih na njem še več prometa zaradi razvoja krške industrijske cone, gradnje savskih elektrarn in naložbe v TE Brestanica.
Na to med drugim opozarja krajevna skupnost Krško v pismu ministroma za promet in zveze in
ZMAGA GNIDICE
KRŠKO - Telovadke krškega Rai-na so nastopile na Malejevm memorialu, ki je štel tudi za kvalifikacije za nastop na državnem prvenstvu 1999. V kategoriji deklice B je krška vrsta (Geržina, Stopar, Vajdič in Umek) osvojila ekipno šesto mesto, med članicami B se je med posameznicami izkazala Maja Oljačič s petim mestom, medtem ko je med mladinkami B vrsta Raina (Lupšina, Zaplatič, Gnidica) osvojila tretje mesto, s čimer je izpolnila ekipno normo za nastop na državnem prvenstvu. Med posameznicami se je izkazala Simona Gnidica, ki je v svoji kategoriji zmagala.
NIKA NAJBOLJŠA
KRŠKO - Minuli konec tedna so mladi plavalci krškega Celulozarja nastopili v Ljubljani na mednarodnem mitingu Miklavž 98, kjer so v močni konkurenci 530 plavalcev iz osmih držav dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Na zmagovalne stopničke seje v kategoriji do 13. leta povzpela dvanajstletna Nika Jevnik, ki je na 1 100 m delfin s časom 1:12,12 osvojila tretje mesto; Dolores Žičkar je bila na 50 m prsno s časom 39,92 četrta, četrte pa so bile tudi mlajše deklice v štafeti 4 X 50 m kravl (2:12,30). Med deset najboljših so se uvrstili še Nina Pirc, Jaro Kovačič ter štafeti starejših dečkov in starejših deklic. Celulozar je med 31 klubi osvojil sedfno mesto
za gospodarske dejavnosti. Kot pričakujejo v krajevni skupnosti, naj bi začeli most graditi marca prihodnje leto.
Pričakovani novi most bo pomemben, kot zatrjujejo v krški krajevni skupnosti, za razvoj pro-
SPREMEMBE
BREŽICE - Dosedanji brežiški župan 'Jože Avšič si je v mandatu moral dosti beliti glavo, da je poplačal občinski dolg, ki mu ga je zapustilo prejšnje občinsko vodstvo. Zdaj, ko Avšič odhaja iz urada župana in ko bo nemara izgubila delo tudi njegova ekipa, Brežičani s strahom pogledujejo v občinska okna, ali se bo na njih morda pojavil kateri od znanih obrazov, ki je v preteklosti nakopal občini tisti dolg in ki bi znal dolg narediti tudi v bodoče.
Ne odobravajo Deržičeve propagande
10 DIS o vladi, parlamentu in predsednikovi kandidaturi
LJUBLJANA - Izvršni odbor Društva izgnancev Slovenije se je na svoji redni seji 14. decembra 1998 seznanil s predlogi za dopolnitev Zakona o žrtvah vojnega nasilja in pričakuje, da bo vlada RS upoštevala stališča Društva izgnancev Slovenije. V društvu, ki se že od leta 1991 aktivno zavzema za uveljavitev pravice do vojne odškodnine izgnancev in drugih žrtev vojnega nasilja, pričakujejo, da bo vlada Republike Slovenije predlog zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine poslala še letos v Državni zbor in da slovenskim izgnancem ne bo omejevala pravic, ki so že bile sprejete v Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, saj jim ta zakon daje pravico tudi do vojne odškodnine po posebnem zakonu.
Izvršni odbor DIS že na seji 2. decembra in tudi na seji 14. decembra ni odobraval predvolilne propagande Vlada Deržiča, predsednika DIS, ko je v drugem krogu kandidiral za župana občine Brežice. Društvo izgnancev Slovenije je nestrankarska organizacija, ki deluje v interesu slovenskih izgnancev 1941-1945 in drugih žrtev vojnega nasilja, zato pričakuje, da bodo njihove upravičene zahteve podprli vsi poslanci in vse stranke v Državnem zboru Republike Slovenije, je med drugim zapisal 14. decembra v sporočilo izvršni odbor Društva izgnancev Slovenije.
BREŽICE - “Odločitev učiteljskega zbora, da se prijavimo za sodelovanje v slovenski mreži zdravih šol, se je pokazala kot dobra. Že v kratkem času je bilo namreč precej narejenega in ob vsej širini obveznega in nujnega pedagoškega delaje v kolektivu čutiti pozitivno energijo in hotenje, da bi v danih možnostih skupaj z učenci in starši soustvarjali zdravju prijazno okolje.”
Tako ugotavlja Milena Jesenko, ravnateljica osnovne šole Brežice glede sodelovanja šole v slovenski in evropski mreži šol, ki promovirajo zdravje. Po besedah Jesenkove seje brežiška šola posebej posvetila hrupu v šoli in odpravi tega. Pred dnevi so v šoli izmerili hrup in rezultati merjenja bodo znani kmalu. “Ocenili smo, daje pri nas hrup najbolj moteča okoliščina v šoli. K hrupnosti precej prispeva način, kako je zgrajena stavba. Tudi zato pričakujemo, da bomo hrup v prihodnje zmanjšali največ za 10 odstotkov. Z železno disci-
plino bi sicer lahko zmanjšali hrup tudi bolj. Toda bistvo našega projekta je, da zmanjšamo hrup tudi drugače, da se na primer naučimo strpno pogovarjati med seboj. Ne gre za to, da otroke s poostreno disciplino pripravimo, da so mirni, ampak za to, da jih primerno zaposlimo. Tako učenci zavestno delajo manj hrupno. Pri vsej zadevi gre navsezadnje za navajanje na bonton,” pojasnjujejo v vodstvu brežiške osnovne šole.
V brežiški šoli ob svoji tolikšni vnemi za odpravo hrupa menijo, da z akcijo, kot je zastavljena, de-
meta v mestu in za prometno povezovanje sosednjih pokrajin.
Most bi morali začeti graditi tudi zaradi bližajoče se posodobitve krške nuklearke, kot navaja v pismu krška krajevna skupnost. Kot še sporoča KS Krško, naj bi krajanom pred leti obljubili nov most, in sicer ob sprejemanju ustreznih prostorskih načrtov, ki zadevajo posodobitev krške jedrske elektrarne. “Na osnovi tega dokumenta bi vas opozorili na dogovor med ministrstvom za gospodarske dejavnosti in občino Krško, ki sta ga podpisala Metod Dragonja in Danilo Siter o gradnji energetski!) objektov ter spremljajočih objektov in naprav.
Krajevna skupnost Krško v pismu, ki sta ga podpisala Ivan
PO PETIH LETIH ZNOVA SKUPAJ
BREŽICE - Pet let po razpustitvi brežiškega obrata nekdanje Adrie Caravan je nostalgija za starimi časi znova združila nekdanje izdelovalce turističnih prikolic. Kolektiv se zaradi manjših logističnih in telekomunikacijskih težav sicer ni zbral v polnem številu, a je bilo v Hervo-lovem kmečkem hramu v Bukošku kljub temu nadvse prijetno in veselo, z obveznim kančkom grenkobe, seveda. Navzoča trideseterica, od katere je približno polovici že uspelo dobiti novo zaposlitev, si je obljubila novo srečanje- ob letu dni, vsak od njih pa bo takrat moral s sabo pripeljati še po dva nekdanja sodelavca. Ker bo ob tolikšnem številu Hervolov kmečki hram gotovo pretesen, je pričakovati, da se bodo adrijevci prihodnjič srečali kar v svojih nekdanjih proizvodnih prostorih, kjer se danes šopiri mogočni Intermarket. Sicer pa so današnji trgovinski prostori tudi njihova last, čeprav jim tega za sedaj nihče noče uradno priznati.
Učanjšek in Miran Resnik, drugi, predsednik in prvi podpredsednik sveta KS Krško, ministroma sporoča, naj preprečita strankarsko manipulacijo glede gradnje novega mostu. Obenem ju poziva, naj preprečita prevoz uparjalnikov krške jedrske elektrarne preko
• V torek, 15. decembra, seje iztekel rok, do katerega naj bi ministra odgovorila na pismo KS Krško o novem mostu.
obstoječega in nedavno obnovljenega mostu. “Konstrukcija obstoječega mostu po znanih podatkih ne dovoljuje obremenitev, kot je teža uparjalnikov. Zato bi bilo nesmiselno misliti, da bi z rekonstrukcijo mostu omogočili prevoz tega tovora,” navaja v pismu ministroma KS Krško, ki se zavzema, da bi gradnja omenjenega krškega mostu dobila v vladnih načrtih prednost pred številnimi preureditvami in posegi na poti od Kopra do krške jedrske elektarne, koder bodo peljali uparjalnika.
L. M.
RAIN NA HOLYJEVEM MEMORIALU V BREŽICAH
KRŠKO - Telovadke gimnastičnega društva Rain Krško so v Brežicah nastopile na tekmovanju za Holyjev memorial, ki je veljal za kvalifikacijsko tekmo za nastop na državnem prvenstvu za leto 1999. V kategoriji deklice B se je prvič na tekmovanju na državni ravni predstavila Rainova vrsta v sestavi Stopar, Geržina, Umek in Vajdič, ki je s seštevkom 81,00 točk v mnogoboju osvojila sedmo mesto. Med posameznicami se je najbolje uvrstila Sara Stopar. Med mladinkami B so Krčanke v mnogoboj u s seštevkom 90 točk, med posameznicami pa so tekmovalke Raina zasedle naslednja mesta: 10. Petra Zaplatič, 12. Simona Gnidica, 22. Špela Lupšina. Za-platičeva in Gnidičeva sta izpolnili normo za nastop na državnem prvenstvu.
Z manj hrupa do bolj zdrave šole
Osnovna šola Brežice v evropski mreži šol, ki posvečajo posebno skrb zdravju vseh, ki hodijo v šolo - Hrup ima več obrazov - Anketa: v šoli se večina počuti dobro
jansko prispevajo k bolj zdravemu načinu življenja, in to po merilih slovenske in evropske mreže zdravih šol. Izvedli so tudi anketo med učenci, starši in učitelji o počutju otrok v šoli. Po tej anketi večina staršev in učiteljev meni, da se učenci dobro počutijo v šoli. Tudi več kot polovico učencev 7. in 8. razreda je odgovorilo, da se v šoli dobro počutijo. Večina staršev in učiteljev tudi meni, da se učenci na šoli počutijo varne.
Brežiška osnovna šola se je lani spomladi pridružila slovenskim šolam, ki opozarjajo na pomen zdravja, in se z omenjim preučevanjem hrupa postavila ob bok približno 500 šolam iz vse Evrope, ki sodelujejo v evropski mreži zdravih šol.
M. LUZAR
O DOGAJANJIH V POSAVJU - Zadnjega letošnjega sestanka posavskih seniorjev - vodil ga je predsednik Edo Komočar - sta se udeležila tudi novoizvoljena župana Sevnice in Krškega Kristijan Janc in Franci Bogovič. Razgovor o gradnji elektrarn na spodnji Savi je pripravil Niko Galeša.	vinske kleti Zdravko Mastnak pa je pred-
stavil dosežke kI'^\\r\(Kcu pri trženju cvička, ki mu je pred nedavnim Urad za intelektuuMo lastnino zaščitil ime, o čemer pišemo na prvi strani. (Foto: M. V.) :
SENIORJI
Ne želijo biti odpisani
Nekdanji direktorji in strokovnjaki, povezani v Združenju seniorjev Slovenije, območno združenje za Posavje
KRŠKO - Tokrat so se zbrali v prostorih Kmečke zadruge Krško. Pridružila sta se jim tudi novoizvoljena župana Krškega in Sevnice. Analizirali sp zaključke zadnjega sestanka in sprejeli izhodišča za nadaljnje delo. Ena od dosedanjih dejavnosti je bila podpora pri uresničevanju projekta Pokrajina Posavje. Menijo namreč, da bi vse tri posavske občine, Brežice, Krško in Sevnica, tesneje povezane lahko bistveno prispevale k ekonomskemu, kulturnemu in vsesplošnemu napredku območja in si izbojevale uglednejše mesto v Sloveniji.
Zadnji letošnji sestanek so izkoristili tudi za razgovor o smotrnosti graditve verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Seniorji menijo, da bodo od uresničevanja dolgoletnega in dragega energetskega projekta Posavci lahko imeli veliko koristi le, če se bodo znali pravočasno in strokovno vključiti v izgradnjo. Seniorji, gostje Kmečke zadruge Krško, ki slavi letos 70-letnico ustanovitve, so si ogledali vinsko klet, imenovano tudi centralo cvička, in pokusili nekaj na raznih vinskih sejmih nagrajenih vin.
M. VESEL
JANKO
HRASTOVŠEK NOVI PREDSEDNIK
BREŽICE - Območna obrtna zbornica Brežice je konec novembra dobila novo vodstvo. Naslednja štiri leta bo zbornici predsedoval Janko Hrastovšek, ki od leta 1990 opravlja samostojno dejavnost avtoelektričarstva, v preteklem obdobju pa je bil tudi član upravnega odbora zbornice. Podpredsednika zbornice bosta Rezika Štingl (okrepčevalnica) in Franc Saler (avtoprevozništvo, vul-kanizerstvo). V upravni odbor so poleg treh omenjenih izvoljeni še: Evald Rožman, Ivan Sečen, Mihael Kramar, Stanko Škof, Franc Drobnič, Irena Pavičič, Branko Šetinc, Josip Ošina, Stane Kocjan, Mojca Lovše, Nasta Les in Ida Križanec. Predstavniki obrtnikov so se na skupščini seznanili tudi z delom zbornice v minulem štiriletnem obdobju.
NIKI DZU ODVZELI DOVOLJENJE
LJUBLJANA - Agencija za trg vrednostnih papirjev je v ponedeljek sporočila, da je družbi za upravljanje Nika izročila odločbo o odvzemu dovoljenja za upravljanje investicijskih skladov. Agencija Niki DZU očita nepravilnosti pri upravljanju pidov v letih 1995 in 1996. Ce bo ukrep postal pravnomočen (možna je še pritožba na vrhovno sodišče), si bodo vzajemni skladi Miha, Nika delniški in Nika SPD ter pooblaščene investicijske družbe Nika Pid, Nika Pid 1 in Nika Pid 2 morale poiskati novega upravljalca. Z delnicami omenjenih pridov je mogoče še naprej trgovati na borzi, medtem ko je premoženje v vzajemnih skladih že od konca oktobra zamrznjeno.
DVOJNE POLOŽNICE
RIBNICA - Javno podjetje Komunala Ribnica je te dni uporabnikom vode poslala položnice o plačilu takse za obremenitev vode. Osnova za izarčun takse je kubik porabljene vode, seveda tam, ker imajo števce za vodo. Tam, kjer nimajo števcev, pa bodo izračun taks določili po posebni različici. Pri Komunali so ta mesec očitno hiteli pri pisanju položnic, tako da so jih nekaterim naslovnikom pošiljali po dve. Kmalu so ugotovili svojo napako in se za to opravičili; treba bo plačati le eno položnico.
Rusko čutimo, hrvaško bi še bolj
Dr. Franjo Štiblar, glavni ekonomist Nove ljubljanske banke, je nedavno na Otočcu ocenil razmere, ki bodo vplivale na gospodarjenje Slovenije v prihodnje
OTOČEC - Spregovoril je o razmerah na svetovnih trgih in o gospodarskih gibanjih doma. Med dogodki na tujih trgih, ki bi lahko pretresli domače gospodarstvo, je posebej omenil svetovno krizo, ki bo zmanjšala absorpcijske sposobnosti naših najpomembnejših tržišč, po drugi strani pa našemu gospodarstvu grozi tudi “tisto, kar se lahko zgodi na Hrvaškem”.
Menil je, da bodo stroški kapitala in surovin v prihodnjem letu na svetovnih trgih padali, kar je predvsem prednost za bolj razvite države, tudi za Slovenijo. Že v letošnjem letu se je v svetovnem merilu glede na leto prej produkt zmanjšal skoraj za polovico, enako se je zgodilo tudi z rastjo BDP in z rezultati zunanje trgovine.
“Slovenija bo svetovno krizo sicer čutila, a jo bo razmeroma ugodno preživela, saj ima stabilno gospodarstvo, ravnotežje v menjavi s tujino, nizko inflacijo, uravnotežen proračun in gibljiv tečaj. Veliko vprašanje pa je stanje na Hrvaškem, saj pri nas čutimo že rusko krizo, od sosednjega trga pa smo še toliko bolj odvisni!” je poudaril dr. Štiblar. Pri tem je napovedal, da se na Hrvaškem ob takem načinu uvedbe DDV in trhlem bančnem sistemu lahko kaj zgodi.
Ker je Slovenija v pretežni meri vezana na nekaj držav, v katere
PREDNOVOLETNO SREČANJE OBRTNIKOV
ČATEŽ OB SAVI - To soboto bo brežiška obrtna zbornica na tradicionalne novoletnem srečanju obrt-.nikov podelila priznanja za 10,20 in 30 let vodenja obrtne dejavnosti, obenem pa tudi potrdila o ustreznosti obratovalnic tistim, ki izpolnjujejo vse kriterije za izobraževanje učencev. V ponedeljek ob 13. uri bo v restavraciji brežiške blagovnice še družabno srečanje upokojenih obrtnikov.
KAKO BO Z IZVOZOM? - V tem letu je bila rast industrijske proizvodnje za 4 odst. večja od lanske, kako bo v letu 1999, bo odvisno od krize v svetu, od nakupne sposobnosti naših največjih trgov ter še posebej od razvoja dogodkov na Hrvaškem. (Foto: B. D. G.)
Nekje med pretiravanjem in kičem
Ni vseeno, kaj podarimo poslovnemu partnerju - Pred odločitvijo je treba pretehtati naš odnos z njim - Plastično pisalo ni za partnerja, pretirana dragocenost pa spet ne
NOVO MESTO - Poslovna darila niso samo predmeti, ki jih komu podarimo, vanje moramo zaviti osebnost podjetja, z njim je treba izkazati svojo odličnost in spoštovanje do obdarovanca. Najdragocenejšim poslovnim partnerjem bomo izbrali kaj boljšega, kaj takega, kar ne bo obležalo v predalu, ampak kar bo obdarjenec z veseljem uporabljal ali nekam namestil za okras. Thdi pri nas je zdaj cela vrsta trgovskih podjetij, ki ponujajo poslovna darila (verjetno ste prejeli njihove ponudbe).
Še vedno so med najpogostejšimi poslovnimi darila pisala najrazličnejših vrst. Tista najelitnejša stanejo tudi 150 tisočakov in več,
vendar se da kupiti tudi kakovostna pisala uglednih znamk za 10 do 15 tisočakov ali tudi že od 5.000 tolarjev naprej. Med pogostimi
KAKO KAZE NA BORZI?
Dolenjska banka v središču
Večina delnic na Ljubljanski borzi za letošnje leto zaključuje pot vzponov in padcev, saj borzniki v zadnjih tednih ne pričakujejo večjih sprememb tečajev.
Vloga preganjalca dolgočasja v trgovanju je dolgo pripadala Mercatorjevi delnici, katere tečaj se je v preteklem tednu povzpel celo do doslej najvišje vrednosti (7.720 tolarjev), potem pa ji je ob vseh zapletih in nejasnostih v zvezi s prevzemom družbe Emona Merkur pošla sapa in tečaj je zdrsnil nazaj do 7.000 tolarjev.
Na presenečenje mnogih je konec tedna “štafetno palico", prevzela delnica Dolenjske banke, za katero lahko rečemo, da se je zbudila iz večletnega spanca.
Delnica je bila izmed vseh kotirajočih bančnih delnic najbolj podcenjena, saj je bila njena tržna cena na slabi tretjini knjigovodske vrednosti, vendar je investitorje kljub nizki ceni in razmeroma dobri dividendi odvračala od nakupa precej slaba likvidnost delnice. V samo dveh trgovalnih dneh se je cena delnice povzpela od 12.000 na 14.400 tolarjev, večji posli, t. i. svežnji, pa so se sklepali tudi po cenah 17.700 tolarjev za delnico.
Večji pozitivni premik tečaja je zabeležila tudi delnica SKB banke, medtem ko so tečaji drugih delnic večinoma stabilni. Precejšnja p "—'rripst investitorjev je še naprej n. j jena delnicam investicijski!"Jškladov na prostem trgu. Že nekaj časa sta ponudba in povpraševanje dokaj uravnovešena, kar se kaže v stabilnih cenah delnic pidov, ki so že vsaj nekaj tednov na borzi. Drugače je seveda z novokotirajočimipidi, saj je ponavadi v prvih dneh pritisk prodajalcev izredno močan, zato tečaj bolj niha.
Od ponedeljka sta na prostem trgu dva nova sklada - Arkada 1 in Arkada 2. Prvi ima vportfelju še 41 odst., drugi pa 40 odst. neizkoriščenih certifikatov Knjigovodski vrednosti delnic brez neizkoriščenih certifikatov sta konec novembra znašali 1.084 oz. 1.054 tolarjev Na prvi trgo-valni dan je bilo sklenjenih le malo poslov, ceni pa sta se oblikovali za prvi sklad pri 334 in za drugi pri 337 tolarjih.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
proda večino svojih izvoznih izdelkov, bo naše gospodarstvo, s tem še posebej izvoznike, posredno prizadela kriza na naših najpomembnejših trgih. Strokovne ocene napovedujejo, da bodo ti trgi v naslednjem letu sposobni “posrkati” kar za polovico manj blaga, kot so ga v iztekajočem se letu. Na poslovanje slovenskih podjetij s tujino pa bo vplivala tudi uvedba evra, ki sploh ne bo šibak, kot so nekoč napovedovali, saj bo v začetku prihodnjega leta 1 evro vreden 190 tolarjev (ali 1,97 nemške marke).
Letošnja stopnja inflacije je s 6,5 odst. ugodna, po mnenju dr. Štiblarja pa bo, če bo uveden davek na dodano vrednost, v prihodnjem letu višja od načrtovanih 6,8 odst. Tudi na področju obrestnih mer je že prišlo do znižanja, zdaj pa lahko pride do dogovora bank o pasivnih obrestnih merah ali pa bodo banke obrestne mere spuščale, da si pridobijo komitente. Vsekakor imajo banke po nje-' govem zdaj preveč denarja in ne vedo, kam bi ga dale. V prihodnjem letu naj bi bile realne obrestne mere 8- do 9-odstotne. “Letos se gospodarstvo v tujini neto ne
zadolžuje, ampak celo razdolžuje, tako da prihaja do preusmeritve denarja na domači trg, zato v tem letu tudi ni takega presežka deviz, kar vpliva na gibanje cene marke. Ker tudi novi bančni zakon ne bo pripeljal tuje konkurence, ni pričakovati večjega padca obrestnih mer,” ocenjuje dr. Štiblar.
B. DUŠIČ GORNIK
KNJIGOVODSTVO V MANJŠIH PODJETJIH
NOVO MESTO - Prejšnji teden je bil v Novem mestu posvet s predstavniki knjigovodskih servisov, ki vodijo poslovne knjige za manjše gospodarske družbe in obrtnike. Pripravila sta ga Združenje podjetnikov in Območna gospodarska zbornica Novo mesto. Znani strokovnjaki iz Ljubljane, Celja in Kopra so spregovorili o vsem, kar je potrebno storiti pred pripravo davčnih napovedi, in odgovarjali tudi na vprašanja. Pokazalo se je, da je v knjigovodskem in davčnem sistemu še veliko nedorečenega, zato si davčni inšpektorji predpise razlagajo po svoje. Ugotavljali so, da še nikoli ni bilo tako malo sodelovanja med servisi in davčnimi uradi, in poudarili, da bi morala država čim-prej dobiti zakon o davčnem svetovanju. Tako bi imeli davčni zavezanci na voljo strokovnjake - davčne svetovalce, kot jih imajo na Zahodu.
MATIJA CETINSKI
Podjetniki bodo več znali
Prva skupina zaključila sklop delavnic “Poslovne finance”
Prva skupščina Vina Brežice
BREŽICE - Družba Vino Brežice je za minuli ponedeljek sklicala prvo skupščino delničarjev. Nekdaj največja proizvajalka namiznih vin in po prometu največja vinska klet v Sloveniji je tudi zdaj ugledna vinska klet, poznana kot največja proizvajalka vin posebnih kakovosti. Obenem se dobro drži tudi med proizvajalci brezalkoholnih pijač z lastno blagovno znamko pijač in še bolj s priznano znamko pijač Schvveppes.
Po končanem lastninjenju podjetja imajo 45 odst. delnic v lasti mali delničarji, po 9 odstotkov odškodninski in pokojninski sklad, medtem ko s slabimi 10 odst. razpolaga Kmečka družba in z enakim deležem še Krekova druž; ba (obe sta deleža odkupili od Slovenske razvojne družbe).
Z 18 odst. kapitala se med večje delničarje uvršča SFM, mednarodna finančna ustanova s pretežno mednarodnim kapitalom, ki se ukvarja s pospeševanjem privatizacije v nekdanjih socialističnih družbah. Kot je povedal glavni direktor Vina Brežice Karel Recer, je SFM kupila delnice, ki jih mali delničarji niso mogli pokupiti. Ocenjuje tudi, daje SFM, kije na ta način postala tudi solastnik nekaterih drugih slovenskih podjetij, za katera je ocenila, da so perspektivna^ dober delničar. Nima namreč kratkoročnih interesov po čim večjem izplačilu dividend, ampak želi krepiti podjetje in v tem smislu tudi nadzoruje njegovo delo.
B. D. G.
poslovnimi darili so tudi rokovniki, poslovni dnevniki, poslovne torbice za dame in kovčki za gospode. Potem so tu še kravatne sponke in manšetni gumbi, okrasne sponke, usnjena galanterija, kravate in rute, noži za odpiranje pisem in druge vrste pisarniško blago boljše izdelave.
Poslovnega partnerja je mogoče razveseliti tudi z vrhunskim vinom v najboljši embalaži, arhivskim vinom, vrhunsko čgano pijačo, unikatnimi, umetniško oblikovanimi kozarci ali skodelicami. V Sloveniji je vse več tudi drugih unikatnih in vrhunsko oblikovanih izdelkov od svetilk do ogledal in vaz, vse bolj pa se uveljavlja tudi podarjanje najboljših izdelkov stare domače obrti. Primerni so še zlasti za partnerje iz tujine, saj je v te izdelke vtkana naša zgodovina, s takim darilom pa jasno pokažemo naš odnos do prednikov in do vsega, kar so znali razviti in narediti. V prodaji so na voljo različni izdelki lončarjev, pletarjev, svečarjev, čipkaric in drugih. Če se stara obrt prepleta še s sodobnim oblikovanjem, potem darilo skorajda nc more zgrešiti namena. Seveda pa je odvisno, komu ga bomo dali. Nekomu, ki se požvižga na tradicijo in stavi le na najsodobnejše materiale in zadnje oblikovalske trende, ali pa tistemu, ki nekaj da le na priznane znamke.
Vsekakor pa velja pri odločanju za darilo upoštevati staro pravilo: Poslovnega partnerja ne smemo spraviti v neprijeten poločaj s pretirano veliko vrednostjo darila.
B. D. G.
PRIZNANJE MOKROVIČU
LJUBLJANA - Nacionalno turistično združenje je včeraj na slavnostni skupščini ob 5. obletnici delovanja podelilo priznanja 8 posameznikom, med njimi tudi Borutu Mokroviču, direktorju Term Čatež. Priznanje je prejel za osebni prispevek k razvoju stroke, uveljavljanju konkurenčnih tržnih principov in oblikovanju uspešnega razvojnega modela slovenskega turizma.
NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto je letos prvič pripravil sklop delavnic o poslovnih financah za manjše podjetnike ali druge, ki so povezani z malim gospodarstvom. V enajstih delavnicah, kijih pripravlja novomeški Razvojnoizobraževalni center RIC, se udeleženci seznanjajo s pravnimi oblikami podjetja, vrednostnimi papirji ter naložbami in finančnimi viri zanje. Med pomembne teme spada tudi spoznavanje osnovnih pojmov iz računovodstva, ki so za marsikaterega podjetnika, še posebej začetnika, trd oreh. Nova znanja bodo podjetnikom pomagala, da bodo bolj suvereno pregledali bilanco podjetja in razpravljali z računovodjo.
V prvi skupini je bilo 13 udeležencev, ki so minuli teden obiskali eno zadnjih delavnic (na fotografiji), v tem tednu pa so z delom zaključili. V Podjetniškem centru, ki je primaknil del stroškov za izobraževanje in tako vzpodbudil podjetnike k odzivu, ocenjujejo, da so udeleženci zelo redno obiskovali delavnice. Poleg preda-• vanja so prejeli tudi gradivo na obravnavano temo, o kateri so vsakič tudi razpravljali in reševali' konkretna odprta vprašanja.
Delavnice so bile namenjene podjetnikom iz škocjanske, šent-jernejske in novomeške občine, ki so soustanoviteljice Podjetniškega centra. Naslednje leto bodo s podobnim izobraževanjem nadaljevali, morda še kaj dodali ali izboljšali.
B. D. G.
• Ne razumem Slovencev, da prf našajo abotnosti v zvezi z naš° zgodovino. Kako je mogoče, dj1 merila za sodbe postavljata Peten1 in Janša, ko pa je bil prvi kar visok državni uradnik, drugi pa v vrhi1 politične oblasti Socialistične rt’ publike Slovenije in član Zveze ko' munistov? (Pisatelj Peter Božič)
DELAVNICE O POSLOVNIH FINANCAH - Letos se je usposabljal11 prva 13-članska skupina podjetnikov in tistih, ki se ukvarjajo z mulita gospodarstvom. V Podjetniškem centru Novo mesto, ki je organizatoj izobraževanja, upajo, da se bodo poslej za tako izobraževanje ogreli tud1 drugi. (Foto: B. D. G.)
Marke v nogavicah niso ogrožene
S prvim januarjem se bodo podjetja, ki poslujejo s tujino, soočila z nekaj več dela, saj bodo nenadoma začela dobivati dokumente z več valutami (marke, evri)
verzije bodo potekale po pre“ piših - evro se spremeni v naci°' nalno valuto z množenjem-5 tečajem in zaokroženjem, naci°" nalna valuta v evro pa z deljenje'111 in zaokroženjem. Uvedene boo tudi posebne informacije (ER"' namenjene končnim upravičep’ cem, ki sporočajo, koliko denafr jim kdo nakazuje poleg evra tuf* v nacionalni valuti. Konverzij® knjižnega denarja bodo brezpl2'" ne, medtem ko bodo posamezfj1' ki valute menjavali ob plači,u provizije.
Na tečajni listi banke Slovenj bodo poleg tečaja evra tudi težaJ drugih valut EMU, plačila v tuj1' no pa se bodo lahko glasila 11 evro ali katerokoli drugo valu10’
NOVO MESTO - Posameznike ob uvedbi nove valute v evropski monetarni uniji skrbi predvsem to, kaj bo z markami iz nogavic. Bančniki imajo za vse take enostavno tolažbo - brez skrbi, ves denar iz držav, ki uvajajo evro, se bo dalo zamenjati. Za sam tehnični postopek se bodo nacionalne centralne banke dogovarjale z banko Evropske unije.
Sicer pa boste z novim letom še naprej lahko plačevali z markami, lirami, šilingi in franki, saj bodo te valute še tri leta ostale vzporedno z evrom, pa čeprav bolj kot privesek. Sele januarja 2002 bodo v obtok zares prišli (dotlej samo v papirnatih plačilih) evro bankovci in kovanci. Pol leta pozneje (julija 2002) se bomo dokončno poslovili od valut držav evropske monetarne unije, ker bodo umaknjene iz obtoka.
Po 1. januarju bodo marke, lire, šilingi in še vrsta drugih valut postale le druga oblika, v kateri bomo lahko izrazili evro. Medbančni denarni trg EMU bo potekal samo v evrih, vse druge gospodarske osebe pa bodo prešle na poslovanje z evri kadarkoli v prehodnem obdobju. Sedanji eku bo postal evro (1 ekuje 1 evro), določene pa bodo nove referenčne
obrestne mere, kar bo urejeno z zakonom. Za konverzijo valut evropske monetarne unije bodo popoldne 31. decembra letos določeni fiksni tečaji. Izraženi bodo v obliki: 1 evro = šestmest-
• Kaj pomeni uvedba evra za podjetja? Cene bodo bolj pregledne, saj bodo na vseh evro tržiščih v isti valuti. Podjetja bodo zato morala razmisliti, ali si bodo še lahko privoščila različne cene za različne trge, v katere so prej vkalkulirale tečajne razlike. Enotna valuta bo odpravila valutna tveganja. Kot ocenjujejo v Novi LB, bo vse več tujih partnerjev zahtevalo od naših podjetij, da preidejo na poslovanje v evrih.
no število (lire, marke itd.). 1 evro je 100 centov, koda zanj je EUR, numerična oznaka pa 978. Kon-
Kot so povedali na posvetu Np11 LB, bo ta na obvestilih navaja" tisto valuto, v kateri je nakazuj Opozarjajo še, da čekovno posl0 vanje v bodoče ne bo poenoten0: ček bo lahko v nacionalni valuti a evru, postopek pri vnovčevanjuj enak, banka pa se lahko san1 odloči za izplačilo v drugi valu11'
B. D-
NOVI BLAGOVNI ZNAMKI
Ob zlatem zrnju še zlat okus
V metliški Kmetijski zadrugi so predstavili blagovni znamki “Zlato zrno” in “Zlati okus”, ki soju začeli uvajati pred kratkim - Težja teletina in boljša govedina
METLIKA - Tukajšnji! Kmetijska zadruga je pretekli teden povabila na obisk poslovne partnerje, ki jim je predstavila tudi dve novosti, in sicer uvajanje blagovne znamke “Zlato zrno” za teletino in blagovne znamke “Zlati okus” za mlado govedino.
VINAKOPER VINAR LETA
PTUJ - Slovenska vinska akademija je za letošnjega vinarja leta razglasila vinsko klet Vinakoper. Ta klet je zmagala s svojimi vini na vsakomesečnih ocenjevanjih vin za Veritasov vinski nakupovalni vodnik, v katerem posebna ocenjevalna komisija upošteva kakovost vina in njegovo ceno. Za letošnji naslov se je potegovalo kar 43 vinskih kleti z 232 vini, kar dokazuje resnost in pomen tekmovanja.
PODEŽELSKA MLADINA
RAČJE SELO - Društvo podeželske mladine Trebnje vabi to soboto ob 19. uri v gostilno Kavšek na ebčni zbor društva in obenem prednovoletno srečanje članov.
ZNOVOMEŠKE TRŽNICE
“Zlato zrno” je slovenska blagovna znamka za teletino, pitano na večjo težo. Razlog, da so se odločili za to blagovno znamko, tiči v tem, da v Sloveniji pokoljejo preveč mladih telet, težkih od 110 do 150 kilogramov, problem pa je, da v naši državi takšnih telet primanjkuje. S primerno rejo z mlečnim nadomestkom in krmili pa teleta, vključena v to blagovno znamko, zredijo od 220 do 260 kilogramov, a ob primernem zorenju je lahko enake ali celo boljše kakovosti kot pri mladih teletih. Izdelke iz takšnega mesa, ki so jih pripravili v klavnici metliške Kmetijske zadruge, zadružne kuharice pa so jih skuhale, so gostje poskusili in bili navdušeni.
Kot je povedal direktor zadruge Ivan Kure, so pri njih sprejeli blagovno znamko “Zlato zrno” pred približno pol leta, z njo pa so začeli seznanjati tudi svoje kooperante. “Kmetje pravijo, da bodo začeli s tovrstno rejo telet, ko bomo zagotovili odkup. Res pa je, da moramo dobiti dovolj kupcev naših izdelkov, za to pa je potrebno obširno seznanjanje z novostjo.
Ker se je z boleznijo norih krav povečal strah pred uživanjem go-
vejega mesa, so v zahodnoevropskih državah oblikovali blagovno znamko “Zlati okus”. “V Avstriji, po kateri se Slovenija še posebej zgleduje, so postavili ostre pogoje, od privezovanja telet do sledljivosti. Slednje pomeni, da je v
TRGATEV LEDENIH GROZDOV - Med temi so bili tudi Šuk-Ijetovi s Trnovca. Na fotografiji sta gospodinja Tatjana in gospodar Jože Suklje, ki sta v zadnjih letih imela že več posebnih trgatev, letos pa bosta prvič donegovala tudi ledeno vino. (Foto: M. B.-J.)
Minuli ponedeljek so branjevke Pa trgu ponujale: kolerabo, koren jn redkev po 200 do 250 tolarjev Program, česen po 400 do 600, šalotko po 400, fižol po 400 do 500, ajdovo moko po 400 do 450, radič po 350, majaronove plevce P° 200 merica, kislo repo po 200, s°pek suhih rož po 200, med po "00 do 900 kozarec, stekleničko Propolisa po 300, zavitek mlincev P° 300, suho sadje po 800, cele ®rehe po 500, orehova jedrca po ‘•100 do 1.200, sadjevec po 800, '•ter in pol slivovke po 1.500, Posušene borovnice po 3.000 to-larjev četrt kilograma, suhe slive P° 540 kilogram, fige po 640, r°zine po 460, liter in pol jabolčna kisa po 200, kilogram hrušk Po 90 do 130, jabolk po 60 do 90 ln jajca po 25 do 30 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sej-"tu so imeli naprodaj 89 do 3 Jtesece starih prašičev, 30, starih ^do 5 mesecev, in 25 starejših, ^tvih so prodali 45 po 380 do 440, Jtugih 8 po 270 do 340, tretjih pa ® po 210 do 220 tolarjev kilo-
fram.
ETNOLOŠKE. IN KULINARIČNE ZNAČILNOSTI-Zveza za tehnično kulturo in Srednja kmetijska šola Grm iz Novega mesta sta prejšnji četrtek organizirali prvo tekmovanje mladih raziskovalcev na temo “Etnološke in kulinarične značilnosti slovenskega podeželja ”. Na srečanju je sodelovalo 80 mladih raziskovalcev iz 8 srednjih šol ter predstavilo 20 raziskovalnih nalog. Prikazali so običaje ali praznike na kmetih, značilne za njihovo pokrajino in razstavili značilne jedi. Najbolj uspešni so bili učenci mariborske srednje živilske šole, ki so prejeli tudi prehodni pokal, druga najuspešnejša šola pa je bila novomeška Srednja gostinska in turistična šola (na fotografiji so njihovi učenci pri zagovoru), ki je za obe nalogi o mlatvi in martinovanju prejela zlati medalji. (Foto: J. Dorniž)
kmetijski n a s veti
Evropska tudi oznaka goveda
. Brez natančnega označevanja posamičnih živali nobeno selek-^jsko delo, kaj šele uspešna reja goveda, ni mogoča. To je bilo pno že ustanoviteljem prve organizacije rejcev tistega davnega ?ta 1909 v Sodražici, ko so postavljali temelje rodovniške reje Rjavega goveda. S sodobno računalniško tehniko, ki zmore ^deže, je označevanje samo še pridobilo pomen, saj je z njo moč 'e razširiti število podatkov in evidenc. Po določilih Evropske ^eze (EU) mora biti vse govedo, rojeno po 1. januarju leta 1998, ^tlačeno s primernimi sodobnimi ušesnimi znamkicami in vnetno v register najkasneje,, v 30 dneh po rojstvu, od leta 2000 Mjtrej pa celo v 20 dneh. Čaka nas torej še eno prilagoditveno
, Novejši način označevanja živali, ki služi za vnos v podatkovno ?aZo, je vpeljala že Govedorejska služba Slovenije, da je lahko *°ntrolirala poreklo in proizvodnost, pa tudi zato, da je bilo Mogoče obračunavati premije in druge spodbude za rejo. Pri tem "Porablja enoznačno, neponovljivo, zaporedno številko, vtisnjeno plastični znamkici z logo znakom Slovenije. Dodatno ??načevanje pa opravlja še veterinarska služba pri vseh živalih, J* so,v prometu (v prodaji) in še niso označene. V ta namen upo-4bjja zelene plastične znamkice z vtisnjeno dvomestno oznako ^gije in petmestno številko živali znotraj regije, veterinar, ki ^amkico pritrdi v levo uho, pa hkrati izda tudi zdravstveno 'Pričevalo za posamično žival.
Govedorejska služba Slovenije je plastične znamkice začela ^eljavljati leta 1995, saj dotakratne medeninaste znamkice niso čitljive na daljavo in nanje tudi ni bilo mogoče izpisati vseh Potrebnih informacij. Sodobna plastična znamkica ima tudi kodo !*) številko za identifikacijo živali na daljavo, po velikosti in obli-N pa ustreza evropskim zahtevam, tako da jo po mnenju stro-Smjakov ne bi bilo potrebno bistveno spreminjati in bi jo lah-1° uporabljali tudi potem, ko bo Slovenija postala stalna članica j~* * * * vropske zveze, kar se bo prej ali slej zagotovo zgodilo. (Sodob-110 kmetijstvo)
Inž. M. L.
•	Vsak demokrat je antifašist, ni pa vsak antifašist že demokrat. (Jančar)
•	Petelinom so volitve porezale peruti. (Panorama)
Milijonska izguba
Preveč somatskih celic
Slovenski rejci krav molznic izgu-
bijo na leto okrog 30 milijonov
nemških mark zaradi prevelikega števila somatskih celic v prodanem mleku, so ugotavljali na občnem zboru Društva rejcev govedi čmo-bele pasme Slovenije v Grobljeh pri Domžalah. To izazito mlečno pasmo preveliko število celic, ki je tudi merilo za plačilo mleka, še posebej močno prizadene in je izziv ne le za rejce, temveč tudi za živinorejsko in veterinarsko stroko, ki še nista raziskali vseh vzrokov tega nezaželenega pojava.
Po sedanjem načinu plačevanja odkupljenega mleka ima rejec pravico do dodatka za kakovost samo v primeru, če v mililitru mleka ni več kot 400.000 somatskih celic, v bližnji prihodnosti pa bo ta meja še znižana ter prilagojena predpisom
v Evropski zvezi, to pa pomeni, da bo potrebno rejske razmere, predvsem pa higieno in zdravstveno preventivo, še izboljšati, četudi velja, da je Slovenija na tem področju, vsaj kar zadeva krave v AP kontroli, v zadnjih treh letih dosegla izjemno velik napredek.
vsakem trenutku moč ugotoviti, od katere krave je tele, kdo ga je redil in kje je bilo zaklano. Pri tej blagovni znamki je prepovedano krmljenje živine z nekaterimi odpadki, ureo, hormoni in zdravljenje z antibiotiki. Torej gre za najboljše meso,” je pojasnil Kure.
• ČRNIM ZAKOLOM ODKLENKALO - Ko bo začel veljati državni zakon o sledljivosti, takšni črni zakoli goveje živine, kot smo jim priča danes, ne bodo več mogoči. Kot je dejal Ivan Kure, ne bodo nikomur kratili pravice, da bi klal doma, vendar bodo morali imeti ljudje primerne prostore in opremo, rešen problem odlaganja odpadkov, veterinar pa bo moral pregledati zaklano žival. Po Kure-tovih trditvah razen klavnic teh pogojev v Beli krajini danes nima nihče. Ker bodo za vsako žival vodili evidenco vse do zakola, bo nadzor nad črnimi zakoli veliko lažji.
Ob tem ne gre prezreti, da so prav v metliški KZ pri sledljivosti najdlje v državi, saj bodo takoj po novem letu pričeli s sledljivostjo na klavni liniji, kar pomeni, da bodo za vsako govedo, ki bo prišlo v klavnico, vedeli, od katerega rejca je. Kupec bo lahko pri nakupu v trgovini izvedel za izvor mesa, pozneje pa bo te podatke lahko izbrskal tudi na internetu.
M. BEZEK-JAKŠE
Vino Brežice dve ledeni trgatvi v enem letu
Pred dnevi obrali grozdje v 10 ha
BREŽICE - Podjetje Vino Brežice je 10 hektarov vinogradov namenilo letos za posebne trgatve in pred dnevi so potrgali grozdje na celotnem nasadu. Tako bodo pridobili ledeno vino modre frankinje, šipona, sovinjona in šardoneja; šipon in sovinjon sta kot ledeno vino tokrat prvič v Vinovi kleti. V podjetju predvidevajo, da bodo iz nabranega grozdja pridobili 2.500 litrov ledenega vina, ki bo sladokuscem na voljo na pragu poletja leta 1999.
Tokratna decembrska trgatev je Vinova letošnja druga ledena trgatev, saj je prvo opravilo 30. januarja letos. Grozdje, kije zorelo letošnje poletje, so lahko potrgali že v minulih dneh zaradi dovolj nizkih temperatur. Da Vinovih trgačev ne bi presenetila morebitna odjuga, so začeli v vinogradih polniti brente vsakič že ob pol sedmih zjutraj. Spričo nedavnega mraza v podjetju napovedujejo, da bo ledeno vino dobro.
Vinogradi na vseh 10 hektarih so ostali domala nedotaknjeni, ker so vse zaščitili z mrežami, drugače bi pridelek zanesljivo zdesetkali ptiči.
M. L.
BOGAT IZBOR SEMENSKEGA KROMPIRJA
LJUBLJANA - Ljubljanska Semenarna, ki proda že skoraj dve tretjini semenskega krompirja v Sloveniji, ponuja v katalogu sort za prihodnjo sezono poleg starejših kultivarjev (jaerle, desire, ken-nebec, ulster sceptre) tudi naslednje sodobne sorte na slovenski sortni listi: maris bard, kresnik, arindo, jano, vesno, fresco, Concorde, cosmos, sante, escort, ro-mano, kondro, provento, cvetnik, bright, bolesto, signal, fianno, cor-nado, agrio in najnovejšo slovensko sorto cito, vpisano na sortno listo leta 1997.
KMETOVALEC ŠT. 12
SLOVENJ GRADEC - Zadnja letošnja številka revije slovenske kmetijske svetovalne službe prinaša poljudne strokovne prispevke o pridelavi paprike in feferonov, odprtem hlevu, razkuževanju tal v rastlinjakih, gnojilu giognolu, razstavi kmetijske tehnike v Bologni, krmljenju prašičev, avtomatiziranem kurjenju z lesnimi sekanci in drugem.
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
O vinski letini 1998
(Nadaljevanje)
Meritve in opazovanja, ki sem jih opravil, so nepristranska in zaključki naj bi služili vsem, čeprav se zavedam, da je težko biti drugemu bolj prepričljiv kot njegove lastne izkušnje. Ljudje imamo različna videnja iste stvari, zato je koristno določene razlage preverjati pri vsakoletnem delu.
Za primerjavo z vašimi izkušnjami navajam nekaj podatkov, ki kažejo, kako velika so odstopanja in skrajnosti. Čeprav se nam povprečni podatki zdijo ustrezni danim razmeram, je bistveno vprašanje, zakaj dovolimo, da je približno tretjina pridelka polovične kakovosti, kar po nepotrebnem močno poslabša celotni pridelek, hkrati pa ne dosegamo večjih pridelkov, ker trs, ki prerodi, daje naslednje leto zelo malo. Zakaj dovolimo, da naš vinograd da slabo kakovost, ko je možno doseči bistveno več, če odpravimo večja odstopanja posameznih trsov, s tem da obremenimo trs ustrezno njegovi moči? Ker sta si količina in kakovost obratno sorazmerni, dajo trsi, ki imajo svoji moči neprimerno velik pridelek, zelo nizko povprečje sladkorja.
Rezultati meritev v letošnjem letu pri žametovki:
Vsi podatki so razvrščeni po višini in zaradi omejenega prostora so navedene le skrajne vrednosti (bližje povprečju in bolj izenačene so izpuščene). Vsak vzorec ima 12 meritev, navedene so prva in druga najnižja in najvišja.
Kot primeren trs je upoštevan tisti, ki ni pretirano naložen glede na svojo moč. Preobremenjen trs je preveč naložen glede na svoje zmožnosti, čeprav količina ni velika, ker je trs dokaj šibak.
Primerno obremenjeni trsi (vseh vzorcev je bilo 25)
Meritev/ vzorec 1
Povprečje
19	21	23	25 od 25 mer.
1.	48	48	50	54	61	60	66	69	58
2.	49	55	55	60	62	66	66	71	61
11.	64	68	67	71	80	80	85	80	74
12.	66	74	76	74	81	82	88	82	76
Povpr.	56	62	62	65	70	73	73	75	68
12 meritev
Preobremenjeni trsi (vseh vzorcev je bilo 23)
Meritev/ vzorec 1
Povprečje
17	19	21	23 od 25 mer.
L	38	44	42	46	53	55	56	62	48
2.	41	45	42	50	54	60	58	63	51
11.	61	59	63	59	69	68	77	70	66
12.	64	59	64	59	71	71	80	72	69
Povpr. 12 meritev	51	52	53	54	62	64	66	67	59
Če primerjamo povprečje levega in desnega dela tabel, vidimo, daje razlika 11° - 12° Oe, kar je zelo pomembno, vendar je za trs in vinogradnika usodna razlika v količini sladkorja med primernimi in preobremenjenimi trsi, ker trsi, ki niso preobremenjeni, dosegajo (tudi v letošnjem letu, sorti in razmerah) zadovoljiv sladkor (čeprav temu ne moremo vedno reči kakovost), ostali pa ne. Seveda je pomemben delež enih ali drugih trsov za skupno povprečje vinograda. Od vsakoletne obremenitve slehernega trsa sta Odvisni kakovost pridelka in življenjska moč trsa. S pretirano obremenitvijo in gnojenjem povzročamo vedno večjo izčrpanost trsov, kratko življenjsko dobo, občutljivost za bolezni in nizke zimske temperature ter nezadovoljivo kakovost pridelka.
Inž. JOŽE MAUEVIČ svetovalec za vinogradništvo
DOLENJSKI LIST
■X
helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček
Najstarejši domači piškoti
K predprazničnim pripravam sodi tudi pečenje piškotov. Najstarejša vrsta piškotov so medenjaki, ki so jih pekli že v starem Rimu. Osnova medenega testa je med, številne začimbe, kot so klinčki, cimet, koriander, janež, kardamom in celo poper, pa dodajo svojevrsten okus in vonj. Nekoč so medeničarji zgnetli medeno testo, ga zložili v posebne posode, kjer je počivalo do nekaj mesecev in v tem času močno otrdelo. Po dobri uleža-nosti so s testom polnili modele, ga oblikovali in krasili z ornamenti. Pečeni medenjaki postanejo najbolj okusni po treh tednih in so primerno pecivo tudi za darilo.
Za MEDENJAKE potrebujemo 500 g mehke pšenične moke, 3 velike žlice temnega medu, 200 g sladkorja prahu, 2 žlici mleka,
2	jajci, 1 žličko sode bikarbone,
3	žličke zmletih začimb (klinčki, cimet, janež ipd.). Moko, sladkor, začimbe in sodo bikarbono premešamo, dodamo med, jajci, mleko in zgnetemo v čvrsto gladko testo. Testo naj počiva na hladnem najmanj dan ali dva. Nato ga razvaljamo na debelino
3 mm in ga z modeli razrežemo na različne oblike. Piškote zložimo na dobro namaščen pekač, jih premažemo z mešanico rumenjaka in mleka ter pečemo pri 200° C. Pečene medenjake shranimo v suh in hladen prostor, kjer naj počivajo dva tedna. Tik pred prazniki jih okrasimo. Obli-jemo jih s čokolado in okrasimo s SLADKORNIM LEDOM. Zanj potrebujemo 1 beljak, 120 g sladkorja, ščepec soli in nekaj kapelj limoninega soka. Beljaku dodamo sol in limonin sok. Sladkor v prahu večkrat presejemo in ga postopoma dodajamo beljaku in stepemo v gosto peno. Glazuro nanesemo na pecivo s čopičem ali pa jo nabrizgamo.
K' čaju postrežemo ČOKOLADNE PALIČICE, za katere potrebujemo 200 g zmehčanega masla, 75 g sladkorja v prahu, 1 vanilijin sladkor, 200 g moke, 50 g jedilnega škroba in 200 g jedilne čokolade za oblivanje. Vse sestavine penasto umešamo in z brizgalko oblikujemo na pekač 5 cm dolge paličice. Pečemo jih 10 minut pri 175° C. Ohlajene prelijemo do polovice s stopljeno čokolado.
Ena uboga stvar
Slovenščina se mi včasih zazdi “ena uboga stvar", kot bi dejal ljudski pesnik. Stoletja smo se obešali nanjo, da smo se kot narod obdržali na tem prepišnem delčku sveta, zdaj pa kot da ne zmoremo nobene hvaležnosti in spoštovanja do njegove najbolj žlahtne, z mnogimi srci posvečene in mnogimi pametnimi glavami domišljene oblike - knjižne slovenščine. Presvetljeni z novodobnim jezikovnim liberalizmom in vseenostjo prepuščamo naš knjižni jezik nekakšnim njegovim domnevnim notranjim močem, češ da se bo, ker je jezik pač živ in vitalen organizem, ravno prav znašel v vsakršnih razmerah. Pa ni tako.
Knjižnega jezika se je treba naučiti, njegova pravila pa spoštovati, saj ne gre za živo govorjeno besedo, ki jo vsrkamo z materinim mlekom in ohranjamo v stikih z drugimi in okoljem, ampak za civilizacijsko nadgradnjo te žive besede. Poseganje vanjo je zato vedno zelo vprašljivo in zahteva pravo mero jezikovnega čuta in znanja. Preprosto povedano, ne gre, da si vsak piše svoj pravopis in se požvižga na veljavna pravila. Če to počno neuki ljudje in v položajih, ki za javnost niso tako pomembni, lahko zmignemo z rameni, drugače pa je, če do kršenja jezikovnih pravil prihaja pri tistih, ki bi morali biti zgled spoštovanja knjižnega jezika in sploh sprejetih norm. Kaj naj si mislimo ob dejstvu, da se naša vrhunska raziskovalna ustanova imenuje Inštitut Jožef Stefan, ne pa Inštitut Jožefa Stefana, kot zahteva pravopis, ali da je uradno ime nam bližnje umetnostne ustanove Galerija Božidar Jakac ali da se mladi novomeški literati družijo v Klubu Dragotin Kette itn. ? Malenkost? Nepomembna drobnarija? Nikakor. Kdko moremo zahtevati od jezikovno neprosvetljenih, naj spoštujejo jezikovne norme, če jih še tisti ne, od katerih to spoštovanje samoumevno pričakujemo? Res, le kako moremo potem od ljubiteljske skupine terjati, naj se imenuje Raglje in ne Ragle, kot so si ponesrečeno prikrojili sicer posrečeno ime?
MILAN MARKEU
BOŽIČNI KONCERT
ŠMARJEŠKE TOPLICE -Zdravilišče Šmarješke Toplice vabi na božični koncert, ki bo v sredo 23. decembra, ob osmih zvečer. Nastopil bo kvartet Big Ben iz Nove Gorice z božičnimi in črnskimi duhovnimi pesmimi.
“Lepotica” zahteva nenehno skrb
Vzdrževanje brežiškega gradu, kjer domuje Posavski muzej, zahteva veliko časa in denarja - V malem avditoriju zaradi nevarno načetega stropa ni več prireditev
BREŽICE - V Posavskem muzeju Brežice, ki bo prihodnje leto praznoval polstoletnico svojega delovanja, letošnje leto zaključujejo z zadovoljstvom nad vsem, kar jim je uspelo uresničiti. Kot je povedal na srečanju z novinarji direktor muzeja mag. Tomaž Teropšič, je stalnica vseh letnih programov in seveda tudi letošnjega sama grajska stavba, kjer muzej domuje. “Lepotica na koncu mesta” je iz leta v leto potrebna stalne skrbi, saj jo je zob časa v stoletjih pošteno načel in morajo posvetiti veliko časa in denarja za njeno tekoče vzdrževanje.
Letos so obnovili žlebove, dokončno uredili galerijske prostore v prvem nadstropju, kjer je zdaj dovolj primernega prostora za še tako zahtevne likovne razstave, poskrbeli so za osvetlitev pritličnih arkad, opravili nekaj manjših re*stavratorskih posegov v arkadnih vezeh, pred Viteško dvorano so uredili manjši prostor za depo in poskrbeli, da ura v stolpiču prvič po vojni spet kaže čas. Za zahtevnejši zalogaj se je izkazala dvoriščna terasa, katere zid se je pričel nevarno krušiti. V muzeju so načrtovali, da bi njeno obnovo izkoristili za gradnjo prostorov za energetski člen, garderobo in sanitarije, vendar so ugotovili, da bi bila takšna obnova predraga, ker bi morali temeljiti tudi celotni se-
Direktor Posavskega muzeja Brežice mag. Tomaž Teropšič in muzejski pedagog Ivan Kastelic.
verni trakt gradu, na katerega je terasa naslonjena. Ostalo je le pri obnovi zidu. Eno največjih enonivojskih grajskih dvorišč v Sloveniji bo tako spet primerno za prireditve. Žal so se letos morali odpo-
Tomanova dolenjska krajina
V Zdravilišču Šmarješke Toplice je na ogled 26 doslej še nerazstavljenih slik Veljka Tomana
ŠMARJEŠKE TOPLICE -Akademski slikar in restavrator specialist Veljko Toman, v Splitu rojeni Savinjčan, ki živi na Rakitni, je izrazit krajinar med slovenskimi slikarji srednje generacije. Na njegovih slikah pa je ob motivih iz drugih slovenskih pokrajin najti tudi motive z območja širše Dolenjske. Plodoviti slikar, za katerim je že več kot sto samostojnih in več kot sto petdeset skupinskih razstav doma in na tujem ter kar
Kitarist Bojan Drobež, slikar Veljko Toman in Mojca Hočevar na otvoritvi razstave v Šmarjeških Toplicah.
58 najrazličnejših nagrad, je letos spomladi preživel nekaj časa v krajih okoli Šmarjeških Toplic. Sodeloval je na slikarski koloniji gostišča Domen in na koloniji Krke - Zdravilišča Šmarješke Toplice in v tistih majskih dneh ustvaril več gvašev z motivi iz okolice Šmarjeških Toplic, Vinjega Vrha, Žalovič in Otočca. Pritegnile so ga zidanice, kozolci, stare kmečke hiše, pokrajina in vodotoki, slikarsko videnje teh motivov pa je prenesel na papir v svojem značilnem slogu, ki ga opredeljujejo ob drugem uporaba intenzivnih barv in odločne poteze. Nastala je zanimiva kolekcija 26 slik, ki si jih je mogoče prvikrat
doslej ogledati v razstavnih prostorih Zdravilišča Šmarješke Toplice.
Razstavo, ki bo na ogled do konca januarja, so odprli minulo sredo, 9. decembra, zvečer. Avtorja je predstavila Mojca Hočevar, za glasbeno popestritev pa je poskrbel kitarist Bojan Drobež, ki je zaigral nekaj lastnih skladb.
MiM
PERIKLES V GIMNAZIJI
NOVO MESTO - Kulturno-umetniško društvo Klemenčičevi dnevi s sedežem v Novem mestu in tukajšnja zveza kulturnih organizacij vabita v sredo, 23. decembra, ob 19.30 v avlo gimnazije na premierno lutkovno predstavo za odrasle Perikles. Predstava je nastala po motivih iz Shakespeara.
KONCERT
HARMONIKARJEV
PODBOČJE - Kulturno društvo Stane Kerin priredi v petek, 18. decembra, ob šestih zvečer v kulturnem domu 3. samostojni koncert društvene sekcije harmonikarjev Mladi veseljaki pod vodstvom Katarine Štefanič.
• N/
vedati prireditvam v malem avditoriju. Prostor je postal nevaren za obiskovalce zaradi stropa, ki je močno načet od vlage in črvov. Potrebno ga bo zamenjati.
Priprave za sanacijo Viteške dvorane z znamenitimi poslikavami potekajo naprej tudi letos z računalniško podprtimi raziskavami vpliva mikroklime na stanje slik v okviru mednarodnega projekta EuroCare Prevent (Posavski muzej je edina slovenska ustanova v njem). Napisano je že tudi prvo strokovno poročilo, ki bo z nadaljnjimi raziskavami pomagalo pri izbiri primernih načinov sanacije te dragocenega spomenika.
Z letošnjim letom so v muzeju v glavnem zaključili izdajanje pisnih obvestil nekdanjim slovenskim izgnancem. V letih od 1995 do letos sojih izdali 3600. Izgnanstvo kot tema pa ostaja še naprej v delovnih načrtih muzeja. Muzejski pedagog Ivan Kastelic načrtuje s pomočjo gimnazijcev izpeljati anketo med posavskimi izgnanci, da bi tako prišli do gradiva za širšo analizo posledic izgnanstva na posavski prostor. Prihodnje leto bodo v muzeju na novo postavili tudi razstavo, posvečeno izgnancem. Petdesetletnico pa bodo počastili še z likovno razstavo posavskih likovnikov starejše generacije.
M. MARKEU
UMETNIŠKA AKCIJA NA LOKI
NOVO MESTO - Inscenator Matjaž Berger bo pripravil v nedeljo, 20. decembra, ob šestih zvečer na telovadišču Loka ob plezalni steni umetniško akcijo Sanje in smrt Charlesa Lindbergha, posvečeno umetnikom, mislecem Lepote, ki so se rodili pred sto leti, od Moora, Lorce, Brechta in Eisensteina do našega Podbevška.
JUBILEJNO GRMSKO SREČANJE - Na 10. grmskem srečanju je Sonja Simčič klepetala s tremi moškimi (od leve proti desni): Brankom Sustrom, Slavkom Doklom in dr. Markom Bohom. (Foto: L. M.)
Klepet s tremi Grmčani
Gostje 10. grmskega srečanja: publicist Slavko Dokl, glasbenik dr. Marko Boh in likovnik Branko Šuster
NOVO MESTO - “S spoznavanjem ljudi iz domačega in drugega okolja skuša šola obogatiti vsakdanji delovni ritem,” so bile pozdravne besede ravnatelja OŠ Grm Marijan Špilarja, ki je v četrtek, 10. decembra, skupaj s sodelavci pripravil že 10. tovrstno srečanje. Vsi trije gostje so tako ali drugače povezani z Grmom: publicist in pisatelj Slavko Dokl si je tu ustvaril dom, glasbenik dr. Marko Boh je tu gulil osnovnošolske klopi, Branko Šuster pa je kot likovni pedagog zaposlen na OŠ Grm.
Nova šolska ravnateljica Sonja Simčič je v prijetnem klepetu iz gostov znala izvabiti zanimive misli o njihovem ustvarjanju in življenju. Slavko Dokl, nekdanji novinar Dolenjskega lista, se je z upokojitvijo posvetil pisateljevanju. V zadnjem času pridno zbira in izdaja anekdote in prigode dolenjskih ter belokranjskih obrtnikov in drugih zanimivih likov. Pred dne-
vi je izšla peta tovrstna zbirka Živio, smeh. “Zbral sem že okrog 850 anekdot, v načrtu imam priti do številke tisoč, lotil pa se bom tudi pisanja druge knjige romana Uskoška princesa,” je dejal o prihodnjem delu.
Zelo ustvarjalen je tudi dr. Marko Boh, strokovnjak na področju medicine, kije zaposlen kot raziskovalec v ljubljanski tovarni Krka, ter izobražen glasbenik. Na srečanju je številne obiskovalce navdušil kot pianist in pevec, sicer pa se je v klepetu razkril še kot scenarist, lutkar, igralec, aranžer. Branku Šustru lastno likovno ustvarjanje predstavlja pogoj za kvalitetnejše pedagoško delo. Predvsem kiparjenje je nepogrešljivo v njegovem vsakdanu. Na razstavi se je tokrat predstavil z reliefi v žgani glini in akrilu, prijetno pa je bilo prisluhniti tudi njegovemu branju Doklovih anekdot.
L. MURN
Ragle pripele prvo zgoščenko
Osem mladih trebanjskih pevk v KD Ragle navdušilo s koncertom - V društvu zbirajo in ohranjajo kulturno dediščino - Pri Radiu Slovenija te dni izšla kaseta in zgoščenka
TREBNJE - Od lanskega novembra je Zveza kulturnih društev Trebnje bogatejša za KD Ragle, katerega jedro predstavlja dekliška skupina Ragle, ki pod vodstvom Zvonke Rotovan prepeva stare ljudske pesmi, predvsem iz domačega konca. Žal so mnoge že pozabljene, zato se v društvu, katerega predsednik je Jože Zakrajšek, trudijo priti do njih tudi z obiski starejših ljudi, ki se jih še spominjajo in jih znajo zapeti. Dekleta jih posnamejo na kaseto ter se jih tako naučijo.
dvema letoma med podaljšanim
Nastanek Ragel je gotovo povezan s trebanjsko vzgojiteljico Antonijo Rot, ki je pred približno
Gradišarjevi aforizmi
Pri novomeški založbi Erro izšla knjiga aforizmov in miselnih utrinkov dr. Cveta Gradišarja
k
NOVO MESTO - Pri novomeški zasebni založbi Erro je pred kratkim izšla knjiga Aforizmov in miselnih utrinkov, ki jih ljubiteljem tovrstnega čtiva v knjižni obliki ponuja v branje in razmislek dr. Cveto Gradišar. S pisanjem aforizmov se Gradišar ukvarja že kar nekaj časa, saj ga ta zvrst ubesedovanja spoznanj ter pogledov na človeka in njegovo mesto v svetu močno priteguje, odločitev, da jih spravi v javnost, pa je
ROMAN MLADE GENERACIJE - V veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca so v četrtek, 10. decembra, zvečer imeli zanimivega gosta, mladega pisatelju Lenarta Zajca, ki pa mu je žal prišlo prisluhnit veliko premalo poslušalcev. Pogrešali smo predvsem mlade, saj je Zajc predstavil svoj knjižni prvenec, roman z nenavadnim naslovom “5 do 12”, ki govori o današnji mladi generaciji gimnazijcev. Kot je povedal v pogovoru z Jadranko Matič Zupančič, je roman napisal na osnovi zajetnega kupa zapiskov, v katerih je zabeležil najrazličnejše pripetljaje iz gimnazijskih let. Zanimiva je avtorjeva odločitev, da dialoge napiše v žargonu ljubljanskih gimnazijcev in da pripoved zgradi v stvarnem slogu brez leporečja, kar daje knjižnemu prvencu močan realističen poudarek, pričakovali pa bi seveda najstniško zanesenost in razčustvovanost. Na sliki: Lenart Zajc v pogovoru z Jadranko Matič Zupančič. (Foto: M. Markelj)
Dr. Cveto Gradišar
dozorela letos. Zamisel je uresničil s pomočjo novomeške založbe Erro.
Gotovo je aforizem kot posebna literarna zvrst s svojo duhovitostjo, presenetljivo opredelitvijo, predvsem pa k nadaljnjemu razmisleku vabečo nedorečenostjo privlačna zadeva tako za bralca kot samega pisca, ki lahko z aforistično krojenimi stavki pove marsikaj učinkoviteje kot z dolgim besedičenjem. Dr. Cveto Gradišar ima kaj povedati, saj je navsezadnje tudi po poklicni opredeljenosti kot psihiater usmerjen k iskanju odgovorov na večno živa in nikoli do konca odgovorjena vprašanja o našem bivanju, ki mučijo in vznemirjajo ljudi, marsikomu pa življenje spravijo tudi v slepo ulico, iz katere le stežka najde pot. Prenekateri aforizem se mu je porodil v zdravniški praksi in pri skupinskem terapevtskem delu.
Gradišarjeve aforizme in miselne utrinke je izbral in uredil Jože Medle. V prvem delu lično opremljene knjigcT, ki jo je oblikoval Toni Vovko, so aforizmi razvrščeni v šest poglavij z zgovornimi naslovi: Človek, Življenje, Narava, Družina, Svet, Družba. Enako so v drugem delu knjige razvrščeni tudi miselni utrinki.
M. MARKEU
bivanjem na šoli mlade navdušila za krožek ljudskega izročila. Pogovarjali so se o starih časih, običajih, oblikovali so razne skeče in podobno. Dekleta so rada prepevala in nastala je skupina Ragle, ki zdaj združuje osem, v glavnem osnovnošolk. Ljudsko petje jim ogromno pomeni, zato vaje najmanj enkrat na teden niso težava. Njihov repertoar obsega že okrog 80 različnih ljudskih pesmi, tako prazničnih, ljubezenskih, nabožnih kot šaljivih in
KONCERT KOMORNEGA DUA
NOVO MESTO - Zaključni božični koncert Novomeškega glasbenega festivala bo v ponedeljek, 21. decembra, ob sedmih zvečer v frančiškanski cerkvi. Potekal bo v znamenju baročne glasbe za oboo, inštrumenta, ki ga na solističnih večerih pri nas bolj redko slišimo. Kot solistka bo nastopila Špela Knoll, na špinetu in orglah pa jo bo spremljal Milko Bizjak.
napitnic. Na Miklavževo nedelj0 so Katja, Neža, Nuška, Marjan^ Karolina, Jera, Pia in Žala v tll| banjškem kulturnem domu z ž6 tradicionalnim koncertom prijel' no presenetile in obiskovalci s° pogosto zapeli z njimi.
Kot je poudaril voditelj progffl ma Slavko Podboj, gre pozdravit1 tovrstno zbiranje in ohranjanj6 bogate kulturne zakladnice, prev vsem med mladimi, kar pomen1 spoštovanje naše preteklosti. Raž' le pa so še posebej vesele izioa svoje prve kasete in zgoščenke t naslovom Prid’, no, drev, ki jo ]e te dni izdal Radio Slovenija. N3 njej je mogoče prisluhniti dva' jsetim ljudskim pesmim, iz d°' lenjskega, predvsem pa treba0' jskega okoliša.	^ ^
RAGLE NA VDUŠILE S KONCERTOM - Mlade pevke veliko aampf. po vsej Sloveniji. Samo letos so imele 30 nastopov, skupaj pa že okrog ™ Na nedeljskem koncertu so v goste povabile tudi glasbenika Folklorne pine Emona iz Ljubljane. (Foto: L. M.)
STUDIJSKA LIKOVNA RAZSTAVA
KRŠKO - V tukajšnji galeriji s° v torek, 15 decembra, ob šest' zvečer odprli študijsko likovn0 razstavo, na kateri je enajst lik°' nikov krškega društva Oko razsta vilo dela, ki so nastala na tečaj-osnov risanja in slikanja, ki ga) imel likovni pedagog Vlado dilnik. Otvoritev je glasben, popestrila citrarka Jasmina Lev čar.
POTA IN STfj
Zasegli pravo orožarno in mamila
Policisti so prijeli 18 moških, starih od 25 do 78 let, ki so se ukvarjali s prodajo in proizvodnjo orožja in mamil - Povezave tudi s sosednjimi državami?
NOVO MESTO - Policisti in kriminalisti uprav za notranje zadeve Novo mesto, Krško, Ljubljana in Kranj so že dalj časa sumili, da se skupina oseb iz teh območij nedovoljeno peča z orožjem in mamili. V ponedeljek, 7. decembra, so, kot je povedal načelnik UNZ Novo mesto Franci Povše, pri Ivančni Gorici okronali skupno akcijo in opravili 18 hišnih preiskav, v katerih so se njihovi sumi potrdili.
Z večmesečnim operativnim delom so v sodelovanju z upravo
dežurni
poročajo
IZPULIL JI JE VREČKO - V !0rek okoli pol dvanajstih je A. R. ? Novega mesta hodila po pločniku Odlove ceste proti centru Novega "'esta. Ko je prišla blizu pogrebne-Sa zavoda, ji je mlajši moški iz rok na silo potegnil polivinilasto vrečko, ''kateri je imela denarnico, v njej pa dokumente in 10 tisočakov. Mladene pobegnil neznanokam.
dijak ob denarnico - v
0rek je prišel nekdo v garderobo °snovne šole v Črnomlju in iz hlač-°ega žepa vzel denarnico, v kateri je 'Rtel dijak F. K. iz okolice Črnomlja “tisoč tolarjev.
. PEŠ PO HITRI CESTI - Prejšnji jftrtek okoli 2. ure ponoči so se po “'tri cesti HI od Čateža ob Savi pro-' Brežicam odpravili trije Romuni. ^ pohod so se odločili, ker so v Slonijo prišli ilegalno. Pri tem sojih pačili brežiški policisti in jih po “'trempostopku vrnili na Hrvaško.
ODŠEL BREZ PLAŠČA - V “°či na 12. december je nekdo v °kalu Dodaš pub na Glavnem trgu 'Novem mestu z obešalnika ukra-?eI moški plašč in s tem U. L. iz «ovega mesta oškodoval za 40 'sočakov.
Razgrajal v restavraciji . v soboto, 12. decembra, *vpčer so policisti do streznitve Pridržali 37-letnega I. S. iz Novega !“esta, ker je v restavraciji Breg v ?|ovem mestu kršil javni red in mir. ^er s kršitvijo ni prenehal niti P°tem, ko so na kraj prišli policisti, 50 ga za nekaj ur dali na hladno.
OB PRSTA
•Velika loka - v četrtek, 10.
"cembra, nekaj po 11. uri je prišlo j Podjetju TIT v Veliki Loki do de-0vne nesreče, v kateri se je hudo Poškodoval 41-letni J. K. iz okolice .Nbnjega. Policisti so ugotovili, da 1P delal na ekscentrični stiskalnici. s ekaj po 11. uri je vložil orodje v '"tkalnico in začel z izsekovanjem ,esnil. Ko je v orodje potisnil ronde-°> je bila stiskalnica v sistemu Proženja, zato mu je odsekalo kazale in sredinec do prvega členka, faradi hudih poškodb so ga odpela« v novomeško bolnišnico.
kriminalistične službe ministrstva za notranje zadeve zbrali dovolj obvestil in dokazov, da 18 mož, med njimi so tudi nekateri stari znanci, utemeljeno sumijo neupravičene proizvodnje in prometa z orožjem oziroma mamili. To so 34-letni L. Z., 29-letni Š. A., 47-letni F. A., 41-letni D. M., 36-letni K. M., 25-letni A. U. in 25-letni J. J., vsi iz Ljubljane; 66-letni P. J.. 58-letni K. R., 62-letni H. A., 45-letni R. R., 55-letni J. V., 36-letni K. J. in 38-letni S. J., vsi iz Novega mesta; 30-letni B. V., 78-let-ni H. E., 64-letni P. B., vsi iz Krškega, in 78-letni Č. A. iz okolice Kranja. Ti so se povezali v združbo z namenom, da so prodajali orožje, policisti pa dve osebi sumijo, da sta se poleg z orožjem ukvarjala še z mamili.
Roparje Črnomaljca obrcal, zvezal in mu zamašil usta
100.000 tolarjev škode
ČRNOMELJ-V petek, 11. decembra, okoli 21. ure je prišel neznanec v stanovanjski blok na Železničarski cesti v Črnomlju. Pozvonil je na vratih stanovanja, kjer prebiva J. N. Ko je ta odprl, ga je neznanec udaril po glavi in ga porinil v hodnik stanovanja, nato pa ga je večkrat brcnil v glavo ter mu zvezal roke in noge. V usta mu je stlačil nogavico, nato pa mu je preko ust zavezal brisačo.
Neznanec je iz stanovanja odnesel dva diktafona, daljinski upravljalec za TV sprejemnik, tri fotoaparate, zračno pištolo, mobilni telefon, sabljo ter denarnico z denarjem in dokumenti. Lastniku, ki je bil tako oškodovan za okoli 100 tisočakov, je po odhodu neznanca uspelo prerezati vrvico na rokah in nogah, nato pa je odšel do soseda, kije dejanje prijavil policistom. Ti roparja še iščejo.
Od 7. decembra do konca leta
x%
la JELOVICA
čn°
Lesna industrija d.d., 4220 Škofja Loka, tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261,
Internet: http://www.jelovica.si, E - mail: info@jelovica.si
Prodajna mesta:
Novo MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax:(068)323-444,
Brežice, Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926,
Metlika, Cesta XV. brigade 9, tel.,tax:(068)58-716, jAKAELEKTRO Radeče, BAVEX Trebnje,
VkERA TRADE Zagorje ob Savi. MK TRGOIMPEX Kočevje
Pri hišnih preiskavah so kriminalisti našli 11 pištol, 9 pušk (med njimi tudi puško z daljnogledom in napravo za dušitev poka), 2 doma izdelani napravi za dušitev poka, prirejeni za namestitev na pištole,
• Kot je na novinarski konferenci dejal Bruno Blažina iz uprave kriminalistične službe ministrstva za notranje zadeve, je ta akcija, kije zahtevala večmesečno aktivnost, od policistov in kriminalistov zaradi nevarnosti dela zahtevala tudi pogosta življenjsko nevarna izpostavljanja, sicer pa v ministrstvu zadnje čase namenjajo veliko pozornosti prav mamilom in orožju, saj so kazniva dejanja, povezana z njimi, primarni vzrok še za druga dejanja.
3000 nabojev, več puškinih kopit, okvirov za avtomatske puške in pištole, cevi različnega orožja, doma izdelano vlomilsko orodje. 2361
Podelili priznanja za prizadevanja za varnost v prometu
NOVO MESTO - Eno odzadnjih letošnjih dejanj sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) mestne občine Novo mesto je bila podelitev priznanj petim posameznikom za njihov prispevek k večji varnosti v prometu. Zlate znake so prejeli: Vida Medic, ki je zaposlena v OŠ Dragotina Ketteja, kjer je mentorica prometne vzgoje, njeni učenci pa so vedno med najboljšimi na občinskih in regijskih tekmovanjih kaj veš o prometu, zato vedno zastopajo mestno občino Novo mesto na državnih tekmovanjih; Zlatko Romih, upokojeni inšpektor za promet UNZ Novo mesto, ki je sodeloval v vseh akcijah, ki jih je vodil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, sodeloval pa je tudi pri izdelavi zloženk, in Miro Zupančič, ki poleg svojega rednega dela že več kot 20 let dela na izobraževanju učencev in odraslih na področju
PRISPEVEK K VEČJI VARNOSTI NA CESTAH - Med dobitniki priznanj je tudi Vida Medic, mentorica prometne vzgoje na OŠ Dragotina Ketteja. Čeprav je to šola s prilagojenim programom, njeni učenci v občini in regiji dosegajo najboljše rezultate. Priznanja je podelil predsednik SPV mestne občine Novo mesto liorut Šuštaršič. (Foto: T. G.)
cestnega prometa, zadnja leta kot predavatelj cestnoprometnih predpisov.
Srebrno značko sta prejela: Bojan Jakše, predsednik izpitnega centra pri upravni enoti Novo mesto, saj se aktivno vključuje v vse akcije, kijih izvaja svet, in pomaga z nasveti, ki jih je pridobil z dolgoletnimi izkušnjami pri delu v izpitni komisiji, in ione Krakar za dolgoletno delo na preventivnem in izobraževalnem področju cestnega prometa za območje Suhe krajine preko sekcije Avto moto društva
Novo mesto.	____
T. G.
gramov posušene konoplje (Can-nabis sativa L. Herba, imenovane tudi “skunk”), 256 sadik konopolje in pripomočke za gojitev le-te. Po besedah načelnika kriminalistične službe UNZ Novo mesto Antona Olaja so nasad konoplje našli na podstrešju stanovanjske hiše na Krki, kjer so bili tudi številni pripomočki za umetno ustvarjanje idealnih pogojev za gojenje konoplje, ki lahko tako dosega visoko stopnjo THC.
Po opravljenih hišnih preiskavah so kriminalisti za šest oseb odredili pridržanje. Tri so izpustili takoj, ko so za to prenehali razlogi, tri pa so ovadili državnemu tožilcu in jih nato privedli preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novem mestu. Novomeški kriminalisti bodo še zbirali obvestila in kazensko ovadbo po zaključeni preiskavi dopolnili. Zaradi kršitev zakona o orožju bodo 13 oseb predlagali tudi sodniku za prekrške. Ker mreže navedene združbe segajo tudi preko meja naše države, so se kriminalisti povezali z varnostnimi organi Hrvaške in Avstrije.
T. GAZVODA
NENAČRTOVAN STREL
KRŠKA VAS - V petek, 11. decembra, po 8. uri zvečer je bil C. M. v gostinskem lokalu v Krški vasi. Med pogovorom je izza pasu potegnil pištolo in jo hotel pokazati znancu. Pri tem se je naboj sprožil, izstreljena krogla pa je najprej po nogi oplazila B. R., nato pa je v gleženj zadela še R. A.
TOŽILCI PRISEGLI
LJUBLJANA - V petek, 11. decembra, je pred ministrom za pravosodje Tomažem Marušičem slavnostno priseglo 12 novoimenovanih državnih tožilcev in pomočnikov državnih tožilcev. Med njimi je bila tudi Mateja Roguljič, pomočnica državnega tožilca na okrožnem državnem tožilstvu v Krškem.
POŠKODOVAL
KAPELICO
OBRH - V soboto, 5. decembra, je nekdo v Obrhu poškodoval lesena vrata kapelice. S tem je lastnika A. F. oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev.
ZA GASILCI USPEŠNO LETO
KOČEVJE - Leto 1998 je bilo za gasilce kočevske občine, ki delujejo v 15 društvih in gasilski zvezi, pomembno in uspešno. Na občnih zborih so kritično ocenili prehojeno pot in ugotovili, da so ob pomoči občinskega sveta, župana Janka Vebra in občinskega štaba za civilno zaščito uspešno uresničevali svoje naloge. Ugotavljajo tudi, da postaja gasilstvo dobro organizirana služba za požarne in druge intervencije: letos so na primer sodelovali na preko 100 intervencijah. Sicer pa ima gasilstvo na Kočevskem bogato in dolgo zgodovino, kar kažejo tudi letošnji jubileji: 100-let-nica PGD Mozelj in 120-letnica PGD Kočevje.
SNEG GAJE ZAGRABIL
DRAGATUŠ - V ponedeljek, 14. decembra, nekaj po polnoči je 43-letni I. M. iz Črnomlja vozil osebni avto od Dragatuša proti Veliki Lahinji. Ker je vozil preblizu roba ceste, je z levim kolesom zapeljal v cel sneg, nato pa je zdrsnil po nasipu in se večkrat prevrnil. V nesreči se je voznik hudo poškodoval.
DOMAČIM GROZIL Z UBOJEM
ŠENTJERNEJ - V soboto, 12. decembra, zvečer so policisti do streznitve pridržali 51 -letnega S. B. iz okolice Šentjerneja, ker je doma razgrajal in domačim grozil z ubojem. Policisti so mu zasegli malokalibrsko puško in nabojnik, v katerem sta bila dva naboja, alkotest pa je pokazal, da je imel razgretež 2,2 promila alkohola.
ALKOHOL SLAB ŠOFER
TREBNJE - V nedeljo, 13. decembra, nekaj pred eno uro popoldne je 47-letni A. V. iz okolice Trebnjega povzročil prometno nesrečo z materialno škodo. Policisti so ugotovili, daje vozil pod vplivom alkohola, saj je napihal kar 3,84 promila alkohola. Policisti so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje in ga predlagali sodniku za prekrške.
PREDSTAVILI REZULTATE AKCIJE - O eni večjih akcij pri nas so na novinarski konferenci spregovorili Bruno Blažina iz uprave kriminalistične službe MNZ, načelnik UNZ Novo mesto Franci Povše, načelnik urada kriminalistične službe Anton Olaj in šef urada načelnika Stane Smolič.
V zapor zaradi kraje avta
Mladen Rakič obsojen na 3 leta zapora zaradi kraje avta in dveh poskusov kraje - “Z zadevo nimam nič!”
NOVO MESTO - Letos poleti je v Novem mestu neznano kam izginilo 5 vozil, v dve pa je bilo le vlomljeno, a stav mimoidoča storilca pregnala. Šlo je za golfe in en audi 80, dejanja pa je bil osumljen 28-letni Mladen Rakič, državljan Bosne in Hercegovine. Tega so mejni policisti prijeli 14. avgusta. Tistega dne naj bi namreč skušal vlomiti v avto na Seidlovi cesti v Novem mestu.
Okrožno sodišče v Novem mestu ga je spoznalo za krivega tatvine enega avtomobila in dveh poskusov vloma v vozili, čeprav mu je obtožba najprej očitala tatvino petih avtov in dva poskusa tatvine. Sodišče gaje obsodilo na tri leta zapora, sicer pa je v kazenskem zakoniku za veliko tatvino predpisana kazen do 5 let zapora. Kot oteževalno okoliščino je upoštevalo obliko krivde - direktni naklep, težo dejanja in relativno visoko vrednost avtomobilov, kot olajševalno okoliščino pa, daje bil doslej nekaznovan in da po mnenju paroha srbske pravoslavne cerkve iz Ljubljane izhaja iz poštene družine.
Sodba je v Rakiču vzbudila val nezadovoljstva. Sam namreč trdi, da z zadevo nima nič, da Novega mesta, kjer so bili ukradeni avtomobili, ne pozna in da ima vse skupaj politično ozadje, ki izvira iz njegove domovine. V Sloveniji je sicer bil kakšnih 15-krat, ko jo je prečkal, saj je potoval v Italijo, kjer si je urejal bivališče.
Na koncu z živci
Ker je bil med vojno v Jugoslaviji ves čas v specialni enoti, se mu vojne grozote vračajo kot vse hujša nočna mora, v priporu sije trikrat poskušal vzeti življenje, 15 dni je gladovno stavka), z živci je že povsem na koncu in jemlje najmočnejša pomirjevala, 10 dni pa se je zdravil tudi v psihiatrični bolnišnici. Zaradi nevzdrženega položaja še ni odvrnil misli od samomora. Sicer pa se je pritožil na višje sodišče v Ljubljani, s svojim položajem je seznanil slovenskega varuha človekovih pravic in tudi mednarodno sodišče za človekove pravice.
Tričlanski senat je Rakiču dokazal tatvino golfa serije 3 lastnika iz Novega mesta, ki naj bi ga ukradel 27. junija ponoči pred stanovanjskim blokom v Smreč-nikovi ulici. Avto naj bi odpeljal
preko mejnega prehoda Metlika v Bosno. Pri dveh poskusih tatvine naj bi ga zalotila občana, ko je že premontiral ukradeni registrski tablici na avta, ki ju je hotel ukrasti. Sodišče je njegovo krivdo ugotavljalo na podlagi zaslišanj sedmih oškodovancev, petih prič (med njimi tudi mejnega policista), na podlagi prstnih odtisov na registrskih tablicah (Rakič pravi, da so mu policisti poleg tega, da so ga ves dan prijetja pretepali, v roke dajali tudi registrske tablice, kar je kriminalistični tehnik, kije odvzel prstne odtise, zanikal), najdenega specialnega vlomilskega orodja za nasilno izvlačenje vložkov ključavnic v Rakičevem avtu (Rakič trdi, da ni vedel zanj in da je očitno že bilo v avtu, ko ga je kupil, kar je bivši lastnik zanikal) in na podlagi drugih dokazov.
Rakič pravi, da ne more razumeti, “kako lahko sodišče verjame mejnemu uslužbencu, ki si je ob prehodu golfa zapomnil vse podrobnosti, ko se je avto dva dni prej peljal čez mejni prehod: kakšen je bil grb na registrski tablici, kakšnen je bil mobitel v avtu, vedel je, da je bila na zadnjem sedežu potovalka, a kako je iz-gledal šofer, ni vedel. In le na podlagi tega pričevanja so me obsodili.” Rakič tudi ne more razumeti, zakaj mu sodišče ni odobrilo varščine, saj se je hotel braniti iz svobode. Ponudil je celo 50 tisoč nemških mark, kot garancijo je želel pustiti še potni list, sodišču pa bi se javil dvakrat na dan. “A dobil sem obrazložitev, da varščina ne pride v poštev, ker da sem državljan Jugoslavije, in da Slovenija nima diplomatskih odnosov z njo. To ni res, saj sem državljan Bosne in Hercegovine!”
Ko je Mladen slišal, da je obsojen na 3-letno zaporno kazen, ni mogel verjeti svojim ušesom, saj naj bi mu očitno pri izreku kazni upoštevali tudi umaknjeni del tožbe. “V priporu sem že 4 mesece, saj sodba zaradi pritožbe na višje sodišče še ni pravnomočna, in lahko se zgodi, da bom na ponovno sodbo v priporu čakal še leto in pol, čeprav trdim, da sem nedolžen. Ni to dovolj, da na ponovno sojenje čakam na prostosti - v Sloveniji, seveda?” se sprašuje Mladen.
T. GAZVODA
Priznanja za uspešno delo tudi na Dob
Srečanje z ministrom
MIRNA NA DOLENJSKEM -V ponedeljek, 7. decembra, so se na Mirni na Dolenjskem z ministrom za pravosodje Tomažem Marušičem srečali delavci slovenskih zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma. Na srečanju, ki ga je ob sodelovanju Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij organiziral Zavod za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob pri Mirni, je prisotne najprej pozdravil Dušan Valentinčič. Minister Tomaž Marušič je pou-
daril pomen in zahtevnost dela, ki ga opravljajo delavci uprave, hkrati pa je izrazil željo, naj taka srečanja in podelitve postanejo stalnica, ki bo vsako leto izpostavila uspešnost, pridnost in prizadevnost delavcev uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.
Minister za pravosodje je 19 najzaslužnejšim delavcem podelil priznanja, saj so s svojim dolgoletnim delom prispevali k ustvaija-nju sodobnega sistema izvrševanja kazni, ki sojih prejeli tudi Anton Maver, Mirko Poljanec, Jože Pirc in Radovan Trebše iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob, minister pa je trem delavcem podelil še priznanja za posebne delovne dosežke na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Med dobitniki je tudi Mihaela Štukelj iz ZPKZ Dob.
DAVID TOP
magnetni, brez ključavnice
Cene veljajo od 8.12. do JIIZM
Sušilni stroj KENMORE
a rt.68090
Mikrovalovna pečica Y 54 MOULINEX
800 W z 9 stopnjami zmogljivosti; žar: 900 W; funkcije: mikrovalovi, žar,
! mikrovalovi+žar;
30 minutna stikalna ura; vrtljivi pladenj
Videorecorder PHILIPS VR 285
-	dve glavi
-	hitro previjanje naprej, nazaj
-	digitalna nastavitev slike, VPS
+ 3 video kasete 180

Imetniki Kartice
4 - 5 %
gotovinski POPUST !
Ne velja za avtomobile, računalnike in GSM aparate!
V decembru
podaljšan delovni čas!
KOVINOTEHNA
SLOVENSKA KUHARSKA USPEŠNICA
654
PREIZKUŠENIH RECEPTOV ZA PRIPRAVO VSEH VRST JEDI!
Posebna prednovoletna cena (vključno s poštnino)
4.000 tolarjev!
Knjigo lahko naročite na naslov:
Peter Bevc, Nad Krko 10, 8222 Otočec
ali po telefonu 068/75-154
k.
V Labodovih prodajalnah v Novem mestu in Krškem vam od 14. do 31. decembra 1998 nudimo 20% božično-novoletni popust za gotovinsko plačilo.
f Mercator
v v
BOŽIČNO NOVOLETNA PONUDBA od 26.11. do 28.12.1998
ZA BOŽIČNI ČAS, ZA NOVO LETO Z VAMI IN ZA VAS,
VSE DNI IN VSE NASLEDNJE LETO
biS : ■

stara cena 532,98

329,00
Punčka Steffi
z dojenčkom v vozičku
1.659,00
Mamice in očki, igračke Čakajo na nas! o™**/
PO IZBIRI
http://www. mercator. si
Ponudba velja do prodaje zalog! Cene V SIT!
/.'...L-mT'AjJALr GŽ£i*
ŽE VEČ KOT
150.000
Slovencev nam je zaupalo skrb za svojo prihodnost.
Z najkakovostnejšim življenjskim zavarovanjem bomo znan poskrbeti tudi za Vašo.
Tako boste z varnimi koraki stopili na pot do svojega zaklada.
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080-19-20
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI

Audi aooo
Prednost je v tehniki
Audi A3	Audi A4	Audi A6
IZKORISTITE PRILOŽNOST V MESECU DECEMBRU! _ OMEJENA KOLIČINA VOZIL! UGODNO!
Vaš pooblaščeni trgovec in serviser:
Avtohiša Berus
Novo mesto
Tel.: 068/342-360, 325-098
GOOD
Audi
RADIO MAX
88,9 Mhz 87,6 Mhz
Bi tudi vi želeli živeti brez bolečin v križu, sklepih, mišicah in brez ostalih težav?
Taheebo izdelki so prava rešitev!
Roža, d.o.o., Črnomelj Tel. 068/51-947
\_________________________/
Med Miklavžem in Božičem do 30% nižje cene. Kdo bo kupil stanovanju darilo?		
	lesnina	
	LESNINA D.D. PARMOVA 53, LJUBLJANA	
	V vseh	
	naših	
	salonih!	
ZRNO, d.o.o. Gmajna 6 a, RAKA
Trgovsko podjetje Zrno Raka vam v svoji trgovini nudi po veleprodajnih cenah umetna gnojila:
♦	NPK15-15-15	1.295 SIT/vreča
•NPK 7-20-30	1.534	SIT/vreča
•NPK 8-26-26	1.605	SIT/vreča
•	KAN	998	SIT/vreča
•UREA	1.050	SIT/vreča
Ravno tako vam Zrno tudi v maloprodaji nudi po izredno ugodnih cenah umetna gnojila, poteka pa tudi akcijska prodaja zaščitnih sredstev, katerih cene so za 30% nižje od sezonskih. Po ugodnih cenah nudimo tudi: ječmen v vrečah	17,50 SIT/kg
koruzo v rintuzi	21,00 SIT/kg
sončnične tropine 29,70 SIT/kg krmila Emona program Izredno ugodne posezonske cene gradbenega materiala z možnostjo nakupa na več obrokov!
Trgovsko podjetje Zrno kvalitetno in po ugodnih cenah izvaja vse notranje in zunanje strojne omete, vse vrste fasad ter soboslikarske storitve.
Prav tako vam njihovi mojstri kvalitetno napeljejo vodovod in centralno napeljavo.
Po zelo ugodnih cenah imajo peči na olje Ferolli, gorilce Thermomatic in ostali instalacijski material z dostavo na dom.
Telefon:	0608/75-410
0608/75-086
Posebna številka o Novem mestu!
mmm
DECEMBRSKIH ZADREG!
Ne veste, kaj podariti? Podarite zlatnik ali zlato ploščico. Podarite življenjsko ali rentno zavarovanje. Najstniku bo prišlo prav v študentskih letih, ali ko bo začel življenje v dvoje.
Podarite otroku Papijevo varčevalno knjižico,
ki mu bo prinesla krilatega pujska SKB PAPIJA.
Ne veste, kako plačati? Z gotovinskim kreditom SKB banke je vprašanje odveč. Za naše zveste stranke so krediti brez zavarovanja.
Informacije: Zeleni telefon 080 I515
http://www.skb.si
tisočkrat hvala
veliki novoletni srečelov
Pri nakupu novega avtomobila lahko izkoristite naslednje popuste (z davkom): kangoo. Ivvingo. C.lio 120.000 Sl I: vsi modeli Megana in Scenio 180.000 SIT:
Laguna. Safrane. Lspace 2 10.000 Sl 1: modeli z motorji nad 1.8 I 20 1.000 SIT.
Na novoletnem srečelovu vas čaka še 50.000 čokolad Milk* Merek in 1.800 kovčkov z bogato paleto najrazličnejših barvic.
k k k i k k k k k k i
^	Ste Sfe
^4- 'uf.	*T4.~	'Tfr-
I * 1 »m \ *.» n.iv ,i ii*i 1 m.i vnzil.i v d> i embrii <1*011• k 1't'dU »u veljav ni od ,. do »I. decembra |OU8 (dobava tudi januarja
Št. SO (2573), 17. decembra 1998
Dogodek leta pod novomeškimi koši
Novomeščani enakovredni sloviti Barceloni - Igralec tekme Matjaž Smodiš s 24 zadetki in 14 skoki - Spanci so s protinapadi ugnali domačine v zadnjih petih minutah
NOVO MESTO - Tekma šestnajstine finala pokala Radivoja Korača med novomeško Krko in enim izmed najuspešnejših evropskih košarkarskih moštev, slovito Barcelono, bi mirno lahko razglasili za športni dogodek leta v Novem mestu, še posebej, ker so se domači košarkarji kljub očitni tremi večji del srečanja povsem enakovredno upirali favoriziranim tekmecem, še posebej pa seje izkazal veliki up novomeške košarke matjaž Smodiš, kije Spancem ob 64-odstotnem metu nasul kar 24 točk in polovil kar 14 žog pod obema košema (10 v obrambi in 4 v napadu), kljub temu da so bili Barce-lonini centri precej višji od Novomeščana.
SKUPŠČINA KRKE
NOVO MESTO - Teniški klub Krka Novo mesto vabi vse svoje člane na skupščino, ki bo v petek, 15. januarja, ob 19. uri v sejni sobi na novomeškem stadionu.
Novomeški košarkarji so imeli tokrat tudi nekaj sreče, saj v rdečem dresu Barcelone tokrat ni bilo nji-
hovega najboljšega strelca in enega najboljših evropskih košarkarjev, Jugoslovana Aleksandra Djordjevi-
ča. Če je na začetku tekme kazalo, da bo o končnem izidu odločala španska premoč v skoku za odbitimi žogami, kjer naj bi kraljevala kar 219 cm visoki Duenas in le malo nižji, a izujemno spretni Rentzias, se je kasneje izkazalo drugače. Skok pod košema so predvsem po zaslugi Smodiša s 30:22 dobili Novomeščani, ki so prav tako prednjačili v blokadah (7:3). Morebitno zmago so domači košarkarji verjetno zapravili s kar 16 izgubljenimi žogami.
Do desete minute je bil izid dokaj izenačen, potem pa so Spanci prednost povišali na 7 točk (16:23) in razliko zadržali do odmora. V nadaljevanju srečanja se domačim košarkarjem nikakor ni uspelo sprostiti in so zaradi živčnosti izgubili kopico žog, kar se jim je dogajalo vsakič, ko so se gostom približali na eno samo točko.
Pet minut pred koncem srečanja je bil izid še 57:58, kar je skoraj 1500 domačih (tribune novomeške športne dvorane sicer premorejo le 1090 sedežev) gledalcev spravljalo v delirij. Žal je tedaj zatajil prav najbolj izkušeni mož novomeške vrste Ivo Nakič, ki gaje izvrstno pokril Guro-vič. Katalonci so odpor Novomešča-nov strli v zadnjih petih minutah, ko so s protinapadi kaznovali vsako njihovo napako. Glede na videno v Novem mestu košarkarji Krke na sinočnjem povrstnem srečanju v Barceloni niso imeli prav veliko možnosti za uspeh.
I. V.
SMUČARSKI TEČAJI
NOVO MESTO - Smučarsko društvo Krka Rog bo s svojo smučarsko šolo od 26. do 30. decembra na smučišču na Gačah pripravila smučarski tečaj za začetnike in napredne smučarje za otroke in odrasle. Cena tečaja za odrasle je 12.000 tolarjev za otroke in 14.500 za odrasle. V ceno je vključen avtobusni prevoz iz Novega mesta, smučarska vozovnica in učitelj. Prijave zbirajo ob ponedeljkih po telefonu 21 487 od 17. do 20. ure, prijave pa so možne tudi tik pred začetkom tečaja na smučišču.
VRHUNSKA PREDSTAVA MATJAŽA SMODIŠA - Matjaž Smodiš (na sliki med metom preko temnopoltega Američana Derricka) je na tekmi z Barcelono dokazal, da postaja res vrhunski košarkar. Ni težko izkazati se v boju s slabšimi tekmeci, prava vrednost igralca se izkaže, ko se mora postaviti po robu najboljšim, kar košarkarji Barcelone v letošnjem pokalu Radivoja Korača zagotovo so, saj jim mnogi pripisujejo vlogo prvih favoritov. Smodiš, ki vadi predvsem vlogo krilnega igralca, je tokrat v skoku za odbitimi žogami povsem porazil španske centre, po rasti precej višje od sebe, poleg tega pa je od petih poskusov v metu za tri točke kar trikrat uspel. (Foto: 1. V)
mm nyy nmm
•j
KOŠARKA
Pokal Radivoja Korača, I. tekme šestnajstine finala - KRKA : BARCELONA 66:75 (33:38); KRKA: Jevtovič 4 (0:3), Petrov 4, Smodiš 24. Grum 2. Meluš 4, Ščekič 4. Nakič 24 (2:2); BARCELONA: Alston 18 (2:3), Rentzias 16 (4:8), Fernandez 7, Guro-vič 11(1:2), Duenas 6, Rodriguez
4	(2:2), De la Fuente 13 (1:2). Prosti meti: Krka 3:7, Barcelona 10:15. Met za tri točke: Krka 7:18 (Nakič 4, Smodiš 3), Barcelona 3:12. Skok: Krka 30, Barcelona 22. Osebne napake: Krka 18, Barcelona 14. Pet osebnih: Ščekič (37. minuta). Povratna tekma je bila sinoči v Barceloni.
Liga Kolinska, 14. kolo - KRKA : UNION OLIMPIJA 47:62 (28:26); KRKA: Jevtovič 2, Petrov 5 (1:2), Smodiš 8 (2:3), Grum
5	(3:4), Nakič 25 (7:7), Ščekič 2 (0:2); UNION OLIMPIJA: Priče 1 (1:2), Stepania 16 (6:6), Daneu 3, Duščak 3 (1:4), Zdovc 6, Novak 1 (1:2), Jurkovič 16 (2:2), McDonald 12 (5:8), Mutavdžič 4 (2:2). Prosti meti: Krka 13:18, Union Olimpija 18:26. Met za tri točke: Krka 2:10 (Nakič 2), Union Olimpija 3:14 (Jurkovič 2, Daneu). Osebne napake: Krka 18, Union Olimpija 19.
OSTALI IZIDI: Slovan : Loka kava 62:79; Helios: Triglav 60:66; Pivovarna Laško : Pošta Maribor Branik 112:68; Kraški zidar : Savinjski Hopsi 68:87; ZM Lumar : Postojna 75:69. LESTVICA: 1. Union Olimpija 28,2. Pivovarna Laško 26,3. Krka 24,4. Savinjski Hopsi 24,5. Loka kava 20, 6. Slovan 19, 7. ZM Maribor Lumar 19, 8. Triglav 19, 9. Helios 19, 10. Postojna 18, 11. Pošta Maribor Branik 18, 12. Kraški zidar 17. Krka bo v ponedeljek, 4. januarja, igrala v gosteh s Triglavom.
1. B SKL, 11. kolo - KRŠKO : ILIRIJA 72:84 (36:39); KRŠKO: Mesič 17, Ogorevc 6, Božič 6, Zaturoski 2, Rozman 13, Boh 14, Avsenak 9, Hočevar 5. LESTVICA: 1. Zagorje 20... 7. Krško 15. V nedeljo, 20. decembra, se bo Krško doma pomerilo s šesto-uvrščenim Banexom.
ROKOMET
1.	A SRL, 10. kolo - TREBNJE : KRŠKO 33:15 (16:7); TREBNJE: Torlo, Hribar 6, Mežnaršič
2,	Bregant 4, Gradišek 6, Blago-jevič 3, Šavrič 3, Stojakovič 5, Likavec, Ojsteršek, Podbregar 1, Teržan 3: KRŠKO: Krško: Medved, German 5 (1), Božič 2 (1), Martinčič 4, Pinterič 2, Levičar 1, Brili, Belak 1. Sedemmetrovke: Trebnje 2 (0), Krško 5 (2). Izključitve: Trebnje 2 minuti, Krško 4. AFP DOBOVA : RADEČE 30:17 (15:7); AFP DOBOVA: Bilušič, Begovič 2, Simonovič 9 (3), Bogovič 1, Deržič4, Urbanč, Keše 1 (1), Kranjc 2, Vučič 2, Kukavica 8, Kranjčič 1, Škof. Sedemmetrovke: Dobova 4-:4, Radeče 2:3. Izključitve: Dobova 8 minut, Radeče 10 minut. OSTALI IZIDI - Termo: Prevent 21:22, Prule 67 : Izola 28:23, An-dor: Slovan 22:18, Celje P. Laško : Gorenje 28:21.
LESTVICA: 1. Celje P. Laško 18, 2. Trebnje 16, 3. Prule 67 16, 4. Prevent 15,5. Gorenje 14,6. AFP Dobova 11,7. Radeče 8,8. Termo Šk. Loka 6, 9. Slovan 6, 10. An-dor 4,11. Krško 3,12. Izola 3. V soboto, 19. decembra, se bo Krško doma pomerilo s škofjeloškim Termom, Trebnje bo igralo v gosteh z radečami, AFP Dobova pa prav tako v gosteh s Slovanom.
L B SRL, 9. kolo - ŠMARTNO : SEVNICA 30:24 (15:8); RIBNICA : DOL TKI HRASTNIK 28:23 (12:12); LESTVICA: 1. Velika Nedelja 16,2. Ribnica 16... 5. Sevnica 13 itd.
NAMIZNI TENIS
1.	SNTL, 8. kolo - ERA VELENJE : KRKA - 2:6 (Vodušek: Komac 0:2, U. Slatinšek : Retelj 2:0, J. Slatinšek 1:2, U. Slatinšek : Komac 1:2, Sever : Hribar 0:2, J. Slatinšek: Retelj 2:0, U. Slatinšek - J. Slatinšek : Komac - Hribar 0:2, U. Slatinšek : Hribar 0:2); LEŠTVICA: 1. Maxi Olimpija 16,
2.	Maribor 15, 3. Krka 13, 4. Sel-da Pack Preserje 12,5. Era 10, 6. Moravske toplice Sobota 8, 7. Učila 7, 8. 9. Radgona 5, 9. Radlje 4,10. Vesna 0.
Za ekstra lahko zimo
V Času nižjih temperatur in kurilne sezone vam predstavljamo kurivo s številnimi prednostmi, ekstra lahko kurilno olje Elko iz ponudbe OMV ISTRABENZ-a.
Srednja olja se počasi umikajo pred sodobnejšimi rešitvami, vendar jih predvsem v industiji in nekaterih stanovanjskih naseljih še uporabljajo. Med uporabniki kurilnih olj pa se vedno bolj uveljavlja ekstra lahko kurilno olje.
Uporabljajo ga tako individualna gospodinjstva kot večji porabniki (stanovanjska naselja, kotlovnice, šole, vrtci, podjetja....). Še posebej je primemo za posamezne kupce, saj omogoča prevoz tudi manjših količin.
Prednosti ekstra lahkega kurilnega olja Elko
Nekoč drva, premog, srednja in lahka kurilna olja danes nadomešča ekstra lahko kurilno olje Elko, ki ima pred svojimi predhodniki veliko prednosti:
•	boljši izkoristek energije
Vžge se že pri nižjih temperaturah (plemenišče ima nad 55°C). Ima večjo kurilno vrednost, zaradi nižje vsebnosti žvepla.
•	je ekološko prijaznejše
Ima nizko vsebnost žvepla (največ 0,2-odstotna), koksa in pepela, zato v okolje oddaja manj škodljivih snovi.
•	omogoča dostavo tudi manjših količin
Ekstra lahko kurilno olje Elko za prevoz ne zahteva posebno opremljenih čistem, zato ga lahko dobavljajo v manjših količinah.
Naročanje ekstra lahkega kurilnega olja Elko
"OMV ISTRABENZ, prosim?"
"Dober dan, radi bi naročili 2000 litrov ekstra lahkega kurilnega olja. Kdaj ga lahko pričakujemo?" "Kurilno olje vam bomo dostavili na vas naslov že danes ali najkasneje jutri. Prevoz je brezplačen." Tako preprosto je bilo slišati, ko smo preverjali naročanje, kasneje pa smo se tudi prepričali, da dostava poteka hitro in brez stroškov za naročnika.
Posamezniki in podjetja lahko ekstra lahko kurilno olje Elko naročijo v enem od sedemnajstih prodajnih mest OMV ISTRABENZ-a po vsej Sloveniji.
Prodajna mesta, kjer lahko naročite ekstra lahko kurilno olje:
PRODAJNO MESTO	TELEFON
Novo mesto Brežice
Gornje Ložine pri Kočevju Dol pri Ljubljani
068/342-531
0608/62-770
061/854-985
061/647-023
Večina prodajnih mest ima svoj sedež na bencinskih servisih, ponekod pa lahko kurilno olje naročite v posebnih prodajnih mestih OMV ISTRABENZ-a za kurilna olja. Prodajna mesta na Serminu pri Kopru, v Postojni in v Mariboru imajo tudi svoje zelene telefone za naročanje kurilnega olje, vaš klic pa je brezplačen.
Kakšni so plačilni pogoji za ekstra lahko kurilno olje Elko?
Ekstra lahko kurilno olje Elko dobite pri OMV ISTRABENZ-u po ugodnih plačilnih pogojih, možno je obročno plačevanje na tri in šest obrokov, pri večjih količinah pa dajejo popuste. Ne glede na naročeno količino, je prevoz ekstra lahkega kurilnega olja na dom brezplačen.
Na evropskem prvenstvu v ozadju
Tomič, Gorenc, Veber in Radiškova so se na evropskem prvenstvu v krosu uvrstili okoli sedemdesetega mesta - Tomič teče kros za boljšo vzdržljivost za tek na 1.500 m
NOVO MESTO - Atlet novomeškega tekaškega kluba Portovald Aleš Tomič je v nedeljo nastopil na evropskem prvenstvu v krosu v italijanskem mestu Ferrara, a mu v izjemno hudi konkurenci ni uspelo uvrstiti se bolje od 73. mesta. Ob njem so v mladinski konkurenci nastopili Tomičev klubski kolega Marko Gorenc in Sevničana Veber in Radiškova.
Po prihodu domov je Tomič povedal da je bila 9,7 km dolga proga v Ferrari zelo težka. Speljana je bila po ravnini na zapuščenem igrišču z* golf. Italijani sojo otežili s številni'
Med člani je zmagal Ukrajinec Lebid, ki je za 9,7 km dolgo progo potreboval 28 minut in sedem sekund, drugo mesto je zasedel Belgijec Mourhit, ki je na cilj pritekel le sekundo za zmagovalcem, tretje pa Francoz El-Himer. Vse najmočnejše države so nastopile s popolnimi, šestčlanskimi reprezentancami,
TOPLIČANI
ZADOVOLJNI
DOLENJSKE TOPLICE - Člani atletske sekcije Dolenjske Toplice so na letnem občnem zboru z zadovoljstvom ugotovili, da jc bila sezone, kije za njimi, zelo uspešna. Na državnih prvenstvih so osvojili 37 medalj, od tega 12 zlatih, šest članov sekcije je nastopilo v državnih reprezentancah, najodmevnejša pa sta uspeha Manje Praznik (2. mesto na dvanajsteroboju reprezentanc srednje Evrope) in Boštjana Šimu-niča, ki je na tekmovanju evropske super A lige v Budimpešti zasedel peto mesto. V nslednji sezoni načrtujejo nastop Boštjana Šimuniča na univerziadi v Palma de Malorci in finalni nastop Manje Praznik v troskoku na svetovnem mladinskem prvenstvu na Poljskem. Ob tej priložnosti so topliški atleti pripravili razstavo medalj in pokalov, izdali pa so tudi koledar s sliko članov društva in predstavitvijo sponzorjev.
S PLANINE NA BAZO 20
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 19. decembra, pripravilo zadnji letošnji pohod s Planine na Mirno goro in čez Gače na Bazo 20, kjer bo v tamkašnjem domu silvestrovanje z bogatim programom in srečelovom. Prijave zbira Marko Rems po telefonu 323 724 ali (0609) 652 426. Odhod avtobusa s postajališča nasproti novomeške avtobusne postaje bo ob 7. uri.
saj je bilo tekmovanje tudi ekipno, za kar so štele uvrstitve najhitrejših štirih članov izbrane vrste posamezne države. Slovenija, kije v ekipnem vrstnem redu pri članih zasedla 12. mesto, je v vseh kategorijah nastopila polnoštevilno zaradi evropskega prvenstva 1999, ki bo v Velenju. Med članicami so bile Slovenke prav tako kot fantje dvanajste, mladinci, kjer sta v slovenski vrsti nastopila tudi Sevničan Veber in Tomičev klubski kolega Marko Gorenc, so zasedli ekipno sedemnajsto mesto, mladinke pa so bile tudi dvanajste.
Aleš Tomič, ki je bil z 21 leti skupaj z Andrejem Mesnerjem najmlajši v naši članski vrsti, je med slovenskimi tekači zasedel drugo mesto, za zmagovalcem je zaostal 3 minute in 6 sekund ter ugnal starejša in precej bolj izkušena slovenska dolgoprogaša Bekima Bahtirija in Mirka Vindiša, medtem ko je Roman Kejžar s 33. mestom in le z minuto in osmimi sekundami zaostanka dosegel daleč najboljšo moško slovensko uvrstitev. Med dekleti se je s sedmim mestom izjemno izkazala 19-letna Sobočan-ka Sonja Roman.
TRETJI V JU-JITSU
CELJE - Na turnirju v ju-jitsu borbi, kjer se je pomerilo 10 najbolj-ših slovenskih klubov, so člani sevniškega društva za borilne veščine IPPON Rucanor ekipno dosegli 3. mesto. Med posamezniki je kadetinja Nina Jazbinšek vv svoji kategoriji zmagala, kadeta Peter Požun in Jure Požun sta dosegla 3. oziroma 2. mesto, tretji mesti pa sta si priborila tudi Zvonko Ivačič in Uroš Beltram, medtem ko je bil Mile Sadžak drugi. V skupni uvrstitvi je 5. mesto dosegla ekipa ŠD Ninja Črnomelj, 6. ŠD Policist Krško in 9. ŠD Bušhido Novo mesto.
Aleš Tomič
mi jarki, umetnimi klanci in 60 cm visokimi zaprekami. Po njegovem mnenju so uvrstitve večine sloveti' skih tekačev okoli sedemdesetega mesta oziroma v drugi polovim uvrščenih odraz dejanskega stanju slovenskega teka na srednje in dolg8 proge, ki je daleč od evropskega h’ svetovnega vrha, izjemi sta le KejžaI
• Uvrstitve tekmovalcev z našeg8 konca na evropskem prvenstvu v kr<>' su: člani (9,7 km|: 73. Tomič (zaostanek za zmagovalcem 3:06); mladim ci (5,6 km): 69. Veber (zaostane* 1:36), 70. Gorenc (1:43); mladinke (3,6 km): 70. Radišek (3:10).
in Romanova, ki sta se tudi tokrat edina vsaj kolikor toliko enakovred' no merila z najboljšimi. Sam seje z8 nastope na krosih odločil, ker stas trenerjem Retljem ugotovila, da p°' trebuje za boljši izid v teku na l .5™ m več vzdržljivosti, sicer pa se tek8 na daljše proge nc namerava pose' bej posvetiti.	, y
Trening Trebanjcev in Dobovčanov
Lahki zmagi TVebanjcev nad Krškim in Dobovčanov nad Radečami - Hribar sijajno izkoristil priložnost - Zdaj Krčane čaka odločilna tekma za obstanek s Termom
TREBNJE, DOBOVA - Krški rokometaši so zaradi virusa, ki je zdesetkal že tako zdesetkano vrsto henerja Branka Pirca, razmišljali celo, da bi tekmo v Trebnjem prebavili na kasnejši datum, a so na koncu le zbrali osem fantov, ki so se Poskusili postaviti po robu Trebanj-fem, za katere bi bilo srečanje le boljši trening tudi v primeru, če bi &čani prišli k njim v popolni posta-jd- Tako trebanjskemu trenerju ni “ilo treba poslati na parket še ved-ne povsem ozdravelega Janija Likavca, saj so svoje delo več kot ^vrstno opravili tudi mladi domači fgralci, ki sicer večji del tekem sedijo na klopi za rezervne igralce, 'okrat pa jim je bilo dovoljeno zvrhano napolniti mreži sicer dobrega vratarja Medveda. Prednost domačega moštva je hitro naraščala jn do konca prvega polčasa so Tre-hanjci vodili za devet zadetkov. Med ndadimi Trebanjci se je tokrat še Posebej izkazal Boštjan Hribar.
Podobno kot Krčanom v Trebnjem se je godilo Radečanom v Dobovi. Dobovčani so goste tako rokoč za trening nadigrali v vseh elementih igre, njihove misli pa so bile Usmerjene predvsem v čim višjo raz-"ko, ki je po naključnem začetnem vodstvu Radečanov 2:0 so domači stvari hitro vzeli in v svoje roke, Povedli, in njihova prednost je v nadaljevanju srečanja naraščala iz minute v minuto. Zmaga Dobov-eanov bi bila lahko višja od končnih P zadetkov. Ob Ivanu Simonoviču jn Aletu Kukavici se je tokrat posebej izkazal vratar Gorazd Škof, kije °branil kar 23 strelov.
Rokometaši do novoletnih praznikov še ne bodo imeli miru, saj jih v soboto čakajo še tekme 11. kola.
Najpomembnejša bo sobotna tekma za Krčane, ki bi si z zmago nad škofjeloškim Termom na stežaj odprli vrata obstanka v prvi ligi, Dobovčani na Kodeljevem niso brez
možnosti za zmago nad slabše uvrščenim Slovanom, medtem ko bodo lahko Trebanjci v Radečah spet le dobro trenirali.
I. V.
RIFLJEVA PRVAKINJA
TREBNJE - Trebanjske kegljavke so na kegljišču pri Vodnjaku zaključile 20. klubsko prvenstvo, na katerem je zmagala Andreja Rifelj. Vrstni red: 1. Rifelj 1196, 2. Veber 1164, 3. Dalmacija 1157, 4. Miklavčič 1119, 5. Prosenik 1114, 6. Zupančič 1113 itd. (N. G.)
HVAR V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - Zmagovalci četrtega mednarodnega veteranskega turnirja v spomin na Bojana Novaka so starejši rokometaši Hvara, moštvo mlajših veteranov domačega kluba pa je osvojilo drugo mesto. Turnirja se je udeležilo sedem moštev. Vrstni red: 1. Hvar, 2. Črnomelj (mlajši veterani), 3. Petrinja, 4. Sviš Ivančna Gorica, 5. Krka Novo mesto, 6. Črnomelj (starejši veterani). Ker zaradi slabega vremena nekatere ekipe niso prišle na turnir, so pokal za osmo mesto podelili Maksu Drapu iz Ivančne Gorice, ki si je med tekmo s Hvarom izpahnil ramo in končal turnir v novomeški bolnišnici. Za’najboljšega igralca turnirja so izbrali Iva Šimca iz Petrinje, najboljši strelec je bil Zlatko Todotrovič s Hvara, najboljši vratar Mario Bunčuga (Hvar), najstarejši udeleženec turnirja je bil Boris Šimec, najtežji igralec pa domačin Marjan Kol-bezen - Fazo, ki je tehtal več kot 140 kg. Pred začetkom memorialnega turnirja so črnomaljski rokometaši nesli cvetje na grobove pokojnih članov kluba.
OB DNEVU VARČEVANJA
STARI TRG OB KOLPI - Na drugem letošnjem turnirju dolenjske kadetske šahovske lige, ki so ga v soboto, 14. novembra, ob dnevu varčevanja pripravili v Starem trgu ob Kolpi, je nastopilo kar 118 mladih šahistov iz Slovenije in Hrvaške. V posameznih starostnih skupinah so zmagali: do 10. leta Igor Radež (Center Novo mesto) in Tanja Masnik f Leskovec pri Krškem), do 12. leta Samo Štajner (Krško) in Spela Farič (Stari trg ob Kolpi), do 14. leta Tomislav Brenc (Ravna gora) in Sanja Žnideršič (Krško) ter do 16. leta Jernej Udovč (gimnazija Novo mesto) in Sonja Mukavec (Stari trg ob Kolpi). Med odraslimi je v absolutni kategoriji zmagal Vladimir Ivačič iz Domžal nad Stanetom Koritnikom iz Kočevja, domačinom Urošem Kobetom in domačinko Darjo Kapš. Kot se za dan varčevanja spodobi, je bila glavni pokrovitelj tekmovanja Dolenjska banka. (R. R.)
VKLENJENI HRIBAR - Kljub veliki kakovostni razliki med moštvoma se krški rokometaši Trebanjcem niso kar tako predali. Krčana Aleš German in Gregor Božič sta takole vklenila Trebanjca Boštjana Hribarja, ki pa je vseeno kar šestkrat zatresel mrežo krškega vratarja Jureta Medveda. (Foto: I. V.)
Ž OČI V OČI - Organizator igre Krke Simon Petrov se je na sobotni tek-^ z Unionom Olimpijo pogosto takole iz oči v oči srečal z najboljšim sionskim organizatorjem igre naturaliziranim Slovencem temnopoltim "tnenčanom Arielom McDonaldom, ki je svojo slovensko košarkarsko *8odbo začel v Krškem, v dresu ljubljanskega moštva pa se je uveljavil kot eden najboljših oblikovalcev igre v Evropi. (Foto: I. V.)
Šport iz Kočevja in Ribnice
*	KOČEVJE - Zaradi nastopa državne reprezentance na dveh turnirjih so zadnji krog v jesenski sezoni ekipe odigrale v soboto in nedeljo. Rokometašice Grami-za iz Kočevja so prijetno presenetile, saj so v Piranu zasluženo iztržile točko (22:22), čeprav bi lahko osvojile tudi obe. Varovanke trenerja Mikulina so vseskozi vodile, v končnici tekme pa jih jc zapustila športna sreča, domačinkam pa sta pomagala tudi sodnika. Z devetimi točkami si Gramiz ob koncu jesenske sezone deli četrto mesto s Piranom.
*	RIBNICA - Nepričakovana zmaga Ribnice v prvi tekmi osmine finala rokometnega pokala Proti Radečam s 30:29 je pustila sledove v njihovi igri proti Dol TKI Hrastniku, ki so ga ugnali z 28:23. V prvem polčasu so bili Ribničani manj previdni v obrambi, kar je gostom prineslo prednost enega ali dveh zadetkov. Največ preglavic sta Ribničanom delala Ocvirk in Senčar. Pri Ribničanih je bil Hojč z 11 zadetki najboljši strelec tekme.
*	KOČEVJE - V predzadnjem krogu jesenske sezone v drugi ligi so rokometaši Gramiza s 30:28 Zmagali v Črnomlju in si tako po neodločenem izidu Nove Gorice Proti Svišu iz Ivančne Gorice že Zagotovili naslov jesenskih prvakov. TUdi tokrat je bil Mare Hojč
z 12 zadetki najboljši strelec na tekmi.
•	RIBNICA - Ob zaključku izjemno uspešne rokometne jeseni bo pripravil v soboto RK Ribnica dan rokometa. Na sporedu bo devet tekem. Nastopili bodo mlajši dečki A in B, starejši dečki, kadeti A in B ter starejši in mlajši veterani. V prvenstveni tekmi se bosta pomerila Ribnica in Grosuplje, v prijateljski tekmi pa Gramiz Kočevje in Vegrad Velenje.
•	KOČEVJE - V 11. krogu v drugi državni ligi so košarkarji Snežnika klonili proti vodilnemu Bežigradu in so s 15 točkami na osmem mestu.
•	KOČEVJE - V osmem krogu v 2. državni ligi so odbojkarji Kovinarja zopet razveselili številne gledalce in z lepo igro nadigrali Bistrico. Gostitelji so bili zelo natančni pri podaji žog na mrežo, v obrambi pa so dobro pokrili najnevarnejša gostujoča igralca v bloku. Z osmimi točkami so Kočevci na osmem mestu prvenstvene lestvice.
•	RIBNICA - Mladinski planinski odsek PD Ribnica je pripravil potopisno predavanje Pavleta Kozjaka, ki je julija v drugem poskusu preplezal prvenstveno smer v perujskih Andih. Vzpon sodi med najboljše letošnje slovenske alpinistične dosežke.
M. GLAVONJIČ
Olimpija je še pretrd oreh
Novomeščani so se na derbiju 14. kola odlično upirali Olimpiji - Vodili so že z 10 točkami razlike
NOVO MESTO - Novomeški ljubitelji košarke so si v soboto lahko ogledali že drugo veliko predstavo in bili obenem priča drugemu porazu Krke v enem tednu. Unionu Olimpiji, ki je nedvomno boljše moštvo od Barcelone, ki je v novomeški dvorani nastopila tri dni predtem, so se Novomeščani upirali bolje in dlje kot Špancem, a v zaključku tekme prav tako niso imeli možnosti za zmago.
PRAZNIČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU
ŠENTJERNEJ - Nogometni klub Tabor Zidaki bo v soboto in nedeljo, 26. in 27. decembra, v telovadnici osnovne šole pripravil tradicionalni božično-novoletni turnir v malem nogometu. Prijave zbirajo in pojasnila dajejo po telefonu (0609) 652 665 do 23. decembra, ko bo ob 20. uri v gostilni O. K. Corall na šentjernejskem hipodromu žrebanje. V soboto se bo turnir začel ob 8. uri s tekmami v predtekmovalnih skupinah.
TEČAJ ZA UČITELJE SMUČANJA
ČRMOŠNJICE - Na smučiščih smučarskega centra Rog-Črmoš-njice bo od 26. do 30. decembra potekal tečaj za učitelje smučanja 1. stopnje. Cena tečaja, v katero sta vključena inštruktor in smučarska vozovnica, znaša 21.500 tolarjev. Prijave zbirajo ob ponedeljkih po telefonu 21 487 od 17. do 20. ure.
• NOVOLETNI TURNIR
NOVO MESTO - Na novoletnem kegljaškem turnirju v borbenih igrah je med 12 vrstami v Novem mestu zmagal Revoz s 549 podrtimi keglji, drugi je bil Pfleiderer Novo-term (473), tretje pa Peči - Keramika (465). (N. G.)
Krkini košarkarji so ob bučni podpori občinstva, ki je že drugič v tednu do zadnjega kotička napolnila montažne tribune športne dvorane Marof, začeli odlično in razen povsem na začetku večji del prvega polčasa vodili, v enajsti minuti že z desetimi točkami razlike (19:9). Medtem ko je Ivo Nakič kot za stavo polnil ljubljanski koš, košarkarjem Uniona Olimpije nikakor ni uspelo predreti trdnega obrambnega obroča Krke, njihovi meti pa so največkrat zgrešili obroč domačega koša. Le redkokdaj se zgodi, da bi imela Olimpija tako slab odstotek uspešnosti meta iz igre, ki je po prvem polčasu znašal le grozljivih 17 odst, saj so od 29 poskusov zadeli le petkrat.
Očitno sta bila tokrat zelo poprečna sodnika Fišer in Pukl mnenja, da se ne spodobi, da bi evropska Olimpija ob izjemno uspešnih nastopih v evropski ligi doživela poraz proti domači provincionalni ekipi, tako da sta pri vodstvu Krke za 10 točk očitno namerno spregledala več grobih prekrškov Ljubljančanov nad domačimi košarkarji, ki so izgubili živce, začeli igrati z ihto, s katero pa se ni dalo več tako uspešno zaključevati napade kot do tedaj. Novomeščani so sicer vse do odmora ostali v vodstvu, a je bilo to precej manjše od tistega sredi polčasa.
Na začetku drugega polčasa so Ljubljančani izenačili, a so si Novomeščani z dobro igro domačega para Smodiš - Petrov spet prislužili vodstvo. Ljubljančani so ponovno izenačili 13 minut pred koncem srečanja, ko je bil izid 38:38, tedaj pa so domači košarkarji počasi začeli izgubljati moč in zbranost, medtem ko je trener Ljubljančanov Zmago Sagadin na parket pošiljal vedno nove in nove spočite igralce s klopi, ki so z za Olimpijo značilnim tempom v zaključku tekme povsem dotolkli prej enakovredne Novome-ščane.
I. V.
(J^KRKKZDRAVILIŠČN
HOTELI OTOČEC
A
m

, TENIŠKI CENTER OTOČEC
s--------------------------/
• TURK V POLFINALU - Člana ŠI) Teniški center Otočec Blaž Turk in Maj Jožef sta nastopila na turnirju za odprto prvenstvo Slovenije v tenisu za igralce do 18. leta v Domžalah. Posebej se je izkazal
Thrk, ki je v četrtfinalu s 6:3 in 6:1 premagal drugega nosilca turnirja Gregorja Privška iz Celja, v polfinalu pa je s 4:6 in 4.6 izgubil dvoboj z domačinom Davidom Jeričem. Jožef je izpadel v prvem krogu.
V torek se bodo predstavili najboljši novomeški športniki
Pred proglasitvijo predstavitev vseh prvakov in reprezentantov - Med gosti Bikarjeva, Debevc in Medved
NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport bo v torek, 22. decembra, ob 18. uri v športni dvorani Marof proglasila najboljšega športnika, športnico in športni kolektiv leta v občini Novo mesto. Prireditev bo vodila urednica radia Krka Renata Mikec, nastopila bosta skupini Kingston in Alfa Šou Team, med gosti novomeških športnikov pa bodo atletinja Alenka Bikar, strelec Rajmond Debevec in lokostrelec Samo Medved. Pred proglasitivjo najboljših bodo na prireditvi predstavili vse novomeške športnike, ki so letos postali državni prvaki ali pa so nastopali v dresu državne reprezentance. Predprodaja vstopnic za prireditev poteka v bifeju Rezelj (okrepčevalnica v športni dvorani Marof).
Na odločitev o najboljšem športniku, športnici in športnem kolektivu leta 1998 v Novem mestu lahko vplivate tudi bralci Dolenjskega lista s tem, da spodnjo glasovnico pošljete na naš naslov najkasneje do ponedeljka, 21. decembra. Med kandidati, ki jih je agencija za šport uvrstila v izbor, ni Gašperja Cajnarja, ki pa smo ga dodatno uvrstili med naše kandidate za športnika leta. Kandidati za prestižni naslov športnik leta so:
MOŠKI
•	kolesar Branko Filip (zmagovalec dirke Po Sloveniji, 17. na svetovnem prvenstvu profesionalcev v kronometru);
•	namiznoteniški igralec Gregor Komac (slovenski prvak v igri moških in mešanih parov);
•	atlet Igor Primc (16. mesto na evropskem prvenstvu v metu diska, državni prvak);
•	košarkar Matjaž Smodiš (član mlade državne reprezentance do 22. leta);
•	kolesar Gorazd Štangelj (zmagovalec petih dirk za točkovanje za svetovni pokal, 21. poklicni kolesar na svetu po številu zmag, 28. mesto na svetovnem prvenstvu profesionalcev v cestni vožnji, 2. mesto na dirki Po Sloveniji, zmagovalec Pokala Slovenije);
•	alpski smučar Matjaž Vrhovnik (državni prvak v slalomu, 17. na olimpijskih igrah v Naganu);
•	tekmovalec v borilnih veščinah Gašper Cajnar (1. mesto na evropskem amaterskem prvenstvu v kickboxingu 3. mesto na prvem amaterskem evropskem prvenstvu v thai boxingu).
ŽENSKE
-	atletinja Katka Jankovič (državna reprezentantka v teku na 100 m z ovirami, drugi slovenski izid vseh časov, 2. mesto na državnem prvenstvu in pokalu Slovenije);
-	igralka tenisa Nina Janžekovič (okoli 900. mesta na svetovni lestvici med posameznicami in okoli 500. mesta v igri dvojic);
boljša igralka TPV-ja, drugouvrščene ekipe na državnem prvenstvu)
ŠPORTNI KOLEKTIVI
- Atletski klub Krka, kolesarski klub Krka Telekom, košarkarski klub Krka, lokostrelski klub Novo mesto, namiznoteniški klub Krka in ženski odbojkarski klub TPV Novo mesto.
Glasovnica Dolenjskega lista
ŠPORTNIK LETA:
odbojkarica Jana Vernig (člani-a državne reprezentance, naj-
1._____________________
2._____________________
3._____________________
ŠPORTNICA LETA:
1.
3.__________________________
ŠPORTNI KOLEKTIV LETA:
1.__________________________
2.__________________________
3.________
Vaš naslov
Desetim izžrebanim glasovalcem bomo poslali po dve vstopnici za prireditev športnik leta. Glasovnice pošljite do ponedeljka, 21. decembra, na naslov Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, s pripisom “za športnika leta”.
STARI TRG IMA ŠAHOVSKEGA PRVOLIGAŠA
STARI TRG OB KOLPI - Tekmovanje v zahodni skupini druge slovenske šahovske lige je končan, med 14 moštvi pa je brez izgubljenega dvoboja zmagalo moštvo Starega trga ob Kolpi, ki seje tako uvrstilo v prvo ligo. Za Stari trg so nastopali Hrvoje Jurkovič^ Slavko Bedič, Uroš Kobe, Andrej Štubljar, Tadej Kobe, Vincenc Kobe, Mario Kapš, Milan Farič, Sebastijan Butala in Egon Petrič. (V. K.)
PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU
ČRNOMELJ - Športna zveza Črnomelj bo 26. in 27. decembra v športni dvorani Loka pripravila občinsko prvenstvo v malem nogometu, na katerem lahko nastopijo le igralci, ki imajo stalno bivališče ali pa so zaposleni v občini Črnomelj. Do 21. decembra se lahko prijavite po telefonu 53 747 (trgovina Mavrica) ali 52 040 (Športna zveza).
MESOJEDEC PRVAK
SEVNICA - Šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice je 2. decembra pripravil zadnji turnir za prvenstvo Sevnice v pospešenem šahu. Tudi tokrat je zmagal Zvonko Mesojedec, ki je prvi tudi v skupnem vrstnem redu. Tako na decembrskem turnirju kot v skupnem vrstnem redu je drugo mesto osvojil Igor Glavač, tretji pa je bil Franc Der-stvenšek. (J. B.)
TURNIR TROJK
ŠENTRUPERT - Športno društvo Šentrupert bo v soboto, 19. decembra, ob 15. uri v telovadnici osnovne šole pripravilo košarkarski turnir trojk. Prijave zbira in dodatna pojasnila deje Gregor Jaklič po telefonu (068) 40 014.
KUČAR IN PINOT
METLIKA - V šestem kolu metliške zimske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Okrepčevalnica Kučar: Grabrovec 4:1, Pinot: Svip Slamna vas 2:0, Radoviča : Gradac 3:2, Kolpa: Rosalnice 5:0, Lokvi-ca : Big Boss 4:1, Krokar: Suhor 1:1. Na lestvici vodi Okrečevalnica Kučar, drugi pa je Pinot.
REKREACIJA V BADMINTONU
NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto bo od 20. decembra do konca aprila ob nedeljah v dopoldanskem ali popoldanskem času v športni dvorani Marof organizirala rekreativno vadbo badmintona. V nedeljo, 20. decembra, bo vadba potekala od 9. do 12. ure, v tem času pa se lahko tudi prijavite. Prijavnina stane 4.000 tolarjev. Vsa dodatna pojasnila dobite v Agenciji za šport po telefonu 322 267.
ŽELJE
MOKRONOŽANOV
MOKRONOG - Odbojkarji Pne-uma centra Mokronog so v desetem krogu tekmovanja v zahodni skupini tretje odbojkarske lige doma s 3:0 premagali Prvačino, s katero si s po 14 točkami delijo prvo mesto na lestvici. Tako so na najboljši poti proti uvrstitvi v drugo ligo, kar si po besedah njihovega novega trenerja Zužemberčana Gorazda Kosmine zelo vroče želijo.
PREPRIČLJIVO MIŠURA
NOVO MESTO - Na društvenem prvenstvu novomeških kegljačev je nastopilo 43 tekmovalcev, med katerimi je bil prepričljivo najboljši Gojko Mišura. Vrstni red: 1. Mišura 1677, 2. Galovič 1636, 3. Miletič 1634, 4. Markovič 1625, 5. Radonjič 1622 itd. (N. G.)
Odgovori, popravki in mnenja
Sporočilo bralcem
V zakonu o jav nih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja”,vsipa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Odvetnica kršila odvetniški kodeks
Dol. list št. 49, 10. decembra
Ker navedbe Franca Mileka v članku z naslovom “Odvetnica kršila odvetniški kodeks” in podnaslovom “Ogrožena moja pravna varnost”, objavljenem v Dolenjskem listu št. 49 z dne 10.12.1998, niso resnične in neobjektivno prikazujejo delo Okrajnega sodišča v Črnomlju, s trditvami v članku pa Franc Milek tudi neutemeljeno žali sodnike tega sodišča, zahtevam objavo tega odgovora v istem delu vašega časopisa, kot je bil objavljen omenjeni članek.
Franc Milek je bil po zasebni tožbi zasebne tožilke M. J., ki jo zastopa odvetnik Anton Zajc iz Črnomlja, s sodbo tega sodišča št. K 68/95 z dne 20.10.1995, ki jo je po skrbni oceni izvedenih dokazov izrekel sodnik Igor Fortun, spoznan za krivega kaznivega dejanja razžalitve po čl. 169/1 Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Izrečena mu je bila denarna kazen v znesku 30.817,00 SIT. V skladu s I. odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku pa je bilo tudi odločeno, da je dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku kakor tudi nagrado in potrebne izdatke pooblaščenca zasebne tožilke v znesku 56.475,00 SIT in plačati 25.000,00 SIT povprečnine.
Citirana sodba tega sodišča je postala pravnomočna, vendar ne v treh dneh, kot lažno zatrjuje Franc Milek. Sodba je bila namreč kot pravilna in zakonita v celoti potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Kp 1116/95, z dne 13.12.1995.
Franc Milek pa, namesto da bi spoštoval pravnomočno sodbo sodišča in plačal denarno kazen in stroške postopka, kar je bil dolžan storiti, tega ni storil, pač pa je začel pisati žaljive vloge z neutemeljenimi očitki na račun dela tega sodišča, tako sodišču, kot tudi na druge naslove.
Ker ni plačal stroškov postopka zasebni tožilki in njenemu zastopniku, je ta vložil izvršilni predlog, po katerem so bili ti stroški v skladu z veljavnimi predpisi in po zakonitem sodnem postopku, ki ga je vodila sodnica Darinka Plevnik, prisilno izterjani. Vsi sklepi tega sodišča, ki so bili v tem postopku izdani, so bili kot pravilni in zakoniti potrjeni na Višjem sodišču v Ljubljani.
Franc Milek pa tudi ni plačal denarne kazni, zato je bila tudi ta po podanem predlogu za izvršbo prisilno izterjana, prav tako v pravilno in zakonito vodenem postopku. Tudi vse pritožbe Franca Mileka v tem postopku so bile na Višjem sodišču v Ljubljani zavrnjene kot neutemeljene. Ni pa tudi res, da je sodnica Darinka Plevnik to denarno kazen odobrila odvetniku Antonu Zajcu na njegov žiro račun, kot lažno trdi Franc Milek v navedenem članku.
Tako so očitki Franca Mileka, ki jih kar naprej ponavlja, da so sodniki tega sodišča storili razna kazniva dejanja (zlorabe uradnega položaja po čl. 261 Kazenskega zakonika in goljufije po členu 217 Kazenskega zakonika), povsem neutemeljeni in za sodnike, ki so vse postopke vodili korektno in v skladu z zakonitimi predpisi, žaljivi.
Vse obtožbe, ki jih Franc Milek omenja v omenjenem članku, je ta res podal. Vse pa temeljijo na njegovih izmišljenih trditvah o nezakonitem delu sodnikov in odvetnikov, ki naj bi bili povezani v neko kriminalno združbo in bili udbomafijski
zarotniki. Iz samih spisov tega sodišča, opr. št. K 68/95, opr. št. 97/ 96 in opr. št. I 97/01068, je razvidno, da je bilo delo sodnikov tega sodišča pravilno in zakonito, saj so bile te odločitve v celoti potrjene na Višjem sodišču v Ljubljani, ki presoja pravilnost in zakonitost sodnih odločb nižjih sodišč. V kazenski zadevi opr. št. K 68/95 je Franc Milek tudi podal pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, tako daje zadevo pregledalo tudi Državno tožilstvo Republike Slovenije, ki ni našlo nobene osnove za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, zato takšne zahteve tudi ni podalo.
Vse neutemeljene obtožbe Franca Mileka torej izhajajo iz njegovega nespoštovanja pravnomočnih odločb sodišča. Takšne odločbe pa je potrebno spoštovati. Ni si težko predstavljati, kaj bi bilo, če bi vsakdo, ki s pravnomočno odločitvijo sodišča ni zadovoljen, delal to, kot počne Franc Milek, ki na razne naslove pošilja žaljive vloge z neutemeljenimi obtožbami na račun dela sodnikov in odvetnikov.
MARIJA ČRNUGELJ predstojnica sodišča
SNS tožila semiškega župana Janka Bukovca
Dol. list št. 49,10. decembra
V Dolenjskem listu je bil objavljen članek, v katerem je navedeno več nepravilnih podatkov in dejstev, na katera moramo opozoriti.
Občinski odbor Slovenske nacionalne stranke Semič ni vložil zoper Ivana Bukovca tožbe, temveč smo vložili zahtevo za varstvo pravic kandidata za župana, vložili je nismo 23.11.1998, kot navaja članek, temveč 21.11.1998, torej pred volitvami, ko rezultat ni bil znan, zato je v tem primeru brezpredmeten.
Zahtevek za varstvo pravic smo vložili v smislu 3. člena Zakona o volilni kampanji, in sicer na podlagi verodostojnih pisnih izjav predsednikov tako OO ZB Semič kot OO DeSUS Semič, v katerih izjavljata, da nobena od njunih organizacij ne podpira niti ni nikoli prej podprla kandidature Ivana Bukovca.
Obe izjavi sta vpogled na sedežu SNS v Ljubljani. Društva upokojencev pa tako in tako nismo nikjer omenjali. Glede našega zahtevka je sodišče ugotovilo, da je prišlo do napake pri vložitvi, zato zadeve ni obravnavalo in vse ostalo je brezpredmetno.
Volitve so mimo, vse, ki smo dobili mandate, čaka pametnejše delo, zato v bodoče o pričujoči zadevi ne nameravamo več polemizirati v medijih.
SERGEJ ČAS predsednik OO SNS Semič
Izigran na volitvah, ker je Rom?
Popravljen sklep
Krajevna skupnost Petrova vas v občini Črnomelj me je predlagala za člana krajevne skupnosti na volitvah. Na kandidatni listi nas je bilo osem, izvoljenih pa sedem, med njimi sem bil tudi jaz. Volitve so bile 22. novembra, dva dni kasneje pa sem dobil po pošti potrdilo, da sem bil izvoljen. A 4. decembra dobim sklep, da nisem izvoljen, češ da so se zmotili pri štetju glasovnic: jaz naj bi dobil 103 glasove, Jože Lavrin pa 146.
Je možno, da se pri štetju ušteješ za 43 glasovnic? Mislim, da so imeli dovolj časa, da so jih še sami dopisali. Nas Rome imajo za nesposobne, a kaže, da so sami nepismeni. Saj ni nič zato, če nisem bil izvoljen, jezi pa me, da to ugotovijo po toliko dneh, ko je bil uradni sklep že izdan. Očitno je, da Romi ne moremo priti nikamor, če smo pismeni ali ne. Do tega spoznanja sem prišel že pred leti v črnomaljski občini, ko se je zgodila krivica mojim otrokom.
Zaplet na lokalnih volitvah je sramota za krajevno skupnost Petrova vas, občino Črnomelj, volilno komisijo in tudi za našo državo.
SLAVKO HUDOROVAC Lokve pri Črnomlju
VESELI DECEMBER ŠENTJERNEJ ’98
ŠENTJERNEJ - V decembru se bo v Šentjerneju zvrstilo več prireditev, namenjenih otrokom: 17. decembra bo v vrtcu Čebelica ob 16. uri glasbena pravljica Babica zima; 20. decembra bodo na šentjernejski šoli tri predstave, in sicer ob 14., 15. in 17. uri, ki jih bo obiskal dedek Mraz in obdaril otroke; 21. decembra pa bo dedek Mraz obiskal učence od 1. do 4. razreda v Šentjerneju in Orehovici pa tudi po vrtcih in družinskih varstvih; 23. decembra bo kino-predstava Dr. Dolittle za učence 5. in 6. razredov, Glasbeno-gibna predstava Rdeča kapica 2000 pa za učence nižjih razredov; 24. decembra pa kinopredstava za učence 7. in 8. razredov. V dopoldanskem času se bodo za učence in predšolske otroke, ki obiskujejo vrtec Čebelica in Sonček, zvrstile številne prireditve in ustvarjalne delavnice.
Bučenski otroci manj vredni?
Miklavževo darilo brez tako zaželjene videokasete
V	soboto, 5. decembra, je naše otroke na Bučki obiskal sv. Miklavž, ki pa očitno ni tako bogat, kot je drugod dedek Mraz. Po televiziji smo spremljali oddajo, v kateri je Janez Pavlin, glavni oz. odgovorni v Društvu prijateljev mladine Mojca, predstavil letošnje darilo, ki naj bi ga dobili naši otroci.
V	nestrpnem pričakovanju daril pa so bili otroci precej razočarani, v paketu je namreč manjkala videokaseta, ki so si jo
otroci najbolj želeli. Po vsej verjetnosti si je naš župan občine Škocjan dejal: “Kaj bomo kupovali te kasete, saj nimajo doma videorekorderjev! Že to bo preveč stalo.”
Žalostno je, da otroci po televiziji, izložbah in na pošti vidijo, kaj bodo dobili v darilu, nazadnje pa se jim to ne uresniči. Sramota, da otroci, ne le v isti državi, celo v bližnjem okolišu ne morejo biti enakovredni.
Starši razočaranih otrok
NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE
LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: V kolikih mestih po Sloveniji je prisotna tekstilna trgovina Modiana? (Nagrada: svilena ruta.); Kdaj predvidoma bo stopil v veljavo davek na dodano vrednost? (Nagrada: presenečenje.) Odgovore je treba do sobote, 19. decembra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99. Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 29. novembra sta Karmen Avsec iz Črnuč in Tone Bobnar iz Komende.
SREČANJE STAROSTNIKOV V STOPIČAH
Krajevna organizacija Rdečega križa Štopiče je v soboto, 28. novembra, organizirala srečanje starostnikov iz krajevne skupnosti Stopiče v prostorih osnovne šole. Pozdravila jih je predsednica Območnega združenja Rdečega križa Anica Bukovec. Srečanja se je udeležilo 50 starostnikov, za katere so mladi člani Rdečega križa pripravili kratek kulturni program pod vodstvom Dragice Budisavljevič. Najstarejši prisotni krajanki Alojziji Judež je predsednica KO Dunja Obrč izročila šopek. Zahvala za uspešno organizacijo gre ravnatelju stopiške osnovne šole Ladislavu Brulcu, krajevni skupnosti Stopiče s predsednikom sveta KS Ludvikom Hočevarjem na čelu, osebju kuhinje ter aktivistkam KO RK Stopiče.
SREČANJE GORJANSKIH GOSPODIČEN IN ŠKRATOV
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis iz Novega mesta vabi na 3. letošnje srečanje Gorjanskih gospodičen in škratov, ki bo v nedeljo, 20. decembra, ob 11. uri pri domu pri Gospodični. Vabljeni vsi, ki imate radi Gorjance!
ZIMA NI PRESENETILA VZDRŽEVALCEV
LOŠKI POTOK - Letošnja razmeroma zgodnja zima ni povzročila večjih težav. Cestna služba je tokrat dobro pripravljena. Tako so splužene in posute vse ceste, celo vaške. Večje probleme pa imajo ali jih še bodo imeli ti vzdrževalci po vaseh južno od Trave, kjer so jesenske poplave in neurja močno poškodovala ceste.
A. K.
SPOROČILO STARŠEM
METLIKA - OZ PM Metlika sporoča vsem staršem predšolskih otrok od L leta starosti do vstopa v šolo, ki še niso prejeli vabila za obdaritev, da ga lahko dobijo v njihovi pisarni na Pungartu v Metliki.
AKCIJA ZA NAKUP ULTRAZVOČNEGA APARATA
NOVO MESTO - Območno združenje Rdečega križa Novo mesto sporoča, da je bilo v humanitarni akciji za nakup ultrazvočnega diagnostičnega aparata za novomeško bolnišnico, ki jo organizirata Območna obrtna zbornica Novo mesto in Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine, do 14. decembra zbranih milijon 984.450 tolarjev. Prispevka lahko še vedno nakažete do konca leta na naslov: Območno združenje Rdečega križa, ŽR: 52100-678-80144 s pripisom “Humanitarni prispevek za ultrazvočni aparat”.
BRANKO KOTAR RAZSTAVLJA
MAČKOVEC - V gostilni Pavlin v Mačkovcu je od začetka tega meseca na ogled prodajna likovna razstava del ljubiteljskega slikarja Branka Kotarja iz Otočca. Razstavlja enajst slik z motivi krajine in otoških vedut. To je prva likovna razstava v prenovljeni gostilni Pavlin, ki v gostinsko ponudbo vključuje tudi kulturno.
POVOLILNI RAZMISLEK
Rojen Novomeščan
Pred lokalnimi volitvami smo lahko kar nekajkrat slišali hvalisanje, da je ta kandidat za župana, namreč g. Koncilja, pravi Novomeščan, in da oni drugi, torej g. Starc, ki to pač ni - kaj vse nekim ljudem pride na pamet - tu ni zaželen.
Vprašam se, ali ti, ki to izpostavljajo in o tem govorijo, sploh vedo, kakšno je bilo Novo mesto pred nekaj desetletji in koliko glav je tedaj štelo? Ali vedo, koliko bistrih glav in pridnih rok se je v zadnjih desetletjih priselilo v Novo mesto iz bližnje in tudi daljne okolice, ter ga iz izrazito pokvečenega, zaostalega povojnega mesteca napravilo v to, kar danes je? Ali je tem ljudem sploh jasno, kdo v resnici goni in je gnal to in marsikatero drugo mesto naprej, v čigavih glavah se snujejo ideje napredka in zakaj prav v teh?
Za božjo voljo, ne kakšni Apa-či in Aborigini, temveč priseljenci so postavili New York in Ameriko, Avstralijo in še kaj. In ni vrag, da danes slavimo prav te monstrume priseljenskih človeških rok, tisto, kar pa je avtohtonega, sicer spoštujemo, toda prepuščamo le še folklori in zgodovinskemu zapisu. Morebiti ni prav, daje tako, toda tako je, ker si sami tako želimo, ker je nujno, daje tako. In kaj je konec koncev drugega današnja Ljubljana, če ne mesto priseljencev?
In komu, za vraga, mar, ali sem jaz Novomeščan, tu rojen in s preteklostjo in ali oni drugi ni? Le bedakom je to mar. Če bi jaz odločal o Novem mestu, potem bi tu priseljencev kar mrgolelo, iz vseh krajev tega sveta bi bili, če bi to le želeli. Res pa je, da nisem prepričan, da bi hoteli živeti v mestu, kjer ni tako zelo malo
nestrpnežev, nacionalistov, šovinistov in kvazi lokalpatriotov, pa čeravno so vsi ti praviloma največje zgube. Toda kvantiteta pač prehaja v kvaliteto.
Gotovo k razvoju mesta precej bolj kot neka sentimentalnost, čustvena navezanost na kraj in raziskovanje korenin prispeva boj za preživetje, boj za življenje. In kdo je boljši in večji borec kot tisti, ki se znajde v manjšini, ki je bolj drugačen od drugačnih? Kdo, če ne tisti, ki nima tistega, kar množica slavi? Kdo, če ne tisti, ki se skuša izviti zatiranju? Tisti, ki so na dnu, spodaj, morajo marsikaj Storiti, da pridejo gor, na vrh, biti morajo inovativni, kreativni, močni, pametni, sposobni. Tistim, ki sedijo v udobnih foteljih in uživajo v delu prednikov, to pač ni potrebno in še zavedajo se ne, da se jim bliža konec.
Mesto mora ustvarjati potrebe in pri tem tudi pogoje, možnosti za njihovo zadovoljevanje. Le tako si lahko obetamo napredek. Spomini, tradicija in nostalgija so lepi pojmi, celo pametno, še več, nujno se je nanje nasloniti, toda županov ne volimo zato, da bi nas vodili v preteklost, temveč v prihodnost. Družba zadovoljnežev in samovšečnežev nas ne bo peljala naprej. In misliti, da je biti Novomeščan že dovoljšen ali sploh pomemben razlog za to, da se sme ali zmore to mesto voditi, je pač precejšnja zmota.
Lepo je biti Novomeščan, toda še lepše je za Novo mesto in ljudi kaj dobrega narediti. Menije res vseeno ali bo kaj dobrega zame naredil človek, ki je tu rojen ali pa je priseljenec. In verjetno ne morem biti edini, ki tako mislim.
TOMAŽ LEVIČAR Novo mesto
.MLADI GASILCI DUŠA DRUŠTVA - Prostovoljno gasilsko društvo Soteska, ki pokriva 7 vasi, se je letos končno pobralo iz mrtvila in si vrnilo nekdanj1 ugled, kar je zasluga mlade generacije, ki je društvo zastopala na vseh tekmovanjih v občinskem in republiškem merilu. Letos so namenili veliko pozornosti opremi in ureditvi gasilskega doma, drugo leto pa želijo kupiti novo gasilsko vozilo. Upajo, da bodo z novo občino Dolenjske Toplice do leta 20(P uredili lastništvo doma, ki so ga postavili na ruševinah bivšega grajskega hleva. Zelo odmeven je tudi njihov gasilski koledar s panoramo predvojne Soteske. Na sliki: soteška gasilska operativna enota. (Foto: T. Virant)
ŠE O POHODU
Korak levo od Levstika
Po Levstikovi poti
Dvanajstič po vrsti se je pohodniška truma odpravila v naravo, v tisti njen del, ki ga je pred stoletjem in pol opisal pisatelj Fran Levstik v potopisu “Poto- ' vanje od Litije do Čateža”. “Kakšen kulturen narod,” bi pomislil na primer Francoz, čigar država ne premore Flaubertove poti, ali pa Norvežan, ki se nikoli v množici ne odpravi na kmetijo, ki jo je opisoval Bjornsson. Res veličastno, bi lahko zapisali v naslov, če pomislimo na pettisočglavo množico, ki slavi veličino peresa, ki je izdatno dvignilo samozavest naroda, s tem da je opisal pristnega dolenjskega kmeta, njegov nepopačeni jezik in njegovo voljo, da vztraja na zemlji, ki mu neusmiljeno srka njegov življenjski sok.
Krasno! Ampak jaz sem imet s seboj otroka, ki so ga bolj kot množična slovesnost, posvečena spominu na Levstika, in dobra organizacija pohoda zanimale nekatere podrobnosti na poti. Nekajkrat me je namreč vprašal čudne reči, tako tudi: “Oči, a je ta stric tudi zmagal, ker tako visoko drži steklenico in na glas poje?”
V življenju se je treba znajti in včasih kak odgovor tudi iz trte izviti. Saj ne bo težko. Ute ne manjka, Martinovo pa konec koncev tudi ni vsak dan v letu. Toda zmagovalcev je bilo od kilometra do kilometra več. Nekateri
so trudni in izčrpani obležali ob poti. Kdo mi bo zdaj verjel, daje poizkušanje vin pač zahteven in mukotrpen posel, ki najbolj vztrajne tako izčrpa, da jim le dolgotrajen počitek omogoči nadaljevanje njihovega dela! “A stric, ki igra na harmoniko, posnema jadrnico, ker se tako maje?” Tudi marsikateri gumb na “stričevi" harmoniki se je sprožil ob nepravem času, sicer pa jih med pohodniki najbrž ni bilo veliko, ki bi jih to pretirano motilo. Dobil sem vtis, da je g(k)ruljenje v mikrofon neke vrste narodni običaj, tako kot sušenje sadja ali pa ličkanje koruze, ki ju omenja (na žalost nič več kot to) popotna kniižica.
Sli smo. Proti naslednji postaji in z obljubo o domači potici v ustih. Ampakt trikrat so nas že pričakali s praznimi pladnji-“Veste, toliko ljudi pa res nismo pričakovali.” Ob morebitnem neuspelem četrtem poskusu malega najbrž brez potice ne bom več spravil naprej. Ampak kako, za Boga, da so pijače pripravili zadosti? Nikoli še nisem doživel, da bi kje zmanjkalo pijače. Zatorej, na zdravje! Vidimo se v Planici na pomlad! Si kdo upa oporekati trditvi, da smo nadvse športen in kulturen narod?
IGOR DRNOVŠEK, Škofja Loka
modni kotiček
Novomeščanka v Ljubljani
Tudi svobodne umetnice iz Dolenjskega niso od muh. O tem nas je nedavno prepričala modna oblikovalka Vesna Hrovat iz Novega mesta. V svojem ateljeju, kjer nastajajo različne serije izdelkov iz tekstila, je oblikovala in izdelala najnovejšo kolekcijo predpasnikov in jo pretekli teden predstavila širši javnosti v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani.
Z zanimivo plesno koreografijo priznanega plesalca Gregorja Luštka in njegove soplesalke Vanje Sepec - oba sta iz Novega mesta - je tokrat prikazala bombažno-lanene Predpasnike, ki bodo po mnenju avtorice zaradi učinkovitosti in vsestranskosti postali nepogrešljivi v vsakem gospodinjstvu. Poleg natančne izdelave in izbranih tkanin jih odlikuje asimetrična oblika in našiti dodatki za manjše kuhinjske pripomočke, žepi različnih velikosti spredaj ali ob straneh, krpe za brisanje rok, brezprstne rokavice za držanje vročih ročajev kuhinjskih loncev - vse to na enem predpasniku, ki lahko sega od vratu do gležnjev ali pa le okoli pasu. Praktični so predvsem zaradi Prilagodljivosti oblačilom, ki jih običajno nosimo pod predpasniki in jih želimo zaščititi pred stranskimi učinki kuhanja. Tudi za moške je poskrbljeno, saj se posebni ,hlačni’ Predpasniki v spodnjem delu lahko pritrdijo kar na hlačnice.
Vesna se je odločila najprej za predstavitev v slovenski prestolnici, kar jo bo morda spodbudilo tudi k ponovitvi v dolenjski.
JERCA LEGAN
Nujne so raziskave o kajenju
Morali bi narediti primerjavo o obolelosti med kadilci, nekadilci in pasivnimi kadilci
Le zakaj smo se toliko borili za protitobačni zakon, ko sedaj niti ciljev ne znamo določiti? Postaviti bi morali dva cilja: družbenoekonomskega, ki bi pripomogel k zniževanju stroškov za vzdrževanje zdrave delovne sile in povečal produktivnost dela, ter javno zdravstveno skrb. V ta namen bi moral center za raziskavo javnega mnenja narediti raziskavo števila obolelih za posamezne vrste raka, primerjavo, koliko od teh je aktivnih kadilcev, koliko pasivnih, ki so živeli v kadilskem okolju, in koliko je nekadilcev. Primerjati bi morali tudi število oskrbnih dni, ki jih ljudje iz posameznih skupin preležijo v različnih bolnišnicah, bolniški stalež, predčasne upokojitve in druge bolezni po teh treh skupinah. Ce bi imeli te podatke, bi vedeli, koliko kadilcev letno zboli za rakom ali kakšno drugo boleznijo, ki je tudi posledica kajenja.
Pri nas mnogi trdijo, da imamo Slovenci najstrožji protitobačni zakon. Jaz poznam veliko strožjih. Le poglejte ZDA, Kanado, Norveško, Finsko, Nemčijo, Poljsko...
PAKETI ZA SOCIALNO OGROŽENE
KOČEVJE - Letošnje druge krvodajalske akcije v Kočevju se je udeležilo 396 občanov, letos skupaj 769 krvodajalcev, kar je za 27 odstotkov več v primerjavi z zadnjimi leti. Ob tej priložnosti so podelili tudi 65 izkaznic za darovalce organov, kar je spodbudna številka. Ob zaključku akcije Nikoli sami je RK Slovenije zbral 108 milijonov tolarjev. V skupno “blagajno” so veliko prispevali tudi Kočevci, kar je pripomoglo, da je iz lanskih sredstev pet otrok nekaj dni preživelo v okrevališču na Debelem rtiču. Jožica Klarič, tajnica OO RK Kočevje, je povedala, da bodo kmalu razdelili okrog 150 paketov pomoči najbolj ogroženim družinam.
Za učitelja v Nemčiji na primer velja pogoj za vpis v ta poklic, da ne kadi, če bo začel kaditi, bo izgubil delo. Na Norveškem podobno velja za vse hotele, tako za osebje kot za goste. Če se gost slučajno spozabi in prižge v sobi, ga nič ne šikanirajo in ne opozarjajo. Ko odhaja, mu priložijo še račun za pleskanje in kemično čiščenje sobe. Kadi lahko samo zunaj, in to 30 metrov stran od zunanje stene stavbe hotela.
Ves trud se v trenutku izniči, če zdravnik, učitelj ali vzgojitelj
otroke in tudi starejše poučuje o škodljivosti kajenja, potem pa sam kadi. Sicer pa je jasno, da gredo vsi: Demšarjeve obljube, šola odvajanja kajenja Viktorije Rehar, projekti zdrav vrtec, zdrava šola, opusti kajenje in zmagaj, Cindi in podobno le na roko želja tobačne tovarne, ker ji ne morejo škodovati, pomagajo pa ji obdržati neokrnjen tobačni trg.
ANTON DOLENC predsednik Zveze društev nekadilcev Slovenije
Za pomoč žrtvam nasilja odprta hranilna knjižica
Tildi materialna pomoč
NOVO MESTO - Društvo življenje brez nasilja je v nekaj mesecih delovanja že večkrat dokazalo, da lahko pomaga, vendar pa mu to ne bi uspelo brez pomoči številnih ljudi, ki so pripravljeni pomagati človeku v stiski, predvsem ženskam in otrokom, žrtvam družinskega nasilja in spolnih zlorab.
Ko se ženska odloči in pobegne nasilnežu, nima ničesar, velikokrat je tudi brez rednih dohodkov ali pa so le-ti majhni. Zato skušajo v društvu narediti še kaj več kot le svetovati. Te ženske namreč potrebujejo predvsem materialno pomoč. Potrebujejo denar, oblačila, hrano in seveda streho nad glavo zase in za svoje otroke. Zato so v društvu odprli posebno hranilno knjižico, kjer zbirajo denar za nujne primere. Knjižica je odprta pri SKB banki in v Novem mestu, njena številka pa je 51 110 - 620 - 128 - 150 - 136707/58 in ima pripis “Za matere”. Vsi, ki želite pomagati, lahko člane društva dobite tudi na telefon 068 321 934 ali 317 195, njihov naslov pa je Društvo življenje brez nasilja, Novi
trg 6,8000 Novo mesto. Na teh telefonskih številkah in na tem naslovu lahko dobite tudi informacije o tem, komu je namenjena vaša pomoč in katere matere bodo dobile denar, ki ga boste nakazali. Sicer pa v društvu poudarjajo, da so dobrodošle tudi druge stvari, na primer oblačila, ki jih ne potrebujete več, predvsem za otroke, stare 5,13,14 in 16 let, hrana, kak kos pohištva, morda še kaj, kar nam sicer ohranjeno stoji doma v kleti ali garaži, pa ga ne potrebujemo več.
Boljši okus, a strup za zdra\je
Industrija zna z dodatki izdelovati zelo okusno hrano, a ti aditivi nas zastrupljajo, zato je pomembna naravna hrana brez umetnih kemičnih dodatkov
, Prejšnjič ste lahko prebrali, ^kšne učinke imajo nadomestki ?'adkorja, ki jih proizvajalci hrane !a pijač prodajajo pod oznako
Drez sladkorja”, tokrat pa še nekaj o glutamatu.
. Mononatrijev glutamat (MSG) j? eden najbolj razširjenih adi-:lvov, ki gaje leta 1908 razvil neki %onski kemik. Leta 1948 je bil J!a konferenci v Chicagu predstaven industriji obdelovane hrane rešitev problema za hrano s ”abim okusom, ki vsebuje tudi a(uge dodatke. Največji uporab-l'1k glutamata je industrija kon-?etvirane in zamrznjene hrane. S ^udijami na glodalcih so ugotovi) da MSG poškoduje cefice v °Cesni mrežnici, dendrite v možnih, hipotalamus ter povzroča aebelost, vedenjske motnje, en-
V ribogojnici
■	Ali so to sveže ribe?
' So, saj vidite, da so še žive!
■	Saj je moja žena tudi živa, pa n‘sveža!
Padalci
Padalci imajo vaje in zgodi se, da J? enemu ne odpre padalo. Na ves Ms začne klicati na pomoč. Ko leti, e* * drugi padalec zakriči: “Kaj se ™ dereš, saj so samo vaje!”
Napisal Mihael Slevec, Kamnik
dokrine spremembe, upočasnjuje rast in povzroča neplodnost.
Leta 1968 je “New England journal of medicine” objavil študijo o vplivih MSG na ljudi. Pokazala so se tale znamenja: skrajne spremembe razpoloženja, depresije, prestrašenost, ščemenje in napetost v prsih. Simptomi lahko nastanejo že pri zaužitju treh gramov mononatrijevega glutamata. Pri nižjih količinah se celice poškodujejo počasi in brez posebnih simptomov, kar povzroča hitrejše staranje.
Nekateri izdelovalci hrane so se na osnovi dokazov o škodljivosti MSG odločili, da ga izločijo iz hrane za otroke, niso pa ga odstranili iz hrane za odrasle, čeprav to hrano jedo tudi otroci. Gluta-mati v hrani so znani pod mnogimi imeni: mononatrijev glutamat, Na-glutaminat, monokalijev glutamat, hidrolizirani rastlinski protein, “naravne arome”, kitajske
domačimi začimbami ter zelišči. Po možnosti naj bo hrana pridelana biološko. Na srečo imamo v Sloveniji kar nekaj kmetov, ki pridelujejo hrano brez uporabe kakršnihkoli kemičnosintetičnih sredstev za varstvo rastlin (pesticidov) in sintetičnih mineralnih gnojil. Naslove ekoloških kmetov lahko dobite oziroma naročite v Združenju ekoloških kmetov Slovenije v Ljubljani na telefonih 061/13 43 772, 041/725 991, na Združenju za ekološko kmetovanje Slovenije v Mariboru na telefonu 062/226 191, pri Društvu za biodinamično gospodarjenje ajda na Vrzdencu na telefonu 061/740 743 ali pri meni na telefonski številki 068 28 250.
ANICA JANEŽIČ - MIKEC
NAD TISOČ RAZISKAV O ČESNU
Česen, ki lahko tako močno popestri jed, je že od faraonskih časov poznan kot zdravilna rastlina. Znanstveniki so o njem opravili že nad tisoč raziskav, ki so dokazale njegove zdravilne učinke. Česen vsebuje mnoge koristne snovi, od vitaminov A in C, kalija, žvepla, fosforja in selena do alicina, ki daje česnu izrazit vonj in okus. Ena od raziskav je ugotovila, da en sam strok česna na dan zniža človeku količino holesterola v krvi za desetino, česen pa ima še druge koristne učinke, saj je sredstvo za preprečevanje okužb, preprečuje pa tudi rakasta obolenja.
OREHI KORISTNI ZA SRCE
Obsežna ameriška raziskava, ki je zajela 86.000 žensk, je potrdila domnevo, da uživanje orehov dobrodejno učinkuje na delovanje srčne mišice. Orehi sicer vsebujejo veliko maščob, ki pa so nenasičene in zato neškodljive, poleg njih pa tudi veliko rastlinskih proteinov, magnezija, vitamina E in kalija, kar znižuje količino holesterola v krvi in pripomore k enakomernejšemu ter mirnejšemu utripanju srca.
začimbe, RL
50, ekstrakt kom-
bu, mei-jing, wei-jing. Lahko je v želatini, sojini omaki, dišavah za tobak, juhah...
Industrija zna z aditivi izdelovati zelo okusno hrano, a aditivi nam škodujejo in nas zasvajajo. Kaj torej storiti, da bi dobili s hrano čim manj teh snovi? Edini način je priprava hrane v domači kuhinji z naravno morsko soljo in
PENOVLJEN DO SREDE DECEMBRA - Posodabljanje starega **Volovega bencinskega servisa v Trebnjem ob cesti Novo mesto-Ljublja-A kljub slabemu vremenu poteka naprej. Tega si želijo predvsem vozniki, 1 že od srede oktobra, odkar so se dela pričela, v Trebnjem ne morejo 7°Polniti svojih jeklenih konjičkov. K sreči so v trebanjski obrtni coni odprli ov OMV Istra Benz-ov bencinski servis, česar pa vsi ne vedo. Breda Mer-r?r iz Petrolove trgovine Ljubljana je povedala, da bo prenovljen trebanj-Servis ekološko boljši, povečali pa bodo tudi prodajni prostor in skušali fj*dobiti stranke ne le z bencinom in ostalim gorivom, pač pa tudi z drugim agom, ki ga bodo ponujali. Manjšega bencinskega servisa na nasprotni tani zdaj ne bodo posodabljali. (Foto: L. Murn)
OHRANIMO MELODIJE GOZDA
Vsa votla drevesa niso za posek
Ne uničujmo domovanja pticam, žuželkam, polhom...
Glasba in petje sta nadgradnja narave in kulture ter posebna lepota. Kako pa ljudje skrbimo za ohranitev tistih ansamblov, med katerimi ni bojev za prestiž in zvezdomanijo in ki se ne preštevajo po zlatih ploščah - za pevske zbore naših ptic?
Tega petja je vedno manj. Pri odkazilu drevja je že v navadi, da označijo za posek votla drevesa, ki sicer s svojo krošnjo res zasen-čujejo prostor, toda v svojem duplu nudijo dom neštetim trubadurjem narave. S sečnjo takih dreves gospodarske koristi ni, izvšijo se morda gojitvena dela v gozdu, vendar to ne odtehta škode z odvzemom valilnice, krmilnice in domovanja pticam. Morda bi bilo koristneje tako drevo oklestiti.
Ne smemo pozabiti niti na polhe, čebele, žuželke in ostale drevesne prebivalce gozda. V gozdu mora vladati neko ravnotežje med rastlinskim in živalskim svetom. Če le en člen te verige manjka, pride do negativnih posledic. Ker je vse manj ptic, prihaja
tudi do prerazmnožitve različnih insektov in bolezni, ki vse bolj ogrožajo naše gozdove.
Na jugovzhodnih obronkih Roga.smo si že pred leti omislili poseben znak za omenjena drevesa, to je znak oblike ptičjega kljuna, ki ga narišemo s sprejem na drevesa. Po strokovnih merilih naj bi bilo teh dreves 5 do 10 na hektar. Tako stanje zasledimo le v pragozdu, tako izbrana drevesa bi tvorila tako imenovani večni krog življenja v gozdu.
Gozd je treba znati opazovati. Pričeti je treba že pri najmlajših, izobraževati in osveščati paje potrebno tudi odrasle. A prej omenjenih dreves je v naših dolenjskih in belokranjskih gozdovih zelo malo, ponekod jih sploh ni več. Večkrat so temu krivi prav gozdarji. Kje so znana gozdarska načela o trajnosti, sonaravnosti in mnogonamenskosti gozdov in gozdnega prostora ali naravno-varstvena načela, ki so padla že na prvih izpitih?
FRANC JANEŽ Črnomelj
Leopold Ferbežar
V nedeljo, 13. decembra, smo se na pokopališču na Dolenjih Kamencah za vedno poslovili od znanega borca NOV, občinskega uslužbenca, aktivnega in društvenega delavca Leopolda Ferbežarja.
Leopold se je rodil leta 1923 v mali kmečki družini na Dolenjih Kamencah. Doma ni bilo dovolj hrane za preživetje, zato so ga starši poslali v župnišče za pastirja pa tudi zaradi bližine šole. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v Keramiki KOS v Novem mestu in delal do razpada Jugoslavije. Že leta 1941 seje vključil v delo OF. Njegova aktivnost je bila izdana, zato je bil prisiljen zapustiti dom in je odšel v partizansko enoto na Trški gori. Bil je borec gorjanskega bataljona, nato pa Gubčeve brigade, v kateri je opravljal tudi poveljniško dejavnost. Po osvoboditvi je ostal v JLA do leta 1951.
Po vojni je zelo uspešno opravljal delo kot šef odseka za pripravo civilnega ljudstva za obrambo v občinskem ljudskem odboru. Upokojil se je leta 1966. Aktiven je bil pri delu ZB NOV in v Društvu upokojencev Novo mesto.
Pokojni je bil močno priljubljen pri ljudeh, saj je zelo rad prisluhnil in pomagal vsakemu, ki je bil v težavah. Pogrešala ga bo družina, prijatelji, soborci in krajani.
IVAN SOMRAK
Leopold Strajnar
Nedolgo tega smo se na pokopališču pri sv. Marjeti pri Ponikvah zbrali v velikem številu in se zadnjič poslovili od pokojnega Poldeta. Rodil se je leta 1925 v Dolenjih Ponikvah na veliki kmetiji s sedmimi otroki. Bil je tretji, trije so umrli že v zgodnji mladosti. Poldeta je že od mladosti veselilo kmetijstvo, zato je prevzel kmetijo. Poročil seje s sovaščanko Marijo Zakrajšek in rodile so se jima štiri hčerke. Pred štirimi leti je zaradi bolezni izgubil nogo in ostal priklenjen na invalidski voziček. Bilje zelo razočaran, a se je vdal v usodo. Bil je dober, prijazen vaščan, pripravljen pomagati. Poldeta ne bo pogrešala samo družina, tudi sosedi, vaščani in društva.
R. M.
•	Mislim, da je bistvo prave nravnosti: raje krivico trpeti, kot jo povzročiti. (Pestalozzi)
•	Navade oblikujejo zakone. (Toskanski pregovor)
•	Nekateri za zločin dobivajo vislice, drugi pa medalje. (Juvenal)
•	Normalne razmere, ki v sebi nimajo vsaj pridiha škandaloz-nosti, medijev ne zanimajo. (Meyn, predsednik nemške zveze novinarjev)
V začetku decembra letos je težka bolezen iz naše srede iztrgala spoštovanega Mira Thoržev-skega, predsednika Društva diabetikov Novo mesto.
Rodil seje leta 1927 v Ljubljani. Več kot deset let je bil predsednik novomeškega društva diabetikov. Delo v društvu mu je zelo veliko pomenilo in je zanj žrtvoval veliko svojega prostega časa. Njegova zasluga je, daje društvo aktivno delovalo. Kot predsednik je bil gonilna sila društva v vseh akcijah, v zadnjem času pa se je posvečal statusnim in prostorskim vprašanjem društva. Bilje dolgo let član izvršilnega odbora in član predsedstva Zveze društev diabetikov Slovenije, pobudnik in soorganizator “Mednarodnega športnorekreacijskega srečanja sladkornih bolnikov junija 1998 na Otočcu”. Leta 1995 je prejel srebrno plaketo za uspehe pri delu v društvu od Zveze društev diabetikov Slovenije.
Kljub dokončnemu slovesu od našega predsednika ne bi smeli govoriti o žalosti, kajti Miro tega ne bi hotel poslušati. O svoji smrti je govoril sproščeno in odkrito. Nekako se bomo pač morali sprijazniti s tem, da našega predsednika Mira ni več med nami. Od njega se lahko učimo, kako mora človek pogumno premagovati hudo bolezen vse do konca.svojih moči. Ni imel razloga za veselje in vedrino, a vendar nas je presenečal s svojim nezlomljivim optimizmom. Po njegovi smrti bo ostala velika praznina za njegove sodelavce, ki smo ga poznali in z njim sodelovali. Miru za vse, kar je bil, in vse, kar nam je dal, iskrena hvala. Dolgoletnega predsednika našega društva bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
Člani izvršilnega odbora Društva diabetikov Novo mesto
NI TAKO SLABO...
SEVNICA - Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo drevi ob 20. uri predstavilo komedijo Petra Barnesa Ni tako slabo, kot izgleda. Organizator ZKD Sevnica obvešča, da vstopnice prodajajo v občinski knjižnici in uro pred predstavo v kulturnem domu.
TRIO ŽARE ŽIVKOVIČ
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - V tukajšnjem kulturnem domu bo jutri ob 20.30 gostoyal ugledni glasbeni trio z Žaretom Živ-kovičem (kitara), Jožefom Sečnikom (bas) in Alešem Rendlom (tolkala). Gost večera bo Miha Havvlin, altsaksofonist Big Banda RTV Slovenija.
STAREJŠI IZ KRMELJA IN OKOLICE - Konec novembra je krajevna organizacija RK Krmelj priredila srečanje vseh krajanov, starejših od 70 let. Program so v prostorih Liscine jedilnice pripravili krmeljski osnovnošolci in pevski zbor Lira iz Krmelja. Udeležence je pozdravila predsednica organizacije Justi Flojs, najstarejšo krajanko in najstarejšega krajana pa še posebej sekretar OZRK Zdravko Stopar in predsednica Anica Dernač iz Sevnice. Po končanem programu so se udeleženci okrepčali ob prijetni glasbi harmonikarjev.
v
Cas za otroke je dobro obrestovan
Prisluhnimo in pomagajmo
Ta decembrski čas je čas za druženje in praznovanje. Zunaj vse počiva, sadovi dela so zbrani, ostaja več časa za družino, ljudi in druženja, za pogovor in prijazen klepet. Kdaj ste pogledali svojim, domačim v oči? Ste prebrali v njih sporočilo: srečen sem, strah me je, pomagajte, rad vas imam, potrebujem vas, izgubil sem se, hudo mi je, trpim. Kdaj ste nazadnje prisluhnili, poslušali drug drugega? Kdaj ste nazadnje rekli kaj lepega o sosedih, šefu, sodelavcu, znancu? Kakšne so naše oči? Res vidijo samo slabo? Tudi tak pogled prenašamo na otroke. Zunaj pa teče življenje, vse polno pasti je v njem za nas, a še več za naše otroke. Ko nam ostane prazna postelja, stol ob mizi, takoj pomislimo na hudobne, pokvarjene ljudi, ki so našega otroka pripravili do pobega, alkohola, mamil. Vzrok za neuspeh pa iščemo drugje. Kaj pa če otroka za življenje nismo dovolj pripravili?
V tem času uspevajo le ljudje, mu kljubujejo in premagujejo ovire, ki so v družini našli dovolj moči, opore in zaupanja. Takšni - dovolj delavni, potrpežljivi in strpni - se lahko spoprimejo s težavami in ne odnehajo, ko stvari ne gredo po maslu. Kako rešiti to našo “svetlo bodočnost”, kot radi rečemo za mladi rod? Morda je bilo včasih lažje, ko nam prostega časa ni krojila televizija, svoje želje in sposobnosti smo iskali v krožkih, TVD Partizanu (zlati časi) in tu krepili dušo in telo. Takrat so te dejavnosti vodili zanesenjaki, ljubitelji, ki so svoj ogenj prenašali na nas, in mi smo se ob njih greli in žareli. Pa sedaj? Je res televizija odvzela veliko časa, da ne utegnemo več brati ali delati še kaj drugega?
Dovolj ljudi je danes zaposlenih na različnih mestih, ki skrbijo za mlade. Morda bi vsaj letos premaknili svoje kazalce in pripravili kaj zanje. Pomagajmo jim, prisluhnimo jim m jih tudi slišimo! Bodimo radodarni že v tem letu! Čas za otroke se dobro obrestuje.
ELIZABETA VARDIJAN
Solarji o človekovih pravicah
Dan odprtih vrat na šmihelski osnovni šoli - Otroški parlament o pravicah in odnosu mladih do medijev - Predstavili njihovo sodelovanje na taboru Unesco v Piranu
NOVO MESTO - Minuli četrtek popoldan je na šmihelski osnovni šoli potekal dan odprtih vrat šole, kjer so učenci skupaj z učitelji svojim staršem in ostalim obiskovalcem predstavili svoje delo. Rdeča nit predstavitev so bile besede “Človekove pravice -tvoja in moja svoboda”, saj je bila prav na ta dan pred 50-timi leti sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic.
V šolski jedilnici so organizirali otroški parlament, kjer so sodelovali predsedniki oddelkov od 1. do 8. razreda, na temo Pravice ter mladi in mediji. Zanimivi pogovor je usmerjala mentorica šolske skupnosti Milena Košak, ki je predstavila izsledke anjtete na to temo, ki so jo izvedli med 181 učenci višjih razredov. Na vprašanje, kako preživijo prosti čas, so učenci med drugim odgovorili, da pogosto pred televizorjem, le redko pa berejo ali gredo v kino. Televizijo gledajo povprečno 3 ure na dan, nekateri pa tudi po 5 ur, kar 40 odst. vprašanih ima televizor v svoji sobi, zelo malo pa imajo doma naročenih časopisov in revij. Najbolj gledana je postaja A kanal, manj pa programa slovenske nacionalne televizije. Učenci pogosto gledajo televizijo do 22. ure, desetina vprašanih pa televi-
VERON1KA PRIPRAVLJA CD -Pevka Veronika iz Stopič se je že predstavila na številnih prireditvah in plesih po vsej Sloveniji in tudi izven meja naše domovine. Nastopa že okrog S let, z glasbo se ukvarja od mladih nog, kmalu pa bo na svoji glasbeni poti naredila nov korak: pripravlja se namreč na snemanje prvega CD-ja, ki naj bi izšel prihodnje leto. Na njem se bo predstavila s skladbami, za katere je sama napisala besedila in glasbo. (Foto: T. G.)
GLASBENA SKRINJA
Zlati časi slovenske popevke
Bili so časi, ko so na festivalih slovenske popevke predstavljali nove melodije, ki so šle hitro v ušesa in niso potonile v pozabo že po nekaj mesecih. Kar nekaj jih je, ki danes tvorijo zimzeleni vrt slovenskega popevkarstva in j ih je še vedno prijetno slišati. Spomnimo se denimo popevk, kot so: Med iskrenimi ljudmi, Trideset let, Mati bodiva prijatelja, Prva ljubezen, Ljubljančanke, Pegasto dekle in Ljubljanski zvon, pa pevcev in pevk, ki so nam jih prepevali, od Ota Pestnerja, Majde Sepe, Marjetke Falk in Janka Ropreta do gostov Arsena Dediča ali Ljupke Dimitrevske. Pri glasbeni založbi Helidon so iz dobrih časov slovenske popevke v letih od 1972 do 1974 izbrali dvajset uspešnic ter jih v izvirni izvedbi presneli na dve avdiokaseti, ki sta pod naslovom ZLATI ČASI SLOVENSKE POPEVKE na voljo ljubiteljem tovrstne glasbe.
Adi Smolar Od A do S
Adi Smolar ima za seboj že bogato glasbeno žetev, saj je v devetih letih, odkar je prepoznavno stopil na slovensko zabavnoglasbeno sceno, posnel že okrog osemdeset svojih pesmi na šestih kasetah in petih zgoščenkah, med njimi je bilo kar nekaj velikih uspešnic. Tako ni imel najlažjega dela, ko so mu pri glasbeni založbi Helidon naročili, naj pripravi izbor za kompilacijski album. Odločil seje za 14 skladb, od katerih jih je sedem posnel na novo, tako da zvenijo znane skladbe, kot so 20 ljubic, V Slogi pa vrtijo in Neprilagojen, nekoliko drugače, vendar pa usklajeno z ostalimi skladbami tega albuma, ki nosi naslov ADI SMOLAR OD A DO S. Zanimiva podrobnost je, da je v pesmi Ljubezen gre skozi želodec slišati tudi kitajščino.
PRI MENIŠANU STRANKE ZADOVOLJNE - Mladi obrtnik Jožko Rus je s svojo pridnostjo in poštenostjo dokazat, da se da marsikaj narediti. Obiskovalci so z njegovo gostilnico zelo zadovoljni. Tudi v trgovinici se marsikaj dobi. Po želji dostavijo blago na dom. “Pri Menišanu "je z gospodarjem zaposlenih pet ljudi. Tudi okolju posvečajo skrb. Rus je vnet pristaš Zelenih. Na sliki: Menišanova delovna ekipa, ki svoje obiskovalce prijazno postreže, da z nasmehom odhajajo iz Meniške vasi. Vse to je vredno posnemanja. (T. Virant)
zijo gleda do polnoči ne glede na dan. Na vprašanje, zakaj gledajo televizijo, so največkrat odgovori-
MLADI IN MEDIJI - Na otroškem parlamentu o odnosu mladih do medijev na šmihelski šoli so učenci ugotovili, da mnogim otrokom pogosto nadomešča starše televizija. (Foto: J. D.)
(liniC SKRIVflOSTI VEIIKIH mOJfTROV ŽIVIJEAJR
Gibanje ni le telesno premikanje
Za zdravo življenje potrebujemo mnogo gibanja, saj z njim dosežemo povečano cirkulacijo in boljšo prekrvavitev. To pomaga našemu telesu. Kaj pa lahko storimo za našo dušo, ki tudi potrebuje gibanje? Poglejte človeka v oči in videli boste, kako dinamična ali pa toga je njegova duša. Zaljubljenci in ljudje z jasnim življenjskim ciljem imajo v očeh žar in mnogo dinamike, zdolgočaseni in utrujeni ljudje pa imajo otopel in žalosten pogled - v njihovih dušah ni gibanja in trenja, nihove duše so zakrnele, kot so zakrnele noge po dolgem sedenju.
Mnogi ljudje ne vedo, da se je potrebno tudi za dinamiko v naših dušah potruditi. Ustvarjalni in veseli ljudje nimajo časa za lenost, v njihovih dušah se stalno pretaka nova energija, prihajajo nova sporočila. Takšni ljudje dobivajo vedno nove ideje in so sposobni tudi kaj novega storiti zase. Da bi znali pridobivati sveža in nova sporočila, pa ni dovolj, da beremo knjige, gledamo filme in se pogovarjamo s prijatelji. Za prejemanje svežih, najnovejših sporočil potrebujemo posebno šolanje in trening.
VERONIKA DRAB
PRAVNA
SVETOVALNICA
Svetuje dipl. ittr.
Marta Jelačin !§f
Dedna sposobnost in dedna vrednost
Dedno sposoben je tisti, ki je sposoben, da se nanj prenesejo premoženjske pravice in obveze umrlega. Dedič je lahko vsak, ki je sposoben pridobiti in imeti premoženje. Dedna sposobnost fizičnih oseb se ujema s pravno sposobnostjo. Drugače je pri dedovanju pravnih oseb. Pravne osebe lahko dedujejo le po oporoki in le tedaj, če ni za posamezne vrste pravnih oseb določeno kaj drugega. Ne more pa pravna oseba biti oporo-čitelj, ker ne umre, temveč preneha.
V dednem pravu imamo poseben pojem dedne nevrednosti ali relativne nesposobnosti za dedovanje. Določena oseba, ki je sicer sposobna, da deduje, ne more po določenem zapustniku dedovati zaradi določenega obnašanja. Nevrednost pa ni ovira za dedovanje potomcev nevrednega, ki dedujejo, kot da bi nevredni umrl pred zapustnikom. Razlogi nevrednosti so npr., če je nekdo z naklepom vzel ali poskušal vzeti zapustniku življenje, če se je hudo prekršil zoper dolžnost preživljanja zapustnika, ki gaje bil po zakonu dolžan preživljati, ali mu dajati potrebno pomoč, in drugi razlogi, ki jih določa zakon o dedovanju.
li, da za zabavo pa zato, ker nimajo kaj početi in da se spočijejo in pozabijo na svoje probleme.
Anketa je pokazala, da je v šoli še kako potrebna vzgoja za medije, ki je kot samostojen predmet predvidena v devetletki, saj mediji otrokom vse bolj pogosto nadomeščajo starše. Kar 80 odst. staršev svojim otrokom ne postavlja omejitev glede gledanja televizijskih oddaj. Starši so ugotovili, da na gledanje televizije vplivajo tudi vrstniki. Na koncu so sklenili, da bo celotna šola en dan preživela brez televizije, na govorilnih urah in roditeljskih sestankih pa bodo skušali spodbuditi starše k večjemu nadzoru otrok pri gledanju televizije.
Kasneje so v šolski jedilnici predstavili še tabor Piran, kjer so tudi letos sodelovali kot ena od osmih Unescovih šol pri nas. Pet učencev 7. razreda in mentorja Robert Vinšek in Jožica Muhič so predstavili raziskovalne naloge, ki sojih pripravili za tabor, in samo dogajanje na taboru. Zraven pa so zapeli pevci mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Diane Dronjak.
J. DORNIŽ
LETOŠNJA OKTOBER IN NOVEMBER VARNEJŠA
Slovenski policisti so oktobra letos obruvnavali 28 prometnih nesreč s smrtnim izidom, kar je za 15 odstotkov manj kot v enakem pbdobju lani, za tretjino seje zmanjšalo število nesreč s telesnimi poškodbami, manjše pa je tudi število nesreč z gmotno škodo. Od 1. do 24. novembra lani je na slovenskih cestah umrlo 24 ljudi, v enakem obdobju letošnjega leta pa 19. Skoraj za polovico smrtnih nesreč je bila kriva neprimerna hitrost, sledita pa vožnja po nasprotnem pasu in izsiljevanje prednosti.
• Dober politik bi moral znati pojasnjevati brez zavajanj: ponižno bi moral iskati resnico sveta, pri tem pa ne trditi, da je njen lastnik. (Havel)
KOŠČEK SVOJE LJUBEZNI SO JIM DALI-V Šmihelu pri Žužemberku je v nedeljo popoldne KO RK Šmihel pripravil jubilejno in vsakoletno srečanje starostnikov nad 70. leti. V doživetem in prisrčnem programu, ki so ga pripravili učenci podružnične šole Šmihel, mladi gasilci in gasilke in mladi člani RK, so številni prisotni starostniki uživali in se zabavali. Prizadevna predsednica KO RK Šmihel Silva Papež se je zahvalila vsem, ki so pomagali pri organizaciji tega srečanja, posebno še gospodinjam, ki so pripravile dobrote za pogostitev. Zbrane je pozdravila tudi sekretarka Območnega združenja RK Novo mesto Barbara Ozimek. (Foto: S. Mirtič)
NOVOMEŠKA FILMARJA - Na obeležitvi 100-letnice rojstva Antona Smeha-Harija, prvega slovenskega poklicnega filmskega snemalca, v Orešju na Bizeljskem sta bila tudi znana Novomeščana, filmska delavca Ivan Marinček-Žan in Dušan Povh. Oba sta Smeha dobro poznala in z njil11 tudi sodelovala. Med drugim je Hari leta 1946 posnel dokumentarni film Prvi zlet Zveze za telesno kulturo Slovenije, ki ga je režiral Dušan Povh (desno). (Foto: M. Vesel)
Prodajate ali kupujete obveznice ali delnice podjetij in pooblaščenih investicijskih družb?
Naročilo za nakup ali prodajo lahko preprosto oddate v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. Izvedli ga bodo naši borzni posredniki, ki so izkušeni, visoko strokovno usposobljeni in se pri svojem delu opirajo na izvrstno analitično in informacijsko bančno podporo. Pri izvajanju naročil bodo upoštevali vaša navodila in vaše interese ter poskrbeli za diskretnost.
Vabimo vas v naše poslovalnice:
V Ljubljani:
Trg republike 2 Čopova 3 Celovška 89 Celovška 147/b Dunajska 20 Linhartova 3 Tacenska 125 Prušnikova 95 Bratovševa ploščad 14 Luize Pesjakove 9 Bratov Učakar 60 Cesta na Brdo 9 Riharjeva 38 Proletarska 2 a Litija, Jerebova 14 Grosuplje, Taborska 3
Cerknica, C. 4. maja 65 Vrhnika, Trg K. Grabeljška 2 a Logatec, Tržaška 19 a Medvode, Ob Sori 3 Kranj, Koroška cesta 2 Škofja Loka, Spodnji trg 1 Kamnik, Glavni trg 10 Kočevje, Trg zbora odposlancev 66 Krško, Trg Matije Gubca 1 Celje, Mariborska 1 Nova Gorica, Bevkov trg 3 Maribor, Vetrinjska 2 Ptuj, Prešernova 6 Ribnica, Seškova 9 Koper, Pristaniška 45 Novo mesto, Glavni trg 25
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
Televizija si pridržuje pravico do Morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 17. XII.
Slovenija i
[45 - 0.50 Teletekst »■00 Vremenska panorama ” 00 Tedenski izbor Male sive celice
10.15 Tretje oko, dok. serija, 6/10 11.10 Vino moje dežele, 2/3
11.40	Turistična oddaja
12.05 Nash Bridges, naniz., 7/18 13.00 Poročila 11.05 Zgodbe iz školjke M-35 Tedenski izbor Iz muzeja
15.20	Spoznavanje narave in družbe
15.40	Osmi dan
16.20	Slovenski utrinki
13.00	Obzornik 13-10 Po Sloveniji 13-30 Jasno in glasno 18.20 Parada plesa
18-	35 Znanje je ključ W-05 Risanka
19-	30 Dnevnik, vreme, šport ‘0-00 Tednik
31-05 Oddaja tv Koper ‘2.00 Odmevi, kultura, šport ‘2-50 Podoba podobe 23-20 Koncert za klavir .
Slovenija 2
9-	00 Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi ®°žje, ponov. -10.00 Zamudniki, naniz., 1/22 -
10-	25 Pacific Drive, naniz,, 122/130 - 10.50 Wl, varuh moj, naniz., 8/22 - 11.35 Cik cak -“•25 Peščena mandala v Ljubljani -13.25 Svet P°roča -15.50 Don Kihot, naniz. -16.15 Tri “arve: rdeča, franc, film -17.55 Lukas, nem. ?aniz„ 4/13 -18.25 So leta minila, naniz. -19.00 Milo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Košarka -22-00 Samostan, film - 0.00 Koncert -1.05 Nočni Pjidih: Vsi županovi možje, naniz., 14/24; 1.30 "lalonev, naniz., 18/21
Sanala
2-30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.30 Ptinut, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi -H.0O Maria Mercedez, ponov. -12.00 Odklop ' 13.30 Oprah show -14.30 Princ z Bel Aira -15-00 Ne mi težit, naniz. -15.30 Nora hiša -16.00 “°gato dekle, nadalj. • 17.00 Maria Mercedes, aadalj. -18.00 Oprah show -19.00Tretji kamen 0(1 sonca -19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po ®l>iri gledalcev - 23.45 Nemogoče, naniz.
VAŠ KANAL
'4.00 Videostrani • 17.00 Risanka -18.00 Iz praženja LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski “■lturni pregled • 19.30 24 ur • 20.00 Kontakt-113 oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice ' 21:15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litij-s*i mozaik
HTVl
j-45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -‘0.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -‘1.25 Program za mlade -12.00 Poročila ■ 12.35 ,ew York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -
4.00	Poslovni klub -14.30 Živa resnica -15.00 “°braževalni program -15.30 Program za mlade ‘17.00 Hrvaška danes -18.30 Kolo sreče -19.10 pisanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Hjiprto - 20.50 Pol ure kulture - 21.25 Izziv, kviz '22.00 Opazovalnica - 22.30 Arktika-Antarkti-“ (potop, serija) - 23.00 Mir (amer. film)
HTV2
J4-45 TV koledar -15.00 Dober dan -17.15 Oba-* sončnega zahoda (serija) -18.05 Hugo, tv igri-? • 18.30 Kraljestvo divjine (dok. serija) -19.00 4upanijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, f rt - 20.05 Kviz - 20.25 Dosjeji X (serija) • 21.15 ”°ročila ■ 21.25 Koncert - 22.15 Nemški film
&ETEK, 18. XII.
Slovenija i
[45 - 1.50 Teletekst ■80 Vremenska panorama -30 Tedenski izbor Jasno in glasno 10.15 Otroška oddaja 10.25 Parada plesa 10.40 Znanje je ključ 11.10 Pomagajmo si 11.35 Na vrtu
.	12.00 Privlačnost živali
3-00 Poročila 3-45 Podoba podobe .4-15 Stričkove sanje
8-	20 Mostovi
9-	80 Obzornik 9-10 Po Sloveniji
.'■30 Gobji princ v mlinu ,8-20 Izzivi prihodnosti .8-45 Razpoke v času 9-10 Risanka
,9-30 Dnevnik, vreme, šport ?-80 Zrcalo tedna 4j-15 Petka
v-00 Odmevi, kultura, šport [2-50 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
-80 Vremenska panorama - 9.00 Vsi županovi h°2je, 14/24 - 10.00 Zamudniki, 2/22 ■ 10.25 Jjjific Drive, naniz., 123/130 • 10.55 Smuk (ž) /2,00 Tedenski izbor: Lukas, naniz., 4/15; 12.30 t0 leta minila, naniz., 1/7; 13.00 Dejanje iz »'•bežni, film -14.45 Euronetvs • 15.40 Želim, l'le, film -17.15 Smuk, posn. -18.05 Indaba, , "c. naniz., 23/25 - 18.30 Davis, ravnatelj, 8"iz., 4/13 -19.00 Kolo sreče - 20.00 Poredušov
Janoš, tv film - 21.00 Velike romance 20. stoletja, angl. dok. serija, 9/26 - 21.30 Modri lastovičar, švic. film - 23.05 Sodišče, amer. naniz., 5/11 - 0.00 Nočni pridih: Vsi županovi možje, 15/24; 0.25 Maloney, 19/21 KANALA
7.30	Risanke - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.30 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi -
11.00	Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Zmenkarije -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit -15.30 Nora hiša -
16.00	Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -18.50 Bravo, maestro -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Težave v raju, film - 22.30 Palau in filipinsko otočje -
23.30	Nemogoče - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -16.45 Videotop -17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas
HTV 1
6.45	Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -
10.00	Poročila -10.05 Izobraževalni program -
11.25	Program za mlade -12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -
14.00	Pol ure kulture -14.30 Arktika-Antarkti-ka -15.00 Izobraževalni program -15.30 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Preteklost v sedanjosti (dok. oddaja) - 20.55 Glasbena oddaja - 22.15 Opazovalnica - 22.45 Ljudje smo - 23.35 Nočna straža: Oddelek za umore V (serija); Psi faktor II (serija); Predpremiera: Vrnitev Mikea Hammerja; Sedmi element
HTV 2
14.45	Tv koledar - 15.00 Dober dan -17.15 Obala sončnega zahoda (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.30 Zakon L.A. (serija) -
21.25	Filmski večer - 23.25 Fatamorgana - 23.55 Hrvaški filmski portreti,
SOBOTA, 19. XII.
SLOVENIM 1
7.40 - 2.00 Teletekst
8.00	Oddaja za otroke Zgodbe iz školjke
8.30 Nesrečniki, ris. naniz., 12/26 9.00 An ban pet podgan 9.25 Glasbena šala (šola)
9.35	Petka
11.00	Glasbeno poletje v Bohinju
11.35	Razpoke va času
12.05	Tednik
12.50	Dobrodošli doma
13.00	Poročila
13.30	Med valovi
14.00	Novo mesto, prenos proslave
15.30	Nocoj se srečava, angl. film
17.00	Obzornik
17.15	Baletna šola
17.50	Na vrtu
18.15	Ozare
18.20 National geographic, amer. dok. serija, 11/12
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Utrip
20.15	Resje!
21.55	Turistična oddaja
22.15	Vino moje dežele, 3/3
22.50	Poročila, šport
23.15	Ljubezen pa še kar traja, amer. film 0.45 Iz muzeja
SLOVENIJA 2
9.25 Zlata šestdeseta -10.25 Otroška oddaja -
10.55	Smuk - 11.55 Smučarski skoki -13.45 Smuk, posn. -14.45 Euronetvs -15.55 Poredušov Janoš, tv film -16.55 Hokej -19.30 Videoring -
20.00	Pastorki, amer. film - 21.30 V vrtincu -
22.10	Don Kihot, naniz. - 22.35 Sobotna noč
KANALA
8.00	Risanke - 9.30 Nora hiša -10.00 Charles je glavni -10.30 Nimaš pojma -11,00 Cooperjeva druščična -11.30 Korak za korakom 12.00 Stilski zaliv -12.30 Bravo maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Vesoljka iz L.A., film -15.30 Prijatelja v krilu, naniz. - Prijateljica v gosteh, film - 18.00 Dušni pastir - 18.30 Sam svoj mojster - 19.00 Vitezi za volanom - 20.00 Resnični svet - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Lepotica in zver, koncert na ledu - 22.00 Dan Domin, posebna oddaja - 23.00 Babylon 5. naniz. - 0.00 Klub Avenija
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani-17.00 Videoboom 40-18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot
HTV 1
8.00	Tv spored - 8.15 Program za mladino -
12.00	Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13.05 Črno-belo v barvi -16.10 Poročila -16.20 Bramsvell II (serija)-17.15 Risanka-17.45 Turbo limachshow - 19.10 V začetku je bila Beseda - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Žensko moštvo (amer. film) - 22.00 Opazovalnica - 22.30 Nočna straža; Frasier; Film
HTV 2
15.05	Tv koledar-15.15 Češki film-16.40 Prizma -17.30 Dok. film -18.25 Glasbena oddaja -
18.55	Oddaja o kulturi -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Triler - 21.05 Zlati gong - 21.55 Dok. film - 22.50 Svet zabave - 23.20 Oprah Show
NEDELJA, 20. XII.
SLOVENIJA 1
7.40	- 0.35 Teletekst
8.00	Živžav Risanke
9.25	Zares divje živali
9.50	Ozare
9.55	Nedeljska maša
11.00	Vsi smo ena družina
11.30	Obzorje duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	4x4
13.00	Poročila
13.45	Resje!
15.20	Odkrila je romantiko, amer. film
17.00	Obzornik
17.15 Slovenski magazin
17.45	Po domače
18.40	Spoznavanje narave in družbe
19.10	Risanka
19.20	Žrebanje lota
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Zoom
21.35	Intervju
22.35	Poročila, šport
22.55	Murphy Brotvn, naniz., 16/25
23.20	Umori, naniz., 9/22
SLOVENIJA 2
9.40	V vrtincu - 9.25 Šport: Slalom, 1. tek (ž);
10.25	Veleslalom, 1. tek (m): 11.25 Smučarski skoki; 12.25 Slalom, 2. tek; 13.25 Veleslalom, 2. tek (m); 14.20 Odbojka; 17.55 Košarka -19.30 Videoring - 20.00 Spleti čisto blizu vas, drama -
21.00	V prihodnost, dok. oddaja - 22.05 Šport v nedeljo - 22.50 Lovci na slone, amer. film KANALA
8.00	Risanke - 9.30 Nora hiša -10.00 Charles je glavni -10.30 Nimaš pojma -11.00 Cooperjeva druščična -11.30 Korak za korakom 12.00 Šan-jam o Jeannie -12.30 Klub Avenija -13.00 Smešna gospa, film -15.30 Prijatelja v krilu, naniz. -16.00 Ta čudna znanost -16.30 Nimaš pojma -17.00 Manekenke -18.00 Klub Avenija -18.30 Jenny -19.00 Airvvolf, naniz. - 20.00 Zaseda, film - 22.30 Odkop - 23.30 Pesnik, film
VAŠ KANAL
12.30	Vaše želje -14.00 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 21. XII.
SLOVENIJA 1
7.45-1.10 Teletekst
8.00	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Cofko Cof, ris. naniz.
9.55 Zvezdica, lut. naniz.
10.25 Zlatko Žakladko 10.15 Dober večer
10.45	Izzivi prihodnosti, amer. dok. serija 11.10 National geographic, amer. dok. oddaja
12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.25	Ljudje in zemlja
13.55	Intervju
14.50	Zoom
16.20	Dober dan, Koroška
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Radovedni Taček 17.45 Zares divje živali
18.20	Recept za zdravo življenje
19.05	Risanka
19.00	Otrokom za praznike
19.10	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Otroški policaj, naniz., 3/6
21.05	Gore in ljudje
22.10	Odmevi, kultura, šport
22.50	(Ne)znani oder
23.20	Sanjarjenje, TV igra
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi možje, naniz. -10.00 Matineja: Zamudniki, avstral. naniz., 3/22; 10.25 Pacific Drive, naniz., 124/130; 10.50 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija; 11.25 SP v AS SVSL (ž) -12.30 Tedenski izbor: Indaba, franc, naniz., 23.25;
NAGRADI V LESKOVEC IN ČRNOMELJ
Žreb je izmed reševalcev 48. nagradne križanke izbral Martina Fran-koviča iz Leskovca in Milana Stančiča iz Črnomlja. Frankoviču je pripadla denarna nagrada, Stančič pa bo za nagrado prejel knjigo. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 28. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 50”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem
REŠITEV 48. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 48. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: SKRADIN, PLANETA, RAMADAN, JEREB, KO, AGA, OPAS, SLANA, ALE, TEMA, OTIT1S, ATA, MAKETA,TATE, EMIRAT, ILEGALA, ELI, KOROTAN, CAR.
12.55 Davis, ravnatelj, amer. naniz., 4/13; 13.15 Nocoj se srečava, angl. film -14,35 Euronetvs -
15.25	Modri lastovičar, švic. film -17.05 SP v AS SVSL (ž) -17.55 Žen^a mojega življenja, Špan. naniz. -19.00 Lingo -19.30 Videoring -
20.00	Studio City - 20.55 Portret Jeana Michaela Jarra - 21.55 Pomp - 22.55 Brane Rončel izza odra - 0.20 Nočni pridih: Najstarejši umor, angl. naniz.; 0.50 Moloney, amer. naniz.
KANALA
7.30	Risanke - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Man-nix -10.30 Dobri časi, slabi časi -11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.30 Dannyjeve zvezde -
13.30	Oprah show -14.30 Princz Bel Aira -15.00 Ne mi težit naniz. -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah show -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Življenje za Lorenza, film - 22.30 Silski izziv - 23.00 Da, gospod minister, hum. naniz. - 23.30 Nemogoče
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Usodna najstnica, film -
19.30	24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma -
20.25	Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz združenja LTV
TOREK, 22. XII.
SLOVENIM 1
7.45	- 0.55 Teletekst
8.00	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Radovedni Taček
9.45 Pustolovščine, naniz.
10.15 Recept za zdravo življenje
11.05	Po domače
12.05	Otroški policaj, naniz., 3/6
13.00	Poročila
14.00	Tedenski izbor Gore in ljudje 14.50 (Ne)znani oder 15.20 Sanjarjenje, TV igra
16.20	Prisluhnimo tišini
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Glasbena šala (šola)
17.45	Fenix in preproga, angl. nadalj., 4/6
18.20	Tretje oko, 7/10
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Učitelj, franc, naniz., 8/18 21.05 Pogovor
22.00	Odmevi, kultura, šport
22.50	Kako se cerkev vidi v javnosti
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama - 9.30 Najstrašnejši umor, angl. naniz. -10.00 Matineja: Zamudniki, naniz.; 10.25 Pacific Drive, avstral. naniz.;
10.50	Ženska mojega življenja, Špan. naniz.;
11.50	Studio City; 12.45 Sobotna noč -14.45 Euronetvs -16.30 Pastorki, amer. fiim -18.05 Anne Le Guen, franc, nadalj. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Aleksander Mežek -
21.30	Potovanje v Koromandijo, amer. film -23.15 Svet poroča - 23.45 Nočni pridih: Vsi županovi možje, naniz.; 0.10 Moloney, naniz. KANALA
7.30	Risanke - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Man-nix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi -11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Klub Avenija -
12.30	Kuharska oddaja -13.30 Oprah show -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit, film -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah show -
19.00	Tretji kamen od sonca -19.30 Zmenkarije -
20.00	Odklop - 21.00 Hitre tarče, film - 23.00 Da, gospod minister, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz.
VAŠ KANAL
14.00	Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Zadnja beseda, film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas
SREDA, 23. XII.
SLOVENIJA 1
7.45 - 1.00 Teletekst
8.00	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Glasbena šala (šola)
9.45 Fenix in preproga, nadalj.
10.15 Tretje oko, dok. serija, 7/10 11.10 Pogovor
12.05 Učitelj, franc, naniz. 8/18
13.00	Poročila
14.25	Tedenski izbor
Murphy Brotvn, naniz., 16/25 14.50 Odkrila je romantiko, amer. film 16.20 Obzorje duha
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Otroška oddaja
18.00	Slavnostna seja državnega zbora
18.25	Tretje oko, serija, 8/10
19.10	Otrokom za praznike
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Proslava ob dnevu samostojnosti, prenos 21.05 Beck, angl. nadalj., 5/6
22.00	Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan
23.25	Ljubezenska glasba, franc, drama, 2/3
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi možje, naniz. -10.00 Matineja: Zamudniki, nadalj., 5/22; 10.25 Pacific Drive, naniz., 126/130; 10.50 Anne Le Guen, franc, nadalj., 1/8; 11.40 Pomp; 12.40 V prihodnost, angl. dok. serija; 13.40 Pajčevina -14.05 Euronetvs -16.45 Božična pesem, amer. film -18.05 Angel, varuh moj, naniz. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Rokomet - 22.00 Ekhaya, družinska kronika, nadalj., 4/13 - 22.50 Pajčevina - 23.15 Nočni pridih: Vsi županovi možje, naniz.; 23.40 Leteči odred, naniz. KANAL A
7.30	Risanke - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Manna, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi -11.00
Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit, naniz - 15.30Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah show -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Forrest Gump, film - 22.30 Ruby Wax - 23.00 Drew Carey, naniz;- 23.30 Da, gospod minister, naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. -1.30 Danyjeve zvezde
VAŠ KANAL
14.00 Videostrani -17.00 Zadnja beseda, ponov, filma - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videotop - 21.00 Novice - 21.30 Zgodovina avtomobilizma
| TELEVIZIJA NOVO MESTO |
.vaš kanal
s Trdinovega vrha
na kanalu
.0 MHZ
DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mateji Gričar iz Štravberka 6 pri Otočcu. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1.	(2) Kje so tiste rožice - Jože Bohorč s prijatelji
2.	(4) Brez dragih - ansambel Poljub
3.	(1) Dolenjska - ansambel Henček
4.	(3) Ob potoku - ansambel Litijski odmev
5.	(6) Moja dečva - ansambel Cvet
6.	(9) Mačkoni - ansambel Mačkoni
7.	(5) Pozabljivec - ansambel Slapovi
8.	(-) Božični utrinek - ansambel Vrisk
9.	(7) V mojem srcu - Fantje izpod Rogle
10.	(8) Moja hramonika - ansambel Petra Finka
Predlog za prihodnji teden: Prometna - ansambel Nočna ptica
Jš-----------
KUPON ŠT. 50 Glasujem za: Moj naslov:
■-H
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADNA KRIŽANKA 50
ZNANSTVENO
SPOZNANJE
AVTOR:
JOŽE
UDIR
NEKDANJI
ITALIJANSKI
ZLATNIK
RIBIŠKI
PRIPOMOČEK
ITALIJANSKI
NAFTNI
KONCERN
STOLP PRI DŽAMIJI
IZOLATOR V ELEKTROTEHNIKI (VRSTA ACETATNE CELULOZE)
DEL
JAHALNE
OPREME
NEKD. JUŽ. AM. NAROD
POVODNA
VILA
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
KOZJA
DETEUA
KDOR
KRMI
ŽIVALI
FR. PISATELJ (ANDRE, 1869-1951)
MAO ZEDON-GOVO RAZUMEVANJE MARKSIZMA
REALNO BITJE SHOLASTIČNE FILOZOFIJE
VRSTA
OGLJIKO-
VODIKA
(OKTANSKO
ŠTEVILO!
IGRALKA
GARDNER
LJUDSTVO V INDOKINI
PEČICA
(VRSTA
PEČENKE)
ZAMBIJSKO
MESTO
FR.-ŠVIC.
PISATEU
(CLAUDE)
ČUSTVENOST
STAROGRŠKO
GLASBILO
NEZNANKA V MATEMATIKI
IME PEVCA SMOLARJA
DANSKI
OTOK
IZRAELSKA LUKA
V ST. VEKU NAROD NA OBALI JADRANSKEGA MORJA
VRATI NA KONCU NJIVE
BIUARDNA
PALICA
VROČE-
KRVNEŽ
SRBSKO
MOŠKO
IME
STANJE, KO JE UGLED KOGA ZMANJŠAN
Slovenija uvaja
DAVEK NA DODANO VREDNOST
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance
Registracija
Zavezanci za plačilo davka na dodano vrednost so vsi tisti posamezniki, ki opravljajo samostojno, neodvisno dejavnost - pri čemer njihov status ni pomemben - ter podjetja, ki opravljajo obdavčljiv promet blaga oz. storitev.
Kot zavezanec se bo torej morala registrirati vsaka fizična ali pravna oseba, ki bo v letu 1998 dosegla obdavčljivi promet v višini 5 milijonov tolarjev oz. 1,5 milijona tolarjev katastrskega dohodka. Če povezane osebe opravljajo promet blaga iste vrste oz. promet storitev iste narave, se šteje v cenzus za obvezno plačevanje DDV-ja skupni znesek vrednosti opravljenega prometa povezanih oseb v zadnjih dvanajstih mesecih, in to tako, kot da bi ta promet dosegla vsaka povezana oseba sama zase.
Lahko pa se bodo prostovoljno za status zavezanca odločile in prijavile tudi druge pravne ali fizične osebe z manjšim letnim prometom. To se splača predvsem tistim, ki lahko pri svojem poslovanju uveljavljajo vstopni davek in se jim zato splača DDV tudi zaračunati.
Z registracijo je davčni zavezanec podvržen nadzoru davčnih oblasti. Davčni zavezanec je ob registraciji dolžan davčnemu organu sporočiti, kdaj se njegova dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavanju in plačevanju DDV prične, spremeni ali preneha. Davčni organ pa izda zavezancu odločbo o vpisu zavezanosti za plačilo DDV-ja v davčni register.
Vsaka pravna ali fizična oseba, ki prvič postane davčni zavezanec, mora pri davčnem organu
vložiti prijavo za registracijo najkasneje do 20. dneva v koledarskem mesecu, ki sledi tistemu mesecu, v katerem je opravljeni promet oz. zaslužek od storitev bodočega zavezanca že presegel 5 milijonov tolarjev, merjeno v zadnjih 12-ih mesecih.
Davčni zavezanec pa postane z dnem, ki ga določi davčni organ v odločbi o registraciji. To odločbo je organ dolžan izdati v 15-ih dneh po prejemu prijave. Davčni organ po uradni dolžnosti določi zavezanost za plačilo davka na dodano vrednost tudi za kmete, katerih katastrski dohodek gospodinjstva za zadnje koledarsko leto presega 1,5 milijona tolarjev. Z gospodinjstvom je mišljena skupnost življenja, pridobivanja in trošenja sredstev.
Kmetje, ki zaradi premajhnega katastrskega dohodka ne bodo postali obvezni zavezanci, bodo imeli, s posebnim dovoljenjem davčnega organa, kljub temu pravico do pavšalnega nadomestila vstopnega davka v višini 4 odstotkov. To pavšalno nadomestilo bodo morali drugi davčni zavezanci za plačilo DDV-ja, ki bodo poslovali s temi kmeti ne-zavezanci, prišteti k siceršnji odkupni vrednosti blaga, in sicer v višini 4 odstotkov od odkupne vrednosti. Seveda pa bodo imeli ti drugi davčni zavezanci pravico, da bodo to pavšalno nadomestilo odbili kot svoj vstopni davek.
Fizične ali pravne osebe, ki ne bodo zavezanci za plačilo davka na dodano vrednost, tega davka ne bodo smele obračunavati, ga na računih ne bodo smele izkazovati, niti ne bodo imele pravice do odbitka vstopnega DDV-ja. Na drugi strani pa jim tudi ne bo treba voditi potrebnega knjigovodstva.
Zavezanci za plačilo DDV-ja bodo morali v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke, potrebne za pravilno in pravočasno obračunavanje ter plačevanje DDV-ja. Sem sodijo med drugim podatki o skupni vrednosti opravljenega prometa in prejetega blaga oz. storitev ter vrednosti po različnih stopnjah DDV-ja, tudi če gre za promet blaga in storitev, ki sta oproščena plačila DDV-ja. V knjigovodstvu bodo morale biti nujno zabeležene terjatve za vračilo vstopnega DDV-ja, njihovo plačilo, ter morebiten njihov prenos v naslednje davčno obdobje. V ta namen bo moral vsak davčni zavezanec voditi knjigo izdanih in knjigo prejetih računov. Davčni zavezanci bodo dolžni vso prejeto in izdano dokumentacijo hraniti najmanj deset let po poteku leta, na katero se bodo te listine nanašale.
Ne-zavezanci lahko kadarkoli predložijo pristojnemu davčnemu organu zahtevek za začetek obračunavanja in plačevanja DDV-ja. Obdobje zavezanosti za plačevanje davka na dodano vrednost pa ne sme biti krajše od 60-ih mesecev. To pomeni, da bodo tisti, ki se bodo odločili za ta sistem, plačevali DDV najmanj pet let.
Za prenehanje registracije izda posebno dovoljenje davčni organ, vendar šele potem, ko je zavezanec obračunal in plačal DDV od vseh dobav do dneva odjave ter popisal morebitne zaloge blaga. Tudi od teh zalog blaga mora namreč obračunati DDy kot da gre za jemanje blaga za lastno rabo.
Prihodnjič: Posebnosti
d d
gradbeništvo * trgovina • inženiring 8340 Črnomelj, Zadružna cesta 14
razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
POSLOVNI SEKRETAR direktorja d.d. Begrad Novo mesto
POGOJI:
VI. stopnja strokovne izobrazbe, ekonomske, upravne ali poslovne smeri, alternativa: V. stopnja strokovne izobrazbe, ekonomske, upravne ali poslovne smeri
-	5 let delovnih izkušenj na tajniških delih
-	znanje dela z računalnikom
-	aktivno znanje angleškega jezika
-	starost 30 - 40 let
Pisne ponudbe z dokazili o strokovni usposobljenosti ter življenjepisom pošljite v roku 15 dni na naslov sedeža firme ali oddate na naslovu v Novem mestu, Kočevarjeva 2.
Vse informacije lahko dobite na telefonsko številko 068/52-255!
ŠENTJERNEJSKA OBRTNA CONA - Pred kratkim se je šentjernejsko staro sejmišče spremenilo v gradbišče, ki bo preraslo v šentjernejsko obrtno cono. Sejmišče pa so premaknili v neposredno bližino. Podjetje Vias bo v obrtni coni do januarja zgradilo komunalno infrastrukturo, ki bo stala 56 milijonov tolarjev. Tako bodo spomladi obrtniki že lahko začeli z gradnjami. Občina je namreč vseh osem parcel, ki so bile na voljo, že prodala obrtnikom. (Foto: J. D.)
r
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA NOVO MESTO Novo mesto, Seidlova c. 1 8000 NOVO MESTO
Upravna enota Novo mesto objavlja v skladu s 26. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98), v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-l-326/98 z dne 14.10.1998 (Uradni list RS, št. 76/98) in 94. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/ 86 - prečiščeno besedilo), ki se v povezavi s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Uradni list RS, št. 1/91-1) uporablja republiški predpis,
JAVNO NAZNANILO
i.
V skladu s 26. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98) mora organ, ki vodi postopek denacionalizacije, pozvati vse najemojemalce poslovnih prostorov in stanovanj ter upravičence do vrnitve, da v roku 60 dni od uveljavitve navedenega zakona priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin.
II.
Glede na navedbe v I. točki tega naznanila pozivamo vse najemojemalce poslovnih prostorov in stanovanj ter upravičence < do vrnitve, da Upravni enoti Novo mesto, Seidlova c. 1, priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin v postopkih denacionalizacije najkasneje do 5.1.1999.
Novi simbol
SREČANJE ZBIRALCEV MLEKA
IVANČNA GORICA - Mercator Kmetijska zadruga Stična bo jutri, v petek, 18. decembra, ob 10. uri v sejni sobi zadružnega doma v Ivančni Gorici priredila srečanje zbiralcev mleka.
Bližajo se božični in novoletni prazniki, zato predlagamo lepo darilo za vas in vaše sorodnike, prijatelje in znance.
To je knjiga
NAŠE KORENINE
avtorja Toneta Jakšeta, upokojenega novinarja Dolenjskega lista.
V knjigi (ki je nastala iz zapisov za Dolenjski list) naši ljudje pripovedujejo o sebi in o dogajanju okoli njih. Skozi življenjske zgodbe pronica vse, kar se je tukaj v tem stoletju dogajalo: izseljenstvo, prva svetovna vojna, medvojni čas, druga svetovna vojna, partizanstvo, domobranstvo, izgnanstvo, internacija, zavezniško letalstvo, usoda Kočevarjev, skrivaštvo in osamosvojitev. Torej je knjiga, če upoštevamo še slikovno gradivo, dokumentarne podatke in zajeten obseg (knjiga ima 560 strani), lahko branje za vsakogar, hkrati pa reprezentančno darilo za različne priložnosti (poslovni partnerji, jubilanti, srečanja upokojencev, starostnikov).
Vam in vsem, ki jim jo boste namenili za darilo, bo prijetno popestrila praznike ob spominu na čase in na ljudi, ki že tonejo v pozabo. Izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Tone Jakše, Trdinova pot 4 a, 8330 Metlika.
S«---------------------------------------------H
Naročilnica
Naročam___izvodov knjige Naše korenine po prednaročniški
ceni 5.000 tolarjev za izvod. Knjigo s poštnino bom plačal po povzetju.
Ime in priimek:___________________________________
Ulica ali kraj:_________________________________
Pošta:____________________________________________
Podpis:
■m-----------------------------------------------st*
MESTNA OBČINA NOVO MESTO UPRAVA MESTNE OBČINE SEKRETARIAT ZA KOMUNALNE ZADEVE
POZIV ZAVEZANCEM K IZVAJANJU ZIMSKE SLUŽBE
V	skladu z Odlokom o ureditvi zimske službe v naseljih v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 22/85,19/87,14/90) so zavezanci za odstranjevanje snega s pločnikov in funkcionalnih površin:
•	skupnosti stanovalcev
•	lastniki stanovanjskih hiš
•	imetniki pravice uporabe poslovnih prostorov in prostorov v stanovanjski hiši
•	podjetja
V	skladu z odlokom so dolžni pred svojo zgradbo:
•	odstranjevati sneg in led s pločnikov, dostopnih ali dovoznih poti in površin, ki so potrebne za intervencije za požarno varnost
•	odstranjevati sneg in ledene sveče streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi
•	posipati pločnike in dostopne poti ob poledici
•	očistiti ulične požiralnike in ob vozišču zagotoviti odvodnjavanje
•	očistiti parkirne prostore, ki so v njihovi uporabi
•	sekati in odstranjevati odlomljene veje s svojih funkcionalnih površin
Zapadli sneg mora biti popolnoma odstranjen s pločnikov vsakokrat, ko ga zapade najmanj 10 cm in še sneži. Ob poledici je treba pločnike posipati s peskom in soljo.
Občani ne smejo ovirati izvajalcev zimske službe pri opravljanju zimske službe.
Nadzorstvo nad izvajanjem tega dela odloka opravljajo komunalni nadzorniki Mestne občine Novo mesto.
Občane oz. zavezance po Odloku pozivamo, da se držijo določil odloka. V primeru neizvajanja določil odloka bodo kršitelji kaznovani z denarno kaznijo ali predlagani sodniku za prekrške.
nove storitve
(=1	- elektronsko pismo
Elektronska poštna storitev
Odirg-iMC in (hrumu aaaa
Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej:
•	izdelavo.
•	izpis.
•	kuvertiranje,
•	dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil.
'OT POSTA SLOVENIJE
hup:/,'www posta.si c-niail mfo^posiia.si
ZAHVALA
Vse do zadnjega si upal,	Delo, skromnost in poštenje -
tvoje je bilo življenje, a za teboj je vsepovsod in zaprl trudne si oči.	ostalo delo tvojih pridnih rok.
V 44. letu starosti je umrl mož in oči
JOŽE GOVEDNIK
Rusinja vas 12, Suhor
da bolezen boš ugnal, a pošle so ti moči
Z neizmerno žalostjo v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom Bušinje vasi, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, poklonili cvetje in sveče ter pokojnega pospremili na mnogo prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju interne bolnice Novo mesto, podjetjem Revoz, TPV Treves, 1. a razreda poslovne srednje šole Črnomelj, 4. razredu OŠ Suhor, pevkam za zapete pesmi, govornikoma ter g. župniku za opravljen obred. Posebno se zahvaljujemo sosedom, družinam Žlogar, Kraševec, Juršič, Kolar, Šavoren ter Mariji Žlogar.
Žalujoči: žena Jožica, hčerka Anita, sin Martin in ostalo sorodstvo
zavarovalnica tilia d.d.
NOVO MESTO, SEIDLOVA C. 5
A.
V	skladu s sklepom 12. skupščine delniške družbe Zavarovalnice Tilia, d.d., Novo mesto, z dne 7.12.1998 Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto objavlja IZDAJO DELNIC pod naslednjimi pogoji:
Firma in sedež izdajatelja delnic:
Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, delniška zavarovalna družba s popolno odgovornostjo, Novo mesto, Seidlova cesta 5.
Oznaka delnic:
Delnice so navadne, imenske delnice istega razreda.
Skupna vrednost celotne izdaje delnic:
1.500.000.	000.00 SIT.
Način oz. oblika izdaje delnic:
Delnice bodo izdane v nematerializirani obliki.
Nominalna vrednost delnic:
10.000.	00 SIT.
Emisijska vrednost delnic:
10.000,00 SIT.
Način izplačila dividende: po sklepu skupščine.
Čas vpisa delnic:
Za prednostne upravičence 14 dni po sprejemu sklepa o povečanju osnovnega kapitala; za vse prednostne upravičence na neizkoriščenem delu 1 dan po preteku 14-dnevnega roka po načelu najboljše ponudbe z omejitvijo, da noben dosedanji delničar ne more posredno ali neposredno pridobiti več kot 15% novoizdanih delnic, pri čemer se kot merilo za opredelitev posredne ali neposredne pridobitve smiselno uporabljata določili člena 6. a in 6. b Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Ur. I. RS št. 6/94); za upravičence do neizkoriščenega 35% dela delnic in do vpisa 65% dela delnic (Pozavarovalnica Sava, d.d., in Dolenjska banka, d.d.) 3 dni po preteku 15 dni po sprejemu sklepa. Vpis in vplačilo delnic za vse upravičence je vsak delovni dan od 8. do 13. ure na sedežu družbe.
Način vpisa delnic:
Na sedežu družbe in s plačilom na žiro račun družbe, in sicer za prednostne upravičence takoj po vpisu, za Pozavarovalnico Sava, d.d., in Dolenjsko banko, d.d., pa v roku 14 dni po preteku 3-dnevnega roka za čas vpisa delnic (za Pozavarovalnico Sava, d.d., in Dolenjsko banko, d.d.).
Način vplačila delnic:
Delnice se vplačujejo v celoti v gotovini, v polnem emisijskem znesku.
Vrnitev vplačil:
V	primeru neizdaje delnic zaradi neuspešnega vplačila se bodo vplačila vrnila takoj.
Razred delnic:
Vse delnice tvorijo en razred.
Postopek izročitve in razdelitve delnic:
Delnice bodo razdeljene in izročene v skladu s predpisi o izdaji delnic v nematerializirani obliki.
Način razpolaganja z delnicami:
Z delnicami bodo delničarji razpolagali v skladu s predpisi o izdaji delnic v nematerializirani obliki ob upoštevanju predkupne pravice delničarjev, ki so prevzeli delnice na podlagi skupščinskega sklepa. Prednostna pravica imetnika delnic ob novi izdaji delnic: Delničarji imajo v primeru povečanja osnovnega kapitala družbe prednostno pravico do vpisa novoizdanih delnic pri povečanju osnovnega kapitala z vložki, če prednostna pravica s sklepom o povečanju osnovnega kapitala ni v celoti ali deloma izključena.
B.
Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto objavlja za prednostne upravičence dosedanje delničarje, DRAŽBO do neizkoriščenega 35-odstotnega dela delnic, ki bo v torek, 22. decembra 1998, ob 9. uri v mali sejni sobi Zavarovalnice Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova cesta 5.
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ČRNOMELJ Zadružna c. 16, 8340 Črnomelj telefon: 068/361-000; faks: 068/361-004
Upravna enota Črnomelj na podlagi 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Ur. I. RS, št. 65/98) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-l-326/98 z dne 14.10.1998 (Ur. I. RS, št. 76/98) in skladno s 94. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. I. SFRJ, št. 47/86 - p.b.) v zvezi s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. I. RS, št. 1/91-1) s tem
JAVNIM NAZNANILOM POZIVA
VSE NAJEMOJEMALCE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJ TER UPRAVIČENCE DO VRNITVE PODRŽAVLJENIH NEPREMIČNIN NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE ČRNOMELJ, DA
do 5.1.1999
pri Upravni enoti Črnomelj priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oz. zmanjšanja vrednosti nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov.
Cilka Brišar
V torek, 8. decembra, smo se na soteškem pokopališču zadnjič poslovili od Cilke Brišar, ki se je rodila v številni družini v Rdečem Kalu pri Dobrniču. Že zgodaj je morala poprijeti za delo. Kot mlado dekle se je še pred drugo svetovno vojno primožila k Bri-
šaijevim v Soteško goro. Ljudje so jo sprejeli za svojo, saj je za doto prinesla pridne roke in veselo srce, predvsem pa pesem. Da bi bilo življenje prijetno, je postala soustanoviteljica Prosvetnega društva, kjer je nastopala v raznih ljudskih igrah. Z možem sta prepevala tudi v cerkvenem zboru. Neprecenljivo veliko je naredila za medsebojne človeške odnose. Od leta 1943, ko sta se z možem
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
NIKOLAJ VESELIČ
iz Vrhovcev 5
Ob boleči izgubi našega očeta se zahvaljujemo sorodnikom, posebno sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, za izraze sožalja, darovane sveče ter vsem, ki ste našega dragega ata pospremili na njegovi zadnji poti, g. župniku za lepo opravljen obred ter ZB NOV.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V naše obraze so misli včrtale gube, v dušo žalost in brazgotino.
Ob boleči izgubi našega dragega
IGNACA
GORENCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje in sveče, nam izrazili pisno in ustno sožalje. Posebna hvala pogrebni službi Blatnik, gospodu župniku, govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru, trobentaču za odigrano Tišino, družinama Šušterič ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala Marjanci in Nataši. Lepa hvala vsem, ki ste pokojnemu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Družini Gorenc in Šušterič Šmarjeta, 10. decembra 1998
ZAHVALA
Druga mama, ni te več, spomin na tebe je boleč, je solza grenka na srce kanila, ostala nam je bolečina.
V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta
ALBINA
MARTINČIČ
roj. Krištof
iz Ledeče vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom ter sodelavcem Krke Zdravilišč Otočec, Pekarne Novo mesto in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, z nami delili boječino, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče. Še posebej hvala g. kaplanu, ZD Šentjernej, ge. doktorici Gorenčevi in pogrebnemu zavodu Oklešen. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 52. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in sin
FRANCI
TRLEP
Marjana Kozine 18, Novo mesto
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, sučustvovali z nami, pokojnemu darovali sveče in cvetje. Zahvala osebju ORL oddelka bolnišnice v Novem mestu, podjetju TENS Novo mesto, osebju Gradu Otočec ter gospodu patru Felicijanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama Marija, žena Irena in hči Barbara
Matijo poslovila ob odhodu v partizane, ga ni več videla. Edinega sina oče ni nikoli videl. Po vojni se je Cilka zaposlila na Novolesovi žagi, preživljati je morala še moževe starše. Redila je kravico. Tudi ob upokojitvi ni obmirovala. Nad 15 let je preživela v Domu starejših občanov v Šmihelu. Zad-
nja leta je bila na invalidskem vozičku in vesela je bila naših obiskov. Ob zadnjem slovesu so se od nje poslovili redki še živeči pevci in igralci iz leta 1938.
T. VIRANT
• Laž je sestra vojne. (Stephan)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
TEREZIJE
GORENC
iz Mirne Peči
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denar za sv. maše. Iskrena hvala tudi osebju Dializnega oddelka bolnišnice Novo mesto, osebju Doma starejših občanov iz Novega mesta in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
' ZAHVALA
V 86. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, ded in praded
SIMO
VRLINIČ
Bojanci 36
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izraze sožalja in darovane sveče ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Domu starejših občanov Črnomelj, dr. Macanu in dr. Janezu Kramarju za lajšanje bolečin. Lepa hvala Gasilskemu društvu Bojanci za organizacijo pogreba, govorniku za poslovilne besede, župniku za opravljen obred, pevcem, g. Hitiju in g. Matkoviču. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
JOŽEFA
ŠUŠTARIČ
z Gornje Pake 3
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za izraze sožalja, osebju Zdravstvenega doma Črnomelj, posebno dr. Jožici Fortun in višji medicinski sestri Zvonki Verdnik za obiske na domu. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, pevkam z Otovca pa za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Bila si tu, zdaj več te ni, ne moremo verjeti, tolažba je spomin nate, ki nihče ga ne more vzeti.
Tiho, kot je živela, je v 90. letu za vedno zaspala naša draga mama, stara mama, prababica in teta
ROZALIJA
GERLICA
roj. Brulc
iz Jelš 5 pri Mirni Peči
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani in nam izrazili sožalje. Hvala za darovano cvetje in sveče. Posebna hvala gospodu župniku za lep obred na domu in na dan pogreba kakor tudi vsem, ki ste našli čas in našo mamo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Vsi njeni
.TA TEPEN W^S ŽANOMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 17. decembra - Lazar Petek, 18. decembra - Teo Sobota, 19. decembra - Urban Nedelja, 20. decembra - Julij Ponedeljek, 21. decembra - Tomaž Torek, 22. decembra - Mitja Sreda, 23. decembra - Viktorija
LUNINE MENE
18. decembra ob 23.42 - mlaj
kino
BREŽICE: Od 17. do 21.12. (ob 18. in 20. uri) komedija Nori na Mary. 23.12. (ob 20. uri) akcijski film Pogajalec.
ČRNOMELJ: 18.12. (ob 20. uri) pustolovska komedija Zorro - zakrinkani maščevalec. 20.12. (ob 18. in 20. uri) komedija Veliki Lebovvski.
DOBREPOLJE: 18.12. (ob 19.30) pustolovski film Poštar. 20.12. (ob 19.30) kriminalni film Dosjeji X.
GROSUPLJE: 18.12. (ob 20. uri) kriminalni film Dosjeji X.
IVANČNA GORICA: 19.12. (ob 19. uri) pustolovski film Poštar.
KOČEVJE: 17.12. (ob 18. in 20. uri) pustolovski film Poštar. 21.12. (ob 18. in 20. uri) kriminalni film Dosjeji X.
KRŠKO: Od 17. do 20.12. (ob 18. uri) ZF Armegoddon. 19.12. (ob 16. uri) film Batman za vse čase. 22.12. (ob 20. uri) film Sanje v Arizoni.
METLIKA: 18.12. (ob 17. in 19. uri) komedija Veliki Lebovvski. 20.12. (ob 19. uri) pustolovski film Zorro - zakrinkani maščevalec.
NOVO MESTO: Od 17. do Ž0.12. (ob 15. uri in 16.30) ter od 21. do 23.12. (ob 16.30) risani film Mulan. Od 17. do 20.12. (ob 18. uri) komedija Nori na Mary. Od 17. do 20.12. (ob 20.15) ter od 21. do 23.12. (ob 18. uri in 20.30) akcijski film Pogajalec.
RIBNICA: 19.12. (ob 21. uri) kriminalni film Dosjeji X. 20.12. (ob 16. uri) pustolovski film Poštar.
ŠEMIČ: 19.12. (ob 19. uri) komedija Veliki Lebovvski.
TREBNJE: 18.12. (ob 20. uri) in 20.12. (ob 17. uri) ZF Armageddom.
VELIKE LAŠČE: 19.12. (ob 19. uri) kriminalni film Dosjeji X. 20.12. (ob 19. uri) pustolovski film Poštar.
KMETIJSKI STROJI
TRAKTORSKE GUME Barum vseh dimenzij, rezervne dele za popravilo motorja na vašem traktorju Zetor, Ursus, Tomo Vinkovič, Fiat, Univerzal, kosilnico BCS in akumulatorje nudi ugodno AGROIZBIRA PROSEN, KRANJ. Pokličite nas na tt (064)324-802.
Kvalitetna izdelava hidrostatičnih volanov brez droga in polža za traktorje Tomo Vinkovič. Sistem, ločen od obstoječe hidravlike, krmiljenje volanov preko olja brez povratnih udarcev. Ugodno. Garancija. Tel. 063/725-377
TRAKTOR PASOUALI, italijanski, 30 KM, z vsemi priključki, izpraven, prodam. tt (0608)40-645, od 10. do 12. ure in od 15. do 20. ure.	4831
TRAKTOR UNIVERZAL, v dobrem stanju, prodam. tt (068)68-732.	4837
TRAKTOR UNIVERZAL 445 DT, pogon na 4 kolesa, letnik 1986, prodam. tt (068)65-409.	4816
Montaža hidravličnih zavor na vse tipe traktorjev DEUTZ. Tel. 063/725-377
KUPIM
PREDVOJNI radijski aparat ali detektor kupim. tt (061)312-406 ali 317-618.	4516
ZA DELNICE Arkade, Aktive, Kmečke družbe, Setev, Trgatev, Plod, Kompas sklada, Trdnjave, Pro banke dobite gotovino. tt (0609)651-646.	4877
STANOVANJ E-ali starejšo hišo v Novem mestu ali okolici kupim. tt (068)23-050.
MOTORNA VOZILA
AUDI 100 2.3 E, letnik 1993, črne kovinske barve, električna klima, spuščen, 16 col, alu platišča, nikoli poškodovan, prodam. Možna menjamva ali kredit. 0(041)651-803. 4718 LADO KARAVAN, letnik 1993, prodam za 320.000 SIT O (0609)619-685 .	4802
AUDI 80 2.0, letnik 1993, kovinsko zelen, prevrnjen, prodam za 6.900 DEM. Možna menjava ali kredit. O (041)651-803.	4821
MOSKVIČ, letnik 1988, poceni prodam. O (068)66-545.	4841
LADO RIVO, letnik 1987, modro, registrirano do 3/99, 77.000 km, prvi lastnik, prodam. tt (068)65-643.	4848
R 5 CAMPUS plus, letnik 10/91, neregistriran, dobro ohranjen, prodam. tt (068)321-990.	4849
AUDI 80 2.0, letnik 1992, s klimo, temno moder, nikoli karamboliran, registriran do 11/99, ABS, servo volan, CK, alarm, prodam. Možna menjava ali kredit. tt (041)651-803.
R 4 GTL, letnik 1992, rdeč, registriran do 5/ 99, prodam, tt (068)325-008.	4856
R LAGUNA 2.0 RXE, letnik 6/94, električna klima, bele barve, 89.000 km, prodam ali menjam. tt (041)651-803.	4862
GOLF CL, letnik 1990, ugodno prodam. tt (041)709-175.	4873
OPEL CORSO 1.2 i, letnik 1993, registrirano do 15.8.1999, belo, lepo ohranjeno, prodam. tt (068)22-043.	4887
R 4, registriran do 5/99, letnik 1988, prodam. TP (068)81-154;	4889
LADO SAMARO, letnik 1993, belo, prodam. tt (068)89-721.	4891
JETTO, letnik 1987, registrirano do 7/99, prodam, tt (068)324-800, od sobote dalje. R 5 CAMPUS, letnik 1991, registriran do 11/ 99, prodam. TP (068)75-334, (041)697-963.
Z128, letnik 1987, prodam. TP (068)342-044, do 17. ure in (068)89-712.	4872
SEAT IBIZA, letnik 1995, prodam. TP (068) 89-749.	4822
FORD FIESTO, prva registracija marec 1998, 6000 km, prodam. tt (068)27-058.
R 5 CAMPUS, letnik 1993, registriran do 12/ 99, lepo ohranjen, prodam. TP (068)66-583, popoldne.	4865
JUGO 45 A, letnik 1986, bel, dobro ohranjen, registriran do 3/99, prodam. TP (061) 486-506.	4879
AX, letnik 1990, registriran do 11/99, pre-' voženih 100.000 km, prodam ali menjam za Jugo tt (068)75-334, (041 )697-963.	4864
# SUZUKI
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto tt 068/24-791
•
PRODAJA in SERVIS
•
Razprodaja terenskih vozil
SAMURAI 1,895.000 sit VITARA 2,696.000 sit in ugodna
prednovoletna prodaja osebnih vozil!
• POTA IN STRAN POTA EVROPSKIH FILMSKIH NAGRAD - Sje že slišali zafelikse, evropske filmske nagrade, ki so jih te dni v Londonu podeljevali enajstič? Oskarje pozna ves svet, pa čeprav gre le za filmografijo ene same države, resda supersile.
Toda če feliksi bolj skromno ciljajo v prvi vrsti samo na evropske narode, zakaj jih ne pozna sleherni Slovenec? Zato, ker ni marketinga, ni bleščic, ker Evropa nima velikih zvezd, ker je hol-lywoodski vzorec filma povozil vse druge in postal meroda-jen.Evropa si svoje filmske identitete, ki jo nedvomno ima, zgolj z nekimi feliksi nikakor ne bo povrnila. Sodeč po briljantni proletarski komediji Do nazga, lanskem evropskem zmagovalcu, evropski film za svojo vsaj idejno rehabilitacijo potrebuje splošne univerzalne teme, ki uspešno nagovarjajo tako Nemce kot Slovence, Angleže, Italijane ali Čehe. Evropski film mora imeti tudi dokaj trden in prepoznaven žanrski predznak, v vsakem primeru pa ni slabo, če koketira z žlahtnim, inteligentnim humorjem.
Letošnji zmagovalec je italijanski komik Roberto Benigni, ki je dobil kar dva feliksa; poleg tistega najbolj prestižnega za naj-
boljši film še za najboljšo moško vlogo. Gre za film o očetu, ki svojemu sinu kruta dejanja Nemcev v židovskem getu in koncentracijskem taborišču predstavi kot del igre “kdo bo koga ”. Kljub dobremu zmagovalcu pa sefelik-su tudi letos ni uspelo znebiti komplesa do svojega petkrat starejšega velikega brata oskarja. Kako za vraga naj si človek razloži čudaško potezo 350-članske Evropske filmske akademije, režiserjev in igralcev, ki jim predseduje sam guru evropskega filma in teorije, nemški režiser Wim Wenders, ki je za najboljši neevropski film razglasila ameriški Trumanov show. Pri raji se ameriška nadvlada pozna še bolj: nagrado občinstva je namreč prejela znanstvenofantastična pošast Godzila, najboljša igralca pa sta Antonio Banderas v Zoru in Kate Winslet v Titaniku. Brez nadaljnjega komentarja.
Za drugi evropski film leta bi lahko razglasilijkar francoskega nominiranca Življenje je lepo, zmagovalca ljubljanskega festivala, saj sta si nagrado za naj-bolši ženski vlogi tako kot že maja v Cannesu razdelili Elodie Bouchez in Natacha Reignier. Režiser Erik Zonca je poleg Danca Vinterberga in njegovega prav tako nominiranega Praznovanja prejel Fassbinderjevo nagrado za evropsko odkritje leta. Nagrado za posebne dosežke pa je dobil mojster tragičnih vlog, vedno trpeči Anglež Jeremy Irons.
TOMAŽ BRATOŽ
PBS.
Poštna banka Slovenije, d.d.
Novo!
Mladinski tekoči račun s kartico Activa/Maestro za osnovnošolce od 13. leta naprej, za dijake in študente.
Informacije na tel. št.: 063/425 27 15, 425 27 19.
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu.
OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v banu 2.900 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52l00-620-107-970-27620-4405l9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta-.info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (šl. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
Splača se varčevati!
VEZAVA KRATKOROČNIH DEVIZNIH DEPOZITOV V DEM
I
Znesek v DEM	Nad 1 mesec	Nad 3 mesece	Nad 6 mesecev
nad 1.000	3,10 %	3,11 %	3,12%
nad 10.000	3,11 %	3,12%	3,13 %
nad 100.000	3,12 %	3,13 %	3,14 %
nad 1.000.000	3,13 %	3,14%	3,15 %
Vezava deviznih sredstev je možna tudi v naslednjih valutah:
ATS, CHF, USD in 1TL.
8 i
DOLENJSKA
BANKA
Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati!
POHIŠTVO
ZELO UGODNO prodam nova vratna krila Jelovica. TP (068)341-527.	4812
RABLJENO KUHINJO Marles in eno leto star hladilnik ugodno prodam. TP (068)325-105 ali (041)764-775.	4884
RABLJENO pohištvo prodamo po simbolični ceni. TP (068)22-842, popoldan. 4854
POSEST
V	CENTRU ČRNOMLJA, Kolodvorska 8,
prodam hišo z gospodarskim poslopjem, celo ali po delih. TP (061)1273-266.	4725
HIŠO na Otočcu oddam. TP (068)73-075.
V	NOVEM MESTU, Šmihel, prodamo hišo.
TP (068)325-449 ali (041)636-746, nepremičnine Media.	4895
NJIVO, 17 a, v neposredni bližini vasi Razdrto pri Šentjerneju prodam. tt (068)76-207.	4896
ZAZIDLJIVO PARCELO za vikend, na Gačah v bližini smučišča kupim. tt (0608)75-144.	4899
POSEST, hišo in 6 ha zemlje, 6 km od Metlike, v vinogradniškem okolju, zelo ugodno prodam. Informacije dobite pri Jožetu Slobodniku, Vidošiči 6, Metlika.	4830
PREKLICI
DAMJAN RADOVANOVIČ, Šmarješke Toplice 35, opozarjam Petra Jamška, Šmarješke Toplice 27, naj preneha z žaljivimi govoricami. Istočasno pa zahtevam javno opravičilo, sicer ga bom sodno preganjal! 4809
PRODAM
PLASTIČNE VERIGE in prtljažnik za smuči prodam. TP (068)25-803.	4805
PVC CISTERNE, 1500-litrov in 2000-litrov, rabljene, za kurilno olje, prodam. (041) ali (0609)630-068.	4832
VINO cviček in rizling prodam. tt (068)341 -935, popoldan.	4835
INDUSTRIJSKI 5-nitni overlock znamke Rimoldi prodam. TP (0608)22-674.	4875
SVEŽO SLANINO domačega prašiča prodam. tt (068)81-774.	4883
GUME na obročih za lado nivo in obnovljeno Z 750 prodam. TP (068)87-214.	4890
RAZNO
ASTROLOGIJA in jasnovidnost - osebno, pisno ali po pošti. Pokličite astrologinjo Gordano na TP (041)404-935.	4647
Kvalitetna montaža hidrostatičnih volanov za vse tipe traktorjev. Ugodno z garancijo. Tei. 063/725-377
62-LETNA nudi pomoč in družbo ženski za hrano, sobo. Gre tudi gospodinjit družini. Šifra: Vse po dogovoru”.	4825
ANGLEŠČINO inštruiram. TP (068)323-356, v soboto ali nedeljo.	4861
POSLOVNI PROSTOR v Novem mestu, primeren za pisarne, ob glavni cesti, z velikim parkiriščem, oddam. tt (068)342-614. 4878 OKREPČEVALNICO v Šmihelu pri Žužemberku oddam v najem. Na voljo sta še 2 prostora za trgovino ali stanovanje. tt (068)87-786.	4888
VARSTVO za enoletnega sina, v Novem mestu, iščem od marca dalje. TP (068)341-198.	4829
GOSTINSKI lokal v Novem mestu oddam v najem. tt (0609)647-996.	4882
SLUŽBO DOBI
ZASTOPNIKEz lastnim prevozom za trženje oglasov v občinski telefonski imenik zaposlimo v Sevnici. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRŠ, Litijska cesta 38, 1000 Ljubljana. SKLADIŠČNIKA z izkušnjami zaposlimo za nedoločen čas. OD 70.000 do 200.000 SIT. Prijave na naslov: M&MM, d.o.o., Cegelnica 33, Novo mesto, TP (068)322-193.	4808
HONORARNO ali redno zaposlitev nudimo. 2 prosti delovni mesti! Samo resni kandidati pokličite na TP (0608)75-481, Milan.
PRIJAZNO DEKLE za pomoč pri strežbi v okrepčcvaknici iščemo. TP (068)21-187.4838
NATAKARICO s končano gostinsko šolo zaposlimo. tt (0609)647-996.	4881
TAKOJ ZAPOSLIMO delavca z znanjem struženja in rezkanja. TP (068)372-151, (068)374-380.	4853
Iščemo mlado ekipo, ki bi sodelovala pri odprtju prve prave FAST FOOD restavracije v Novem mestu. Bodi mlad, komunikativen, urejen, željan izziva in zagnan za delo. Izobrazba ni pomembna. Pismene prijave pošljite na naslov: Pizzerija Novljan, Novi trg, Novo mesto.
Prijetno dekle za strežbo v BISTRO-ju “CC” v Novem mestu zaposlim. Tel. 041/ 633-894
Poslovodjo in prodajalca
zaposlimo v trgovini z ogrevanjem in vodovodom v Novem mestu. Pisne prijave pošljite na naslov:
IKA, 4226 ŽIRI
STANOVANJA
ENOSOBNO STANOVANJE ali ločeni sobi i
v centru Novega mesta oddam. B (068)25-483.	4814
HIŠICO ali stanovanje v bloku v TVebnjcffl kupim. ZT (061)127-33-17.	4815
TAKOJ VSELJIVO dvosobno stanovanje s CK, v Novem mestu, prodam. Tt (068)321-077.	4846
V	KRŠKEM oddam enosobno opremljeno
stanovanje s CK, telefonom in KATV. H (068)27-134.	4851
V	CENTRU Krškega prodam dvosobno
stanovanje, pritlično, 55 m2, balkon, KATV telefon, ČK, delno opremljeno, takoj vselji* vo. 0(064)714-618.	4892
V	NOVEM MESTU oddamo opremljeno dvosobno stanovanje. tt (068)325-449 ah (041)636-746, nepremičnine Media. 4894 DVOSOBNO STANOVANJE na Kandijski v Novem mestu oddam, tt (041)662-551.
ENOINPOL ali dvosobno stanovanje v Novem mestu nujno potrebuje poštena domačinka s hčerko, tt (068)21-366 ah (068)23-149.	4868
ŽENITNE PONUDBE
POSREDOVALNICAMIDVAvam pomaga, da praznikov ne preživite sami! Pokličite na TT (066)527-716 ali (041)739-083.	4807
PREPROST MOŠKI, 47 let, nealkoholik' brez obveznosti, želi spoznati življenjsko sopotnico. Šifra: Resen.	4857
ŽIVALI
VALILNICA NA SENOVEM obvešča cenjene kupce, da sprejemamo naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev. Vse informacije dobite na tt (0608)71-375. 626 KRAVO FR1ZIJKO po izbiri in 200 litrov sadjevca prodam, tt (068)76-427.	4801
2 PRAŠIČA, težka 130 do 160 kg, prodam-Franc Povše, Velike Poljane 8, Škocjan. 4806 PRAŠIČE za zakol, krmljene z domačo krnim prodam, tt (068)75-417.	48U
2 PRAŠIČA, 300 kg, in enega, 120 kg, prodam-0(0608)67-328.	4813
PRAŠIČA, 140 kg, krmljenega z domač0 hrano, cca 280 kg, prodam, tt (068)78-429-Vrhpeč.	4833
PRAŠIČA, 160 kg, prodam. O (068)85-7(P*-BELE PIŠČANCE prodajamo po 250 SIT/kg-Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, O (1)68)42-524-
SPREJEMAMO NAROČILA za rjave nosnice že v nesnosti. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, It (068)42-524.	4*4U
PRAŠIČE ža zakol zelo ugodno prodam-(068)73-092.	4844
PRAŠIČA, 150 kg, krmljenega z doma^ hrano, prodam. V (068)85-699.	484-
TELIČKO, staro 10 dni, ter večjo količit//j suhe koruze prodam. TT (068)75-173. 41(4 PRAŠIČA, 180 kg, prodam, tt (068)73-600-
PRAŠIČE, krmljene z domačo krmo, prodam. Franc Kukman, Jablan 23. Mirna Peč, »(068)82-311.	4859
PRAŠIČA, 160 kg, prodam, B (068)42-783.
4860
PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. B (068)85-587.	4870
2 PRAŠIČA, cca 160 kg, prodam. Možen zakol na domu. B (068)42-967,	4874
PRAŠIČA, 150 kg, krmljenega z domačo Orano, prodamo. B (068)85-927.	4886
PRAŠIČA, 120 kg in 150 kgterkalano kolje M vinograd prodam. B (068)85-954. 4836
PRAŠIČA, cca 140 kg, in svinjo, cca 250 kg, °ba za zakol, ter cviček in dolenjsko belo vino ugodno prodam. B (068)73-119.	4833
OVNA, težkega 80 kg, prodam. B (068)53-9<M.	4897
NEMŠKEGA PREPELIČARJA z rodovnikom, starega 4 leta, opravljena vsa cepljenja, prodam. B (068)52-852.	4858
2 PRAŠIČA, 180 kg, prodam. B (068)30-242.	4844
OOMAČE PURE in purane prodam. B (068)60-718,zvečer.	4876
PRAŠIČE od 100 do 120 kg, lahko tudi polovice, prodam. B (068)78-353.	4867
2 PRAŠIČA za zakol prodam. B (068)78-233.	4819
PRAŠIČA, krmljenega z domačo hrano, cca 200 kg, prodam. B (068)321-452.	4820
PRAŠIČA, 130 ali 180 kg, domača krma. in jugo 45, letnik 1989, prodam. B (068)83-702.
4824
PRAŠIČA, težkega 150 do 170 kg. domača brana, prodam. B (068)75-323.	4843
PRAŠIČA, težka 250 in 130 kg, prodam. B (0608)75-405.	4869
4 PRAŠIČE, težke 40 do 60 kg, prodam. B (068)81-308.	4817
PRAŠIČE, težke 25 do 30 kg, prodajamo po 200 SIT/kg ter prašiče, težke 200 kg, prodam. »(068)81-519.	4880
PRAŠIČA, težkega 200 kg, prodam. B (068)42-594.	4828
PRAŠIČA, težka 120 in 180 kg, prodam. B (068)82-287.	4866
PRAŠIČE, 100 do 200 kg, domača hrana, Prodam. Mežen zakol. B (068)82-280.4818
2 PRAŠIČA, 140 in 160 kg, in 10 dni starega bikca prodam. B (068)73-327.	4885
ŽREB1CO črno-rjavega pegavca (piko), staro 3 leta, in pony žrebico, staro 7 mesecev, Prodam. B (068)73-117.	4855
Belokranjska veterinarska služba želi vsem lastnikom malih živali, živinorejcem ^	in poslovnim sodelavcem	js
& uspešno in zdravo leto 1999.	€
GOSTILNA PIRKOVIČ v Šmarjeti prireja 1.1.99 NOVOLETNI PLES.
Cenjene goste obvešča, da sprejema naročila na tel.
068/73-122.
Kvalitetna izdelava hidrostatičnih volanov za traktorje IMT vseh tipov, montaža brez obstoječih drogov po najnovejšem sistemu DANFOS, CILINDER. Montiram na most traktorja. Ugodno. Garancija. Tel. 063/725-377
*ISTBo
cA
Novi trg, Novo mesto
B 322-765
vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit...
Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo.
Pridite, poskusite
in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri
PARTNERTRADING, d.o.o.,
iz Novega mesta!
RzMlO
OGNJIŠČE
Krvavec	Kum
104,5	105,9
(r-	-
B 068/324-377
^---- ■ ■ ■ -.—)
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666	'
LISTA ZA DOLENJSKO
Dežurna tel. št.
0609/633-930
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
IIU/I
NA NOVI LOKACIJI ŠE UGODNEJŠI
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o.
Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442
TPV-AVTO, Servisno-prodajni center Kandijska 60, 8000 NOVO MESTO Tel.: 068/391-81-12, 391-81-19
NOVOLETNI POPUSTI
CLIO, TVVINGO	120.000,00	SIT
MEGANE - VSI MODELI 180,000,00 SIT LAGUNA, SAFRANE 240.000,00 SIT
DARILO ZA NAROČNIKE VOZIL DO KONCA LETA loBVEZNOZAVAROVANJEVOZI^
KREDITI T + 3,75 % DO 5 LET STARO ZA NOVO - STARO ZA STARO PRODAJA VOZIL IN NADOMESTNIH DELOV, SERVIS, AVTOPRALNICA
RENAULT
Za Vas TPV-AVTO od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
.	-	N
Vi uganete - mi nagradimo!
Odgovor na devetindvajseto nagradno vprašanje je bil pravilen, če ste zapisali, daje v slovenski kuharski uspešnici mojstra Petra Bevca 654 receptov. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imela Štefka Molek iz Vel. Lipja 16 pri Žužemberku, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) pa je bila izžrebana Marija Avbar iz Ulice D. Bučarja 24 v Novem mestu. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (T. Jakšeta Dolenjske obraze) prejme Franc Nahtigal iz Pod Trško goro 59 v Novem mestu.
Izpolnite pravilno trideseti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 22. decembra, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad - dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in
darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev.
n-----------------n
NAGRADNI KUPON št. 30
Vprašanje: Koliko koledarjev vam ho poslal Dolenjski lisi: nobenega, enega ali dva?
Odgovor:
Moj naslov:
§t§---------------------»§
v-------------------------------/
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto	,	odmevno objavo v
po B 068/323-610 ali 041/623-116	DOLENJSKEM LISTU
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 77 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo.
GOTOVINSKA POSOJILA Kolodvorska 45, Črnomelj 77 068/53-453, 0609/643-216 —	ZASTAVLJALNICA vam nudi kratkoročna posojila na osnovi zastave čekovnih blanketov, delnic in certifikatov. REALIZACIJA POSOJILA TAKOJ!
VELIKA NAGRADNA AKCIJA za naročnike DOLENJSKEGA LISTA
V veliki “družini” naročnikov in bralcev Dolenjskega lista ni nikoli nihče preveč. Da bi vsak četrtek v letu prejelo vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, še več naročnikov, smo pripravili veliko nagradno akcijo.
Kdor se bo s spodnjo naročilnico (pošlje naj jo na naslov Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, p.p. 212) pridružil številnim naročnikom, bo do novega leta časopis prejemal brezplačno, po plačilu naročnine za naslednje leto pa mu bomo poslali knjigo in koledar, ki si ju bo izbral na naročilnici.
S tem akcije kajpak še ne bo konec, najbolj “vroče” bo po novem letu, ko bomo med novimi naročniki izžrebali
dobitnika štedilnika, med starimi naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino za letos, pa se bo nekdo razveselil barvnega televizorja.
Ena nagrada ni nobena,
poreče kdo, zato za nove in stare naročnike že pripravljamo še več manjših nagrad. Komu bodo pripadle, bo določil žreb.
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
ime in priimek:_________________________________________________________upokojenec:	da	ne
naslov (kraj, ulica, hišna številka):_________________________________________________________________
pošta:_
Izjavljam, da naročilo res velja zame, in sicer najmanj za eno leto, nato pa dokler naročnine ne bom odpovedal. Naročnino bom plačeval osebno ali s položnico, ki mi jo bo poslal Dolenjski list. Za nagrado v naročniški akciji sem izbral (obkrožite knjigo in koledar):
knjigo:	koledar:
•	Jože Dular: MESTO NAD BOJICO	• umetniški stenski koledar
•	Tone Jakše: DOLENJSKI OBRAZI	• setveni stenski koledar
kraj:
datum:
podpis:
Spoštovani naročniki in bralci!
Najbrž se še spominte, da vam je pred tremi leti dedek Mraz prinesel velik stenski koledar z Levstikovo pripovedjo o Martinu Krpanu, krasile pa so ga slike, s katerimi je Tone Kralj upodobil zgodbo o najbolj znanem slovenskem ljudskem junaku.
Leto kasneje vas je poštar spet razveselil s stenskim koledarjem; na njegovih straneh je Andrej Bar-telj popisal usode nekaterih dolenjskih in posavskih gradov, naslikal pa jih je Samo Kralj.
Žal računica ni znesla, da bi vas s stenskim koledarjem obdarili tudi lani - zato pa bo drugače ob tokratnem prehodu iz leta v leto, ki bo zadnje pred 2000. V predbožični številki Dolenjskega lista boste našli enolistni koledar (z imeni, luninimi menami in še čem, kar ste mnogi pogrešali lani), v prvi oz. naj-
kasneje v drugi številki časopisa po novem letu pa vam bo poštar prinesel še stenski koledar, ki smo ga pripravili skupaj z novomeško Galerijo Kralj in njenimi sponzorji (NLB, Merkur-Novotehna, Zavarovalnica Triglav, Intel in Vaš kanal). Slikovni del koledarja bodo zapolnjevale podobe kozolcev, kakor jih je na platno umetniško prenesel Samo Kralj.
Prepričani smo, da boste mnogi koledar shranili prav zaradi kozolcev, šest naročnikov Dolenjskega lista pa bo prejelo izvirno sliko, uokvirjeno, se razume. Kdo bo moral v steno zabiti žebelj za Kraljev kozolec, o tem bo odločil žreb na začetku februarja prihodnje leto, in sicer med tistimi naročniki Dolenjskega lista, ki bodo imeli plačano naročnino za 1. polletje.
PRAZNIČNA DARILA ZA PRIJATELJE
LORENCI
TREBNJE
vas vabi
v trgovino “BON” ob gostišču HRIBAR (prej Motel “PUTNIK”) v Trebnjem.
Med iskrivostjo stoterih oblik steklenic boste spoznali delček ustvarjalnega duha današnje Evrope in Slovenije. Vaša izbrana steklenica bo pustila zanamcem pečat časa, ki ga živimo.
Za lažjo odločitev nudimo pokušnjo. Navdih bo popolnejši.
Ponudbo smo obogatili s sladkim programom Kraša, šampanjci Freliha iz Šentruperta, kavo in drugim.
DARILA ZA POSLOVNE PRIJATELJE
Nismo pozabili na ZELENE CENE za praznično kuhinjo. Denimo:
•	RUM DOMAČI 40%	1 I 990 SIT	0,7 I 790 SIT	0,51	590 SIT
•	KIRSCH 50%,	0,21 (za flambiranje)	490 SIT
•	ZAČINJENI NAMENSKI JABOLČNI KISI (pehtranov, česnov, hrenov, dietni, hubert) 0,71 250 SIT
•	DOLENJSKI CVIČEK	0,51	220 SIT
•	BRINJEVEC 0,5 I (za vsak primer)	1.400 SIT
in drugo
PRAZNIČNA DARILA ZA VSO DRUŽINO
VEDNO Z VAMI IN ZA VAS
masa
V SODELOVANJU
ECU
d.o.o. KAMNIK
Želimo Vam prijetno praznovanje božičnih praznikov ter obilo zdravja, sreče in uspeha v novem letu 1999!
PONAREJANJE URADNIH LISTIN
PORTRET TEQA TEdNA
Ivan Žibert
Ob praznovanju 40-letnice Srednje šole Krško, ki so jo prejšnji teden v Krškem združili s položitvijo temeljnega kamna za novo srednjo šolo, je svet šole ravnatelju Ivanu Žibertu podelil priznanje za uspešno vodenje šole. “Na vprašanje, koliko je bilo vodenje uspešno, bi morali odgovoriti drugi, sicer pa imam občutek, da bo potrebno še veliko postoriti, ” je skromno dejal ravnatelj Žibert in dodal, da je to priznanje vsem delavcem šole. “Sole namreč ne ustvari zgolj ravnatelj, pač pa vsi zaposleni, zato se delo ne ceni le po prispevku posameznika, pač pa po povprečju vseh. ”
Ivan se je rodil leta 1941 v Račji vasi. V osnovno šolo je hodil v Cerklje, nadaljeval šolanje na nižji gimnaziji v Brežicah, nato pa se je kot dijak druge generacije šolal na Tehniški srednji šoli, današnji Srednji šoli Krško. Morda tudi zato, ker velikih možnosti izbire za šolanje takrat ni bilo, posebno ne v domačih krajih. Nato je nadaljeval s študijem elektrotehnike in se izobrazil še za pedagoško delo. Zadnja tri desetletja biva v Brežicah.
Pravzaprav je bil vsa službena leta zaposlen na tej srednji šoli,
le tri leta je pravo proizvodno delo preizkusil v invalidskih delavnicah Skopice, čeprav pri tem dodaja, da je tudi v šoli veliko praktičnega dela, saj v njihovih proizvodnih delavnicah nastajajo končni izdelki, ki jih prodajajo na trgu. Ivan se še dobro spominja preteklih let srednje šole, v katero so nekoč prihajali dijaki celo s Primorske in od drugod. Čeprav se je šola vsa štiri desetletja ubadala s prostorsko stisko, zaradi katere danes pouk poteka kar na štirih lokacijah v sicer vse prej kot primernih prostorih, zaposleni na šoli ugotavljajo, da je bilo znanje, ki so ga dijaki pridobili, dobro, čeprav se na to šolo doslej ni vpisovalo veliko odličnjakov. Razmerje v prid dobrim učencem se bo gotovo popravilo z uvedbo nove smeri tehniške gimnazije pa tudi z novo šolo, ki naj bi bila sezidana v leta 2000, tako da bi šolsko leto 2000/ 2001 pričeli v novi stavbi.
Ker gre za eno prvih tako sodobnih tehniških šol z delavnicami, je bila dobrodošla pomoč uslužbencev in vodstva šole. Sicer pa je potrebno reševati tudi veliko rednih zadev, tako da ravnatelju ne ostane veliko prostega časa. Na šoli je namreč zaposlenih skoraj 80 ljudi, tu pa je še 600 dijakov in 100 slušateljev, zato so popoldanske ure namenjene pogovorom, stikom z učitelji, učenci, partnerji, pa tudi za kakšno poglobljeno individualno delo se najde čas šele popoldne.
Ivan Žibert je na Srednji šoli elektro predmete učil 19 let, poučuje pa tudi sedaj, ko je ravnatelj. Njegov mandat se bo iztekel čez tri leta, ko se bo verjetno upokojil. Tako bo imel več časa tudi za druge stvari, ki jih rad počne, na primer za glasbo, dobro knjigo, za urejanje vrta ali pomoč pri delu v vinogradu ali sadovnjaku. Vsekakor pa bo tako tudi več časa za družino: ženo in oba otroka, ki sta šla očitno po očetovih sledeh, saj sta oba svoje življenjsko delo našla v elektro stroki.
TANJA GAZVODA
SPET KAŽE - Obnovljena stolpna ura v brežiškem gradu.
Spet kaže čas
Stolpna ura v brežiškem gradu mirovala več kot pol stoletja
BREŽICE - Na mogočnem dvorišču brežiškega gradu pozornost obiskovalcev pritegne več stvari, od zunanje freske do arkad, zagotovo pa tudi stolpič na severnem krilu z veliko stolpno uro, ki kraljuje na njem. Vse do pred kratkim je bil pogled na uro kot pogled na brezčasje, kazalci se desetletja niso premaknili in so vztrajali na istem mestu. Brežičani vedo, da je grajska stolpna ura nazadnje kazala čas med drugo svetovno vojno, potem pa nič več. Nemci so namreč odnesli s seboj urni mehanizem, tako daje od ure ostala le zunanja številčnica in nekaj delov ohišja.
Ko so se v Posavskem muzeju odločili, da uro spravijo k življenju, so se znašli pred dejstvom, da potrebuje povsem nov mehanizem. In ker bi bila izdelava kopije starinskega mehanizma izredno draga, so se raje odločili za sodoben elektronski mehanizem. Številčnico so dali temeljito prenoviti, kazalce pa pozlatiti. Ura pa je ob zunanjem blišču dobila še povsem nov elektronski mehanizem. Vgradnjo so zaupali podjetniku Janezu Vrhovniku iz Kranja. Tako je zdaj na zunaj sicer starinska stolpna ura izredno točna. K veliki točnosti prispeva tudi samodejno daljinsko uravnavanje.
MiM
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Z Mladenom Rakičem so policisti grdo ravnali - Varuh človekovih pravic se na pritožbe še ni odzval - Pol poslanskih plač za vaške ceste - 0 ivanški občini in uporabi “dr.”
Prvi nas je poklical Mladen Ra-kič, državljan Bosne in Hercegovine. Poklical nas je iz novomeških zaporov, kjer je ta čas priprt, da pa je dobil dovoljenje za klic, je, kot je povedal, imel precej težav. Obtožba ga je bremenila kraje osmih avtomobilov, obsojen pa je bil za krajo enega, za kar je dobil tri leta zapora. Povedal je, da so bili policisti med aretacijo z njim zelo grobi, pretepali in maltretirali pa so ga tudi med zaslišanji. Zaradi poškodbe ledvic je bil dalj časa v bolnici. Pravi, da boleha za vietnamskim sindromom, v času krize je norel in razbijal, trikrat pa je poskušal narediti samomor. Zdravili so ga v psihiatrični bolnišnici Ljubljana Polje. V četrtek, ko nas je poklical, je že 15. dan gladovno stavkal. Ponoči ga tlači mora in ne more spati. Ker sodba še ni pravnomočna, je še v priporu, čeprav je ponudil varščino v višini 50.000 nemških mark, da bi do pravnomočnosti sodbe ostal na prostosti, a. je sodišče ponudbo zavrnilo. O vsem je obvestil varu-
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Nmlriarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pi-satčžbto pa je lažje telefonira -ti, Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga: pohvalili, dli pa U opozorili na zanimiv dogodek/iz domačih krajev - pokličite nas!Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
ha človekovih pravic, vendar se ta po več kot enem tednu ni odzval, pričakuje pa obisk predstavnikov mednarodnih organizacij za človekove pravice, ki jih prav tako obvestil o svojem primeru. Za vsem tem naj bi po njegovem stala politika. S sodnikom je bil dogovorjen, da ga lahko obišče naš novinar, kar je novinarka Tanja Gazvoda tudi storila, o Rakiče-vem primeru pa je nastal daljši zapis, kije objavljen na 11. strani.
Stane Željko iz Suhorja, ki nas pokliče večkrat, se je tokrat zgražal nad širokoustenjem naših najvišjih politikov pred Evropo. Govorijo o tehnološkem napredku in visokem standardu naših državljanov, medtem ko se polovica Slovencev otepa z vse hujšo revščino. Meni, da bi morali poslanci državnega zbora svoje plače znižati vsaj za polovico, kar velja tudi za Občinarje, s prihranjenim denarjem pa bi zgradili podeželske ceste in uredili komunalno infrastrukturo po vaseh. Zelo ga motijo tudi številni napačni prometni znaki. Naštel bi nam lahko nešteto primerov, a nam je zaupal le enega: znak za omejitev hitrosti na 40 km/h na Vahti, kjer bi moral namesto tega stati znak za oster ovinek ali pa spolzko cesto.
Bredo Ben kič iz Šmarjeških Toplic jezi, ker ob večjem sneženju pred dnevi nihče ni splužil dostopa do hiš v njihovem naselju ob vstopu v vas nasproti gostilne Prinovec. Na krajevni skupnosti pravijo, da občina ne nakazuje denarja za ta namen, predsednik krajevne skupnosti pa ji jc dejal, da mora svoje dvorišče očistiti vsak sam. Breda je povedala, da so ljudje iz njihovega naselja pomembni le takrat, kadar gre za sa-mosprispevek, saj je večina dobro situiranih, a od samoprispevka dobijo nazaj precej manj, kot dajo.
Marko Burgar iz Novega mesta
je Dolenjski list precej temeljito prebral in mu nekaj stvari ni bilo jasnih. Tako ga je zmotila vest na kulturni strani, kjer pišemo, da je prvi dan knjižnega sejma v Šentjerneju nastopila framska skupina Mladinske knjige, ki po njegovem s tem imenom ne obstaja; moti ga izraz ivanška občina, češ da se pravilno piše občina Ivančna Gorica. V prejšnji rubriki Halo, tukaj je bralec Dolenjca! je omenjen direktor veterinarskega zavoda Novo mesto. Ta ustanova sploh ne obstaja, pa tudi omenjeni veterinar ni doktor znanosti, kot bi lahko sklepali iz pred imenom in priimkom zapisanega “dr.”. Poleg tega ga zanima, ali bo Dolenjski list v prihodnje še izhajal, ko Koncilija ne bo več novomeški župan in ne bomo ime-li koga blatiti. Preverili smo in ugotovili, da dramska skupina Mladinska knjiga obstaja, šent-jernejske otroke pa je prišla razveselit iz Ljubljane. Kar se tiče rabe imena ivanška občina, je pridevnik ivanška dovoljen (leksikon Cankarjeve založbe Slovenska krajevna imena). Sicer pa bi bilo dobro, če bi si kritik ogledal knjigo Slovenski pravopis I. Pravila, ki jo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti l. 1990, še posebej § 77 - 104, ali pa tudi Slovenski pravopis (Ljubljana 1962), str. 38-39, § 42 (zlasti zadnji odstavek “Pomni L”). Tam je podrobno razloženo, da pišemo stvarna lstna imena na dva načina. Uradno naziv dr. pred imenom in priimkom pritiče le doktorjem znanosti, vljudnostno pa se lahko uporablja, tako v pogovoru kot pri pisanju, tudi za zdravnike in veterinarje.
I. V.
Ilegalna tiskarna v Novem mestu
Novomeščan Hinko G. tiskal po naročilu vozniška dovoljenja, spričevala ipd.
NOVO MESTO - Dolenjski policisti in kriminalisti se že dalj časa srečujejo z različnimi ponarejenimi dokumenti, tokrat pa se lahko pohvalijo z odkritjem ti-skarrie ponarejenih listin pri 40-letnem Novomeščanu, ki mu tiskanje ni neznan posel.
“Ne delamo si iluzij, da je ta tiskarna edina, saj je pri nas veliko povpraševanje po ponarejenih dokumetnih, pa tudi na mejnih prehodih se vse pogosteje srečujemo s ponarejenimi vozniškimi in prometnimi dovoljenji, ki so na oko in otip skoraj povsem podobna originalu,” je na novinarski konferenci dejal načelnik kriminalistične službe UNZ Novo mesto Anton Olaj in dodal, da žal slovenska policija še ni tako opre-meljena kot nekatere tuje, a sodobna oprema, ki jo uporabljajo tudi na mejnih prehodih na našem območju, je takšnim goljufom vse
bolj kos.
Ponarejanja listin, za katero kazenski zakonik RS predvideva do tri leta zapora, je tako osumljen 40-letni Hinko G. iz Novega mesta, kije najmanj od L junija in 4. decembra, v dveh stavbah v Novem mestu s pomočjo računalniške opreme in strojev za tiskanje izdelal ponarejeno dokumentacijo za do sedaj še neidentificirane kupce. Tako so policisti pri hišni preiskavi našli 94 slovenskih mednarodnih, 568 jugoslovanskih, 1082 ukrajinskih in 55 mednarodnih vozniških dovoljenj, 606 potrdil 6 uspešno končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe in 52 dovolilnic za mednarodni prevoz. Zasegli so tudi pripomočke za ponarejanje: različne matrice in računalnik.
Za osumljenca je bilo odrejeno policijsko pridržanje, po končanem postopku pa je bil priveden
k preiskovalnemu sodniku sodišča v Novem mestu. Preiskava še ni zaključena, saj policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
T.G.
PREDSTAVIL SEJE ZA KRIMINALISTA
NOVO MESTO - Prejšnji torek zvečer je v gostinski lokal Rezelj v Novem mestu prišel 18-letni M. Z. iz okolice Brežic, si naročil pijačo, nato pa se je strežnemu osebju in gostom predstavil kot kriminalist iZ Krškega. Povedal je, da išče dve mlajši dekleti, ki naj bi odšli od doma. Pri sebi je imel njuni fotografiji, ki jih je kazal strežnemu osebju in gostom. Zaradi lažnega izdajanja za uradno osebo bodo policisti zoper mladeniča napisali kazensko ovadbo.
JAZ PA NEKAJ ZNAM - V studiu 14 na Radiu Slovenija je v soboto, 5. decembra, s slovensko ljudsko pesmi)0' zaokrožilo prijeten večer kar 31 nastopajočih. Pripravili so dve nepozabni urici druženja s slovensko ljudsko glasbo.) Javno oddajo Jaz pa nekaj znam sta vodila Janez Dolinar in Simona Juvan. Med nastopajočimi je bil tudi Matijd Krkovič iz Morave pri Kočevju, posebni gostje oddaje pa so bili Prifarski muzikantje od Fare v Kostelu (na sliki). Vsi igrajo na inštrumente in tudi pojejo. Martin Marinč igra na harmoniko, Valentin Južnič na bisernico, Miro Košir n° bugarijo, Zvonka Homan na tamburaško čelo, Damir Zajec na brač in Mitja Ferenc na bas. Pojejo v kostelsketn narečju. Veliko pesmi, ki jih izvajajo, so člani ansambla priredili tudi sami. Nad njihovim nastopom smo bili očarani Med oddajo smo prejeli ogromno klicev poslušalcev, tudi iz Bavarske in Stuttgarta. Z nekaterimi sta se voditi* tudi neposredno pogovorila. Vsi pa niso mogli prehvaliti prijetnega Miklavževega večera. (I. A.)
Nad sneg s konjsko vprego
decembra, nekaj pred drugo uro ---------------z
zjutraj, je zagorel kozolec last F. Janez VVeiss s Svibnika pri Črnomlju še orje sneg s konji L. s Čateža ob Savi. Kozolec je ----------------------------------—
imel tudi prostor za bivanje, v njem pa je lastnik okoli pol polnoči zakpril v kaminu. Ko je opazil ogenj na strehi pri dimniku, je poklical gasilce, pred njihovim prihodom pa so požar delno omejili bližnji vaščani in policisti. Ogenj je bil pogašen ob pomoči gasilcev iz gasilskih društev Čerina, Velika Dolina, Obrežje in Brežice. Škode je za več kot milijon in pol.
VESELO PLESNO POPOLDNE
NOVO MESTO - Zveza kulturnih društev Novo mesto in Kulturni center Janeza Trdine priredita v torek, 22. decembra, ob 16.30 v veliki dvorani veselo plesno popoldne. Plesni program Glasbene šole Marjana Kozine bodo dopolnili nastopi članic plesnega društva Terpsihora, klovnese Eve Škofič Maurer in žonglerjev, prišel pa bo tudi dedek Mraz. Vstopnine ni.
SVIBNIK - Ko je bilo Janezu Weissu s Svibnika pri Črnomlju komaj 14 jet, je prvič oral sneg. Takrat še ni bilo drugačnih plugov kot na konjsko vprego. Na cestni bazi so imeli tiste, ki so orali sneg, zapisane na seznamu, a ko je zapadel sneg, so že sami vedeli, kakšna je njihova dolžnost.
Janez se spominja, da so v en snežni plug vpregli štiri ali celo pet parov konj. Na prvem in tretjem paru so jahali, da so usmerjali konje, medtem ko so se cestarji peljali na plugu, da so privzdignili plug, če se je nanj prijel zbiti sneg. “Snega je bilo Včasih vpč kot danes. Ko smo se podali na pot po zasneženih belokranjskih cestah, smo bili od doma tudi po nekaj dni. Kjer nas je dohitela noč, tam smo prespali,” se spominja Janez.
Ko so s snežnim plugom prišli v vas, je bil to za vaščane pravi praznik. Takoj so prinesli hrano konjem, a tudi oračem, ki si niso mogli privoščiti, da bi nosili jedila s seboj, saj bi jim zmrznila.
Smrt na pokopališču
Mrliški voziček peljal pokojnika v obe smeri
KOSTEL - Minuli četrtek je bil v slovenskem Kužlju pogreb. Na zadnjo pot so spremili Marijo Bauer. Pogreb seje iz vasi vzpenjal na pokopališče nad vasjo. Med prvimi pogrebniki je spešil v hrib tudi pokojničin sorodnik Matija Bauer, krsto s pokojnico pa so peljali na pokopališkem vozičku.
Komaj je pogrebni sprevod prišel na pokopališče, seje Matija naslonil na neki spomenik in nato ob njem zdrsnil na tla.
Med udeleženci pogrebnega sprevoda je bila tudi medicinska sestra. Skušala je Matiji pomagati, nato pa so krsto s pokojnico odložili z vozička, nanj pa so naložili Matijo Bauerja in ga odpeljali v vas, kjer so ga spet poizkušali oživiti. Oživljanje pa jc bilo zaman. Martin Bauer je bil srčni bolnik, pot navkreber pa ga je do smrti utrudila. Pokopali so ga v soboto, 12. decembra, na pokopališču pri Fari. J. PRIMC
Janez Weiss s svojim Miškom
Seveda so na zasneženih pote!1 doživeli marsikaj. Nekoč, ko so se s snežnim plugom vračali iz Mik' larjev, so zagledali velik ključ o** zidanice, vtisnjen v odrinjeni sneg-Eden od oračev se je spomnil vl' nogradnika, ki je že dlje časa tat' nal, daje izgubil ključ, in po sreč' nem naključju gaje le dobil nazaj-Počasi so prihajali snežni plug1' “vpreženi” v traktorje in tovor-njake, oranja na konjsko vpreg0 pa je bilo vse manj. A Janez nad" aljuje s tradicijo. Ne želi sc odpp' vadati konjem, ki so bili pri hiš*’ odkar pomni. Njegov oče je s konjsko vprego vozil celo pošt°: Weissov Miško je sedaj edini ko°J na Svibniku. Ko zapade sneg-vpreže Janez - ne da bi ga kd° prosil - Miška v snežni plug in pfe' orje vse vaške poti in marsikatet0 dvorišče. Zastonj. Tudi plug sl’ tako kot nekdaj, zbije sam.
M. B--J