teto XXI/.	K0*	SMS ■	■	^iM» Številka 96.
Naročnina za Jugoslavijo:	Hj	KmL	nB	Slft	fl	Bjanfflk,	83	§88	^8bi 38 Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za lno- KS M^ JHB M	M	^	H	BK	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
zemstvo: 210 din), za'/.leta RH H9 mtL.	I	»KB	I m ■	H	25-52. Uprava: Gregor-
90 din, za •/. leta 45 din,	čičeva ul. 27. Tel. 47-flL
mesečno 15 din. Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani.	Časopis	za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo	nicl v Ljubljani št^LOML
Izhaja ™dVrdX_______________________L/ubl/ana.	ponedeljek 28. avgusta 1939_________________Cena	Sl	1*50
Državniško
deianie
Nad 20 let je trpelo vse naše notranje politično življenje zaradi ostrih notranjih bojev, da so mnogokrat neprijatelji Jugoslavije že napovedali njen bližnji konec. Med vsemi vprašanji, ki so povzročali te notranje boje, pa je bilo najvažnejše hrvatsko vprašanje, v katerem so se polagoma osredotočila tudi vsa druga vprašanja. Sedaj je s sporazumom, z novo in koncentracijsko vlado ter z novimi uredbami to vprašanje rešeno in s tem tudi vsa naša glavna notranja vprašanja. Dober konec, vse dobro, pravi pregovor. Zato se more tudi reči, da so izvršili državniško dejanje oni, ki so sklenili sporazum.
Reči pa moremo, da gre sporazumu odlika državniškega dejanja tudi zaradi njegove vsebine. Z njim je postala naša država zopet prava parlamentarna država. Velika pridobitev je to za ljudstvo in za državo in upamo, da niso še pozabljene žalostne izkušnje iz prve dobe našega parlamentarnega življenja in da si bodo vsi politični voditelji prizadevali, da se stare napake ne bodo več ponavljale, zlasti pa ne razpaljevala strankarska mržnja v takšni meri ko nekdaj. Za resnično parlamentarno življenje ne zadostujejo le zakoni, ki omogočajo takšno življenje, temveč mora biti v ljudstvu in še posebej v politikih ona zrelost, da nihče ne skuša zlorabljati svoboščin, ki jih daje parlamentarno življenje. Naloga vseh nas je, da vzgojimo tradicijo, ki bo dala našemu parlamentarnemu življenju močno oporo in ki bo onemogočala vsako demagogijo.
To bo sedaj tudi mnogo laže dosegljivo, ker bodo dobile tudi banovine zakonodajno oblast, da bo osrednji parlament oproščen balasta čisto lokalnih vprašanj. Tudi državljanska vzgoja bo s to delitvijo zakonodajne oblasti zelo olajšana, povečan pa tudi čut odgovornosti. Poleg tega pa bo kontrola nad delom javne uprave znatno učinkovitejša.
Sporazum daje hrvatski banovini, ki je tudi znatno povečana, velike pravice, kar je tudi edino pravilno. Sedaj bo hrvatski narod praktično videl, da mu daje Jugoslavija vso svobodo in vse pravice, ki jih potrebuje za svoj gospodarski, kulturni, socialni in nacionalni napredek. Nobenega dvoma zato tudi ni, da bo hrvatski narod te nove možnosti svojega razvoja tudi dobro izkoristil, kar bo v korist tudi vsej državi in s tem tudi Srbom in Slovencem.
Nobenega dvoma tudi ni, da se bodo pravice, ki jih je dobila Hrvatska banovina, razširile tudi na druge banovine, ker je pač nemogoče, da bi bil položaj banovin neenak. Tako bodo od sporazuma imele tudi direktno korist vse pokrajine v državi in ker je gotovo, bodo te ugodnosti tudi s pri-
°!? uporabile, moremo biti prepričanj da bo sporazum povzročil splošen napredek v vsej Jugosla-v'i1- Tudi zato moremo reči, da je sporazum državniško dejanje.
_ §e prav posebno pa moremo reči to z ozirom na razdelitev kompetence med državo in Hrvatsko banovino. Pri vsej veliki svobodi in neodvisnosti, ki jo dobi Hrvatska banovina, vendar je vseskozi varovan občno-državni interes.
Vojska, zunanja politika, prometna sredstva ostanejo v kompetenci osrednje vlade. Država je eno carinsko in trgovinsko ozemlje in ni se bati, da bi banovine mogle postavljati med seboj carinskih zidov. Tudi osnovna načela prosvetne politike, verskih zadev in de-
V petek ob 13. je bila seja vlade, na kateri je sporočil ministrski predsednik Cvetkovič, da je podal demisijo svoje vlade. V svojem demisijskem pismu je naglasil, da je sestavil dne 6. februarja svojo vlado z nalogo, da najde podlago za rešitev hrvat-skega vprašanja. To nalogo je v celoti izvršil. Ker je s tem njegova misija izvršena in ker zahteva novo nastali položaj širšo podlago v osebni in politični sestavi vlade, podaja ostavko svoje vlade.
Kraljevo namestništvo je ostavko sprejelo ter poverilo mandat za sestavo nove vlade znova gospodu Dragiši Cvetkoviču.
Konzultacije za sestavo nove vlade so bile hitro in uspešno končane in v soboto popoldne so člani nove vlade že prisegli.
Z ukazom so kr. namestniki postavili:
za predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča, predsednika vlade n r.,
za podpredsednika ministrske-
Takoj po prisegi novih ministrov je bil podpisan ukaz o ustanovitvi Hrvatske banovine, ukaz o imenovanju dr. Šubašiča za novega bana ter cela vrsta drugih ukazov.
Najvažnejša določila o novi Hrvatski banovini so:
Savska in primorska banovina ter okraji Dubrovnik, Šid, Ilok, Brčko, Gradačac, Derventa, Travnik in Fojnica se spajajo v eno banovino pod imenom Hrvatska banovina.
V pristojnosti nove banovine se prenesejo naslednji posli: kmetijstvo, trgovina in industrija, gozdovi in rude, javna dela, socialna politika in ljudsko zdravje, telesna vzgoja, pravosodje, prosveta in notranja uprava.
Državi pa se pridrže vsi ostali posli, ter oni, ki so posebnega pomena za občne državne interese, in sicer:
Skrb za državno varnost, zatiranje protidržavne in razdiralne propagande, opravljanje policijske informativne službe ter skrb za javni red in mir.
Državljanstvo z nekimi omejit-tvami, rudarska zakonodaja ter državna rudarska podjetja. (Koncesije, ki so važne za narodno obrambo pa sme dajati banovina sporazumno z vojnim ministrstvom.)
Državna prometna sredstva,
verski posli,
Mednarodni pravni prometi.
Zunanja trgovina in trgovina med banovinami (edinstvo trgovinskega in carinskega ozemlja),
lavskega prava ostanejo skupna. V vseh vprašanjih, ki so v resnici važna za državno skupnost, ostane Jugoslavija še nadalje enotna država.
Sporazum seveda še ni rešil vseli vprašanj v vseh podrobnostih, toda ustvaril je trdno podla-
ga sveta dr. Vladka Mačka, odvetnika v Zagrebu, za pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča, ministra v p., za ministra prosvete Božidarja Maksimoviča, ministra v p., za ministra za zgradbe dr. Miho Kreka, ministra n. r, za ministra za gozdove in rudnike dr. Džaferja Kulenoviča, ministra n. r.,
za ministra za ljudsko telesno vzgojo Tomiča Jcvrema, ministra n. r.,
za prometnega ministra inž. Nikola Besliča, ministra n. r., za ministra za zunanje zadeve dr. Aleksandra Cincar-Markoviča, ministra n. r., za ministra vojske in mornarice Milana Nediča, armijskega generala,
za ministra za pošte, telegrafa in telefona dr. Josipa Torbarja, odvetnika v Zagrebu, za finančnega ministra dr. Ju-raja Šutcja, odvetnika v Sarajevu, za ministra brez portfelja dr.
Zakonodaja o merah in utežih, o zaščiti industrijske lastnine, o poslih zasebnega zavarovanja in o zasebnih zavarovalnicah.
Menično, čekovno, trgovinsko, konkurzno, obligacijsko, pomorsko in avtorsko pravo.
Predpisovanje kazni za kršitev predpisov, ki spadajo v kompetenco države.
Določevanje z zakonom osnovnih načel prosvetne politike ter osnovnih načel za lokalno samoupravo.
Občna načela delavskega prava in delavskega zavarovanja ter občno načelo vodnega prava.
Organizacija oblasti v Hrvatski banovini
Banovini se morajo zagotoviti potrebna finančna sredstva za njeno uspešno poslovanje. Katere davščine pripadejo banovini, se določi s posebno uredbo. Ce se prenesejo državni posli na banovino, se morajo prenesti na banovino tudi odgovarjajoči krediti iz državnega proračuna. Katere davščine pripadejo banovini, se uredi s posebno uredbo. Prav tako tudi razdelitev državnih fondov, premoženja in dolgov.
Zakonodajno oblast o zadevah in pristojnosti Hrvatske banovine izvršujeta kralj in sabor skupno. Upravno oblast izvršuje kralj po banu, sodno sodišča v banovini. Sodbe izrekajo v imenu kralja na podlagi zakonov.
Vsak pismeni čin vlade v zadevah banovine mora sopodpisati ban, ki zanj tudi odgovarja.
go za ustvarjajoče sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev za napredek vsem skupne Jugoslavije. S sporazumom je dana ljudstvu in hkrati tudi hrvatskemu, srbskemu in slovenskemu narodu vsa svoboda in vsa potrebna neodvisnost, a da je pri tem sila Jugosla-
Smoljana Bariša, odvetnika iz Zagreba, za ministra za trgovino in industrijo dr. Ivana Andrcsa, odvetnika iz Zagreba, za ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Srdjana Budisavljeviča, odvetnika iz Zagreba,
za kmetijskega ministra dr. Branka čubriloviča, za ministra brez portfelja dr. Mihajla Konstantinoviča, univerzitetnega profesorja v Beograda, za ministra za notranje zadeve Stanoje Mihaldžiča, pomočnika bana.
Od 18 ministrov je 11 Srbov, 5 Hrvatov, 1 Slovenec in 1 musliman. Iz Srbije je 7 ministrov, iz Vojvodine 1 (inž. Beslič), iz Bosne 3, iz Hercegovine 1, iz Hrvatske 5 in iz Slovenije 1.
Od bivših in sedanjih strank so zastopane v vladi: JRZ, HSS, zemljoradniki, staro-radikali, bivša SLS, muslimani in SDS. V vladi niso zastopani edino Davi-dovičevi demokrati in JNS.
Sabor sestavljajo poslanci, ki
jih ljudstvo svobodno voli s splošnimi, direktnimi, enakimi in tajnimi volitvami z zastopanjem manjšine.
Sabor sklicuje kralj, ki ga more tudi razpustiti, vendar pa mora ukaz o razpustu vsebovati tudi uredbo o novih volitvah in novem sklicanju sabora.
Posebna določila se tičejo odgovornosti bana in njegove kompetence.
Upravne spore razsoja upravno sodišče v Zagrebu dokončno.
Ustanavlja se posebno ustavno sodišče, ki razsoja o sporih med državo in banovino.
Računsko kontrolo opravlja za Hrvatsko banovino samostojno in dokončno posebno računsko sodišče.
Slede še prehodna določila.
Nadalje je bila izdana uredba, ki v svojem 1. členu določa, da se morejo predpisi uredbe o Hrvatski banovini s kraljevim ukazom razširiti tudi na druge banovine ter se more pri tem tudi spremeniti obseg njih ozemlja.
Nadaljnji ukazi
Narodna skupščina, izvoljena dne 11. decembra, se razpušča. Dan volitev in dan sklicanja nove skupščine se določita s kraljevim ukazom.
Mandati vseh sedanjih imenovanih in izvoljenh senatorjev ter njih namestnikov ugasnejo. Izvolitev novih senatorjev se izvrši po predpisih zakona o senatnih volitvah.
Odpravlja sc zakon o volitvi
vije na zunaj in na znotraj silno
okrepljena, da se ji ni bati nobenih in še tako razburljivih zunanjih dogodkov, ker se more popolnoma zanesti na zvestobo vseh svojili državljanov. In to daje še zlasti sporazumu odliko res državniškega dejanja.
narodnih poslancev za narodno
skupščino z dne 10. septembra 1931. z vsemi njegovimi kasnejšimi spremembami in dopolnitvami.
Ministrski svet se pooblašča,, da izda uredbo z zakonsko močjo o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino.
Pooblašča se ministrski svet,, da izda uredbo z zakonsko močjo o spremembi zakona o tisku, zakona o društvih, zborovanjih in posvetih ter druge politične zakone.
Naš lesni izvoz v juliju
V juliju smo po uradnih podatkih izvozili 119.495 ton lesa v vrednosti 112.9 milijona din. Lani smo izvozili v juliju le 69.241 ton v vrednosti 60'1 milijona din. Naš izvoz lesa se je torej povečal za 50,249 ton ali za 72’57°/o, po vrednosti pa za 52'8 milijona din ali 87'85%.
V prvih sedmih mesecih t. I. smo izvozili skupno 737.118 ton za 629,7 milijona din, lani pa v istem času 543.264 ton v vrednosti 477 1 milijona din. Po količini se je torej letos v primeri z lani povečal naš izvoz lesa za 193.854 ton ali za 35‘68°/o, po vrednosti pa za 152'6 milijona din ali za 32®/o.
V klirinške države smo izvozili v juliju 74.474 ton ali 62'32®/o vsega našega lesnega izvoza. Po vrednosti pa smo izvozili v klirinške države lesa za 65’3 milijona din. V neklirinške države smo izvozili 45.016 ton za 37‘6 milijona din. Lani pa smo izvozili v neklirinške države le 19.461 ton v vrednosti 20'7 milijona din.
Statistika našega lesnega izvoza v juliju v posamezne države je naslednja:
1939	1938
		milj.		mil.
	ton	din	ton	din
Albanija	802	07	876	0‘8
Alžir	1122	11'	1265	11
Argentina 3387		3‘6	1342	1*3
Belgija	3766	3’8	149	0-3
Ceško-M.	4350	5'8	522	1*2
Egipt	9390	8'0	543	0'b
Angleška	6771	8'2	7106	91
Francoska 3957		4’5	159	03
Grška	7801	61	4144	3’2
Italija	37075	29’8	22494	15'»
Madžar.	11998	9^	5638	3'5
Malta	584	0'5	563	0'5
Maroko	2931	2’6	1092	0'9
Nemčija	12458	137	16982	16'5
Nizozem.	2598	3-0	3672	2'8
Polestina	1963	17	716	0’6
Španija	172	01	—	—
Švica	2751	2’5	424	0'4
Tunis	1650	1,5	268	0'2
ostale drž. 4764		6’0	1286	1*8
Inserate
za velesejmska številko sprejemamo do četrtka popoldne.
Koncentracijska vlada 9. Cvetkoviča
Dr. Maček	podpredsednik	vlade
novina —	Skupščina	in	senat	razpu
da izda nove	po
Nova ureditev Jugoslavije
Statistika trg. obratov v savski banovini
Te dni je izšlo zadnje skupno poročilo Trgovinsko - industrijske zbornice v Zagrebu. Po tem poročilu je bilo na koncu leta 1938. na Območju zbornice skupno 14.092 trgovinskih obratov s 3.802 podružnicama, 5.801 gostinski obrat z 211 podružnicami ter 315 denarnih zavodov z 58 podružnicami. Vseh obratov je torej bilo 24.279.
Od začetka leta dalje pa vodi statistiko trgovinskih obratov nova samostojna trgovinska zbornica. Iz njene statistike se vidi, da je bilo letos v prvem polletju na novo prijavljenih 1.212 trgovinskih in gostinskih obratov z 206 podružnicami. V samem Zagrebu je bilo na novo prijavljenih 312 trgovinskih obratov z 88 podružnicami, gostinskih obratov pa je bilo v tem času na novo prijavljenih 93 s 14 podružnicami. Na vsem območju zbornice ni bil v prvem polletju ustanovljen niti en bančni ali zavarovalni zavod.
Odjavljenih je bilo v prvem polletju 811 obratov in 146 podružnic, in sicer 599 trgovinskih in 207 gostinskih ter 5 denarnih zavodov (izven Zagreba). Število vseh obratov se je v prvem polletju zvišalo za 461. Največ na novo prijavljenih obratov je majhnih, kra marij, trgovin z mešanim blagom, krčem in gostilnic. Skupno je bilo na koncu prvega polletja 1939. na Območju zagrebške trgovinske zbornice 24.746 obratov.
««
Jugoslovenska celuloza
Podjetje, ki je nepotrebno
**
Ni plačilnih težkoč za naš izvoz na Poljsko
V nekaterih jugoslovanskih mestih je bilo objavljeno, da ne morejo naši izvozniki več izvažati na Poljsko, ker da nam dolguje Poljska že nad 25 milijonov din. Ta vest je bila absolutno napačna, ker ne dolguje nam Poljska, temveč smo mi Poljski dolžni že nad 27 milijonov din. Zato ni nikakih plačilnih težkoč za naše izvoznike na Poljsko. Pač pa so težave za poljski izvoz v Jugoslavijo, in to ne samo zaradi našega visokega pasivnega salda s Poljsko.
Tudi sirarstvo nam prinaša lepe dohodke
Ozrimo se malo nazaj in videli bomo, da še ni dolgo tega, ko zares dobrega domačega sira sploh še nismo poznali. Izdelovali smo sir sicer tudi doma, toda po mestih so ljudje kupovali samo uvoženi sir. Zdaj pa imamo več vrst domačega sira, s katerim lahko stopimo v svet in tekmujemo z raznimi vrstami inozemskega priznano dobrega sira. Naše sirarstvo, dasi razmeroma še mlado, je doseglo že lepe uspehe, lahko se bo pa še bolj razvilo, če bomo tako lepo započeto delo smotrno in pridno nadaljevali. Od 2. do 11. septembra bo jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma in na nji bomo videli sadove našega prizadevanja na polju sirarstva. Razstavljene bodo vse vrste našega domačega sira in posetniki se bodo lahko prepričali, da Slovenija v sirarstvu prednjači drugim pokrajinam. Razstava bo najboljša propaganda za naš odmači sir, našim sirarjem vzpodbuda, gostom iz drugih krajev države in iz inozemstva pa velika privlačnost.	______
Gobji prašek
Iiz vseh užitnih gob lahko delamo prašek. Posebno priporočljivo je, da zmeljemo v prašek takšne vrste gob, ki so posušene precej trde, n. pr.: lisičke, grive ali medvedje tačke, beti, trobente, ježevke, štorovke in druge. V ta namen zrezane gobe posebno trdo posušimo na peči ali v peči (lahko tudi v pečici štedilnikov), nato pa jih zmeljemo v mlinčkih za kavo ali jedrca. Prašek hranimo v zaprtih posodah na suhem prostoru Žlica takšnega praška na osebo nam da skozi vse leto prav okusno gobjo juho ali omako.
Prve dni tega meseca je našo gospodarsko javnost presenetila vest, da je končnoveljavno sklenjena ustanovitev državnega podjetja »Jugoslovenska celuloza«. Iz uredbe, ki jo je izdal ministrski svet zaradi ustanovitve omenjenega državnega podjetja in ki je bila objavljena dne 2. avgusta, smo zaznali, da so bile z banko Sclig-maim v Parizu že 2. maja t. 1. sklenjene tri pogodbe, in sicer finančna pogodba o posojilu, gradbena pogodba ter pogodba o prodaji celuloze. Vsebina teh pogodb dosedaj še ni bila objavljena, vendar se more na vsebino sklepati iz določb uredbe.
Predvsem je jasno, da je s finančno pogodbo z banko Selig-mann naša država dobila večje inozemsko posojilo ter da se je v gradbeni pogodbi odredila delna uporaba tega posojila za zgradbo dveh novih celuloznih tovarn. Iz določb uredbe izhaja dalje povsem jasno, da se je prodaja celuloze, ki jo bo proizvajalo državno podjetje »Jugoslovenska celuloza«, poverila posebni družbi, ki se je v ta namen ustanovila v Parizu. Iz določb uredbe pa ni razvidno, kakšna vloga je določena banki Seligmann pri podjetju samem, da li je ta inozemska banka udeležena pri podjetju z deležem na osnovni glavnici, odnosno da li obstoji med podjetjem in banko Seligmann zgolj kreditno razmerje. Nepobitno dejstvo pa je, da se v smislu uredbe ustanovi veliko industrijsko podjetje za proizvodnjo celuloze s pomočjo inozemskega kapitala. Nadejati se moramo, da bo novo podjetje 100°/» last naše države, ker v nasprotnem primeru ne bi mogli razumeti, da se izroči obstoječe državno podjetje »Drvar« novemu podjetju za razmeroma majhno ceno din 25 mi-jonov, ko je vendar znano, da je stvarna vrednost podjetja v Drvarju, v katero so se še v preteklem letu v svrho modernizacije na novo investirali veliki milijonski zneski, že z ozirom na ugodni geografski položaj v neposredni bližini velikih državnih gozdov, znatno večja. Znano je tudi, da so bile svoj čas domače tvornice papirja pripravljene udeležiti se pri tovarni celuloze v Drvarju v svrho nacionalizacije, da pa je takrat država sama prevzela celoten inozemski delež na osnovni glavnici tega podjetja. Gotovo ne bi bilo prav, če bi prišlo podjetje sedaj', če tudi samo deloma, zopet pod tuj pliv.
Proti nameravani ustanovitvi novih celuloznih tovarn v naši državi obstoje pomisleki resne in tehtne narave.
V naši državi imamo tri tovarne celuloze, in sicer v Drvarju, v Zagrebu in v Goričanah, četrta tovarna v Vidmu pri Krškem, ki bo izdelovala tudi beljeno celulozo, je pa dograjena ter bo v nekaj tednih sposobna za obrat. Letna' kapaciteta vseh štirih tovarn znaša 40.000 ton beljene in nebeljene celuloze, dočim se ceni domača potreba na samo 26.000 ton ter bi preostalo pri polnem °hra_ tovanju vseh tovarn približno 14.000 ton za izvoz. Znano je, da je nastopila leta 1987. na svetovnem celuloznem trgu iz še nepojasnjenih razlogov nenadoma visoka konjunktura, ki je leta 1938., kakor bi odrezal, zopet prenehala. V dobi te prehodne konjunkture, ko je cena celuloze ogromno porastla ter jo je bilo težko dobiti, ker se je polastila celuloznega trga tudi spekulacija, tako da so bile celulozne tovarne za dalj časa naprej razprodane, se je ustanovilo v inozemstvu več novih celuloznih tovarn ter je začela po daljšem presledku na novo obratovati tudi tvornica v Drvarju. V isti dobi prehodne konjunkture se je rodila tudi zamisel ustano-
vitve nove domače celulozne tovarne v Vidmu pri Krškem. Toda čim je konjuktura prenehala, je tvornica v Drvarju zopet ustavila obrat, ker ni bila več sposobna konkurirati inozemskim tovarnam, nordijske države pa so zopet omejile svoje obrate. Tudi ostale domače tovarne so morale svoje obrate reducirati ali jih začasno sploh ustaviti iz enostavnega razloga, ker je svetovna cena celuloze spričo izvoznih premij in drugih ugodnosti, ki jih uživa industrija v raznih državah, nižja od proizvodnih stroškov naše celulozne industrije. Zato je tudi precej problematična obljuha Francozov, da bodo kupovali produkcijo naših državnih podjetij po svetovni ceni.
Iz navedenega sledi:
1. Da morejo že naše sedanje tvornice celuloze več kot kriti domačo potrebo ter da preostajajo znatne količine še za izvoz.
2. Da so konjunkturne razmere za celulozo na svetovnem trgu danes vse prej nego ugodne.
Nerazumljivo je, da se spričo takih dejanskih razmer država odloči za ustanovitev novih državnih tovarn celuloze in to celo s pomočjo inozemskega kapitala. Ali so bili pristojni činitelji, ko so odločali o tako važni stvari, točno in objektivno informirani o dejanskih razmerah na celuloznem trgu? Ali so bili vprašani za mnenje prvovrstni strokovnjaki?
Ali je bila sestavljena kakšna kalkulacija?
Vpraša se, na podlagi kakšnih kalkulacij je zamišljena ustanovitev državnih celuloznih tovarn in zlasti, kako je zamišljena preskrba z lesom. Tvornica v Drvarju plačuje po naših informacijah državi les po din 80'— za kubični meter, dočim ga plačujejo druge tvornice, ki ga kupujejo od privatnih gozdnih posestnikov, po din 180'— do 200’— za kubični meter franko tovarna. Po kateri ceni bodo plačevale les nove državne tvornice, ki bodo verjetno postavljene v krajih, kjer ni v bližini državnih gozdov? Ali se je mislilo na to, da Drvar še danes pri ceni lesa od din 80'— ni konkurenčen na svetovnem trgu, oziroma ne more svojega izdelka z dobičkom plasirati? Ali se je v tem pogledu sploh sestavila kaka kalkulacija, ki bi tudi vpoštevala ogromne nove investicije? In kako je sploh s preskrbo z lesom? Tvornica v Drvarju bi potrebovala pri izrabi polne kapacitete letno približno 90.000 m3 lesa. Ako naj imajo nove tvornice letno kapaciteto 45.000 ton celuloze, bi potrebovale letno približno 225 tisoč kubičnih metrov smrekovega ali jelovega lesa. Ali so bili vprašani gozdarski strokovnjaki za mnenje o tem, če bo moglo naše gozdno gospodarstvo staviti letno na razpolago tako ogromne količine celuloznega lesa — samo za državne tvornice letno ca. 315 000 kubičnih metrov, ne da bi se naši gozdovi devastirali in ne da bi sc moral uporabljati za proizvodnjo eeluloze tudi tehnični les, ki je sposoben za žage, kar bi pomenilo uničevanje narodnega premo ženja! Naše gozdno bogatstvo je res veliko, a se vendar ne sme precenjevati. Naši smrekovi in jelovi gozdovi se sekajo čez mero ki jo dopušča smotrno gozdno gospodarstvo. Za celoluzni (brusni) les se sekajo na primer v dravski banovini večinoma mladi nedorasli gozdovi, kar pomeni ve liko gospodarsko škodo. Vsi ukre pi oblastev zbog maloštevilnega nadzorovalnega gozdarskega osebja ne zaležejo nič, dokler obstoji zlo — prevelika potreba celuloznega lesa v tovarnah, katerih ka paciteta presega množine lesa, ki
bi se mogle trajno — to je desetletja in desetletja nepretrgoma dobavljati. K temu pride še izvoz okroglega celuloznega lesa, ki je bil v zadnjih letih iz Slovenije gotovo prevelik. Ako se naj krčenje naših gozdov še v tako znatni meri poveča, kakor bi to zahtevala preskrba velikih novih tovarn, bo v nekaj lotih nastopilo katastrofalno pomanjkanje celuloznega lesa. Pomisliti je treba, da se celulozne tovarne ne grade za par let, temveč za decenije in jim mora biti naravno tudi za decenije in ne za par let zagotovljena potrebna surovina, t. j. zadostno smrekovega in jelovega lesa. Pri tem se ne sme vzeti za podlago sedanje stanje lesnih zalog, ko je tvornica v Drvarju dalje časa stala in tudi druge celulozne tovarni v državi radi sedanjih prilik na celuloznem trgu le deloma obratujejo.
Iz svetovne vojne nam je znano, da je v vojni potreba po smrekovem lesu drobnejših dimenzij ogromna. Ne gre, da se do zadnje bilke izrabijo zaloge mladega smrekovega lesa in da za primer potrebe obrambe države ne ostanejo primerne zaloge.
O tako zvanem etatizmu more imeti kdo takšno ali drugačno mnenje. Eno pa je gotovo in nesporno: ako naj država kot taka ustanavlja industrijska podjetja, naj ne konkurira privatni podjetnosti v strokah, ki so že zadostno zastopane in v katerih vlada celo nadprodukcija. Sodelovanje države kot take pri industrializaciji naj se izvaja po naprej določenem načrtu. Nikakor pa ne gre, da izda država privatnemu podjetniku koncesijo za ustanovitev celulozne tovarne, potem ko je privatni podjetnik tovarno zgradil ter plačal državi ogromne zneske na carini in prometnem davku za uvožene stroje, pa sama pristopi k zgraditvi enakih tovarn, pri čemer sama sebe z uredbo oprosti carine, prometnega davka in ostalih javnih dajatev za stroje in celo pridobnine za določeno dobo let. Ako sc hoče država sama baviti industrijo, naj nosi iste davčne in druge javne dajatve, kakor privatni podjetnik! Ni to važno radi dajatev kot takih, ki gredo tako-rekoč iz žepa v žep, toda zelo važno je to za rentabilitetni račun. Nikakor ne gre, da bi se naslanjal rentabilitetni račun državnih podjetij na prihranke, dosežene z oprostitvijo davkov in drugih javnih dajatev ter da bi na ta način pri zgolj navidezni aktivnosti poslovanja konkurirala državna podjetja privatnim podjetjem ter ogrožala njihov obstoj. To bi nasprotovalo ne samo načelom smotrnega narodnega gospodarstva, temveč tudi važnim interesom državne finančne politike* Mnenja smo, da naj se najprej trajno vzpostavi obratovanje obstoječe tvornice v Drvarju in šele potem naj se razmišlja o tem, da se po stvarni potrebi zgradijo na daljnje celulozne tovarne.
Končno ne moremo razumeti, zakaj naj se poveri razpečavanje izdelka državnih tvornic celuloze inozemski družbi, ki se je v to svrho ustanovila v Parizu. Jasno je, da morejo tvornice v neposrednih stikih z interesenti same prodajati svoj izdelek doma in v inozemstvu ter je vmesni člen centralnega prodajnega biroja nepo treben in pomenja zgolj podražitev režije.
Politične vesti
Na Rooseveltovo pismo je odgo voril predsednik poljske republike Moscicki, ki je dejal, da smatra poljska vlada direktna pogajanja med vladami za najboljšo metodo za ureditev spornih vprašanj. V skladu s tem načelom je sklenila
Poljska svoje dni tudi nenapadalna pakta z Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Poljska smatra tudi za dobro poskus sprave, ki naj bi se dosegel s posredovanjem neprizadetih in nepristranskih ljudi, kakor je predsednik Roosevelt. Omeniti pa mora, da ni v sedanji krizi Poljska postavila nikakih zahtev, zato more tudi Poljska pristati na to, da se vzdrži kakršnih koli sovražnih dejanj in ukrepov, če seveda na to pristane tudi nasprotna stran, želi, da bi imelo miroljubno prizadevanje predsednika Roosevelta popoln uspeh.
Predsednik Roosevelt je nato z ozirom na pozitivni odgovor predsednika poljske republike poslal drugo pismo Hitlerju, kateremu sporoča, da je Poljska pripravljena na temelju njegovih predlogov urediti spor med Nemčijo in Poljsko ali z direktnimi pogajanji ali pa na podlagi arbitražnega postopka. Nešteto človeških življenj bi se moglo rešiti na ta način in med narodi obnoviti razmerje, ki bo podlaga miroljubne ureditve vseh visečih vprašanj. Ves svet prosi Nemčijo, da na to pristane.
Angleški veleposlanik v Berlinu Henderson je bil sprejet od Hitlerja, ki mu je izročil svoje predloge za ureditev spornih vprašanj. Henderson je nato takoj odpotoval v London, da izroči Hitlerjevo spomenico ministrskemu predsedniku Chamberlainu.
Mednarodni politični položaj se je še nadalje poostril kljub mnogim posredovalnim akcijam, da pravi italijanska uradna agencija Stefani, da je obupen. Angleška vlada je zasedala v nedeljo popoldne in sestavila odgovor na pismo Hitlerja. Odgovor ponese v Berlin veleposlanik Henderson. Pravijo, da predlaga angleška vlada šestmesečno premirje. Sicer pa prepušča Poljski, da označi če so nemške zahteve sprejemljive.
Med Hitlerjem in Mussolinijem se vodi zelo živahna izmenjava misli, ker se Mussolini trudi, da se vojna prepreči. Italija sicer naglasa svojo solidarnost z Nemčijo, meni pa, da se more mir vendarle ohraniti. Hitler je doslej poslal Mussoliniju že štiri pisma. V Rimu upajo, da bo še mogoče mir ohraniti.
Daladier je poslal Hitlerju pismo
kot odgovor na Hitlerjevo osebno sporočilo francoskemu berlinskemu veleposlaniku. Daladier najprej nav-glaša da je vedno za sodelovanje narodov in za ohranitev miru. Brani častno Interese francoskega naroda in zato mora Franclja izpolniti svoje obveznosti do Poljske. Prepričan je, da hoče Poljska živeti v miru. Pripravljen je prevzeti tudi vsa jamstva, da je Poljska vedno za miren sporazum. Ni nesoglasij med Poljsko in Nemčijo, ki se ne bi mogla rešiti na miren način. Kakor Hitler, tako je bil tudi on bojevnik v svetovni vojni in pozna zato grozote vojne. Zato je za preprečenje vojne. Svoje pismo zaključuje z besedami: Ce se francoski in nemški narod odločita za novo prelivanje krvi, se bosta sicer oba bojevala z vero v zmago, v resnici pa bo to zmaga razdejanja in barbarstva.
Hitler je v svojem pismu odgovoril, da razume pomisleke Dala-diera. Tudi on pozna vse strahote vojne. Zato je tudi skušal odstraniti vse spore med Nemčijo in Francijo. Utrdbe na nemški zapad-ni strani dokazujejo, da se je Nemčija odrekla vsem deželam na drugi strani meje. Nato pa naglaša Hitler, da je moral zahtevati, da se odpravijo krivice versajskega diktata, ki je neznosen. Poljski je stavil ponudbo, nad katero se je nemški narod zgrozil, zato je tudi ni mogel ponoviti. Hitler pravi, da je angleška vlada kriva, če je izgubila Poljska smisel za realnost, ko je odklonila nemške predloge. A ne samo to. Začela je tudi terorizirati poldrugi milijon nemškega prebivalstva na Poljskem. Hitler vprašuje nato Daladiera, če bi on kot Francoz trpel podoben položaj, če bi n. pr. bil Marseille pod tujo oblastjo? Zato zahteva: Gdansk in koridor morata nazaj k Nemčiji. Makedonske razmere na meji morajo izginiti. Ne vidi pa nobene poti, da bi Poljska, ki računa na zaščito Anglije in Francije, bila za mirno rešitev. Ce pride do vojne, potem se bo on boril za odpravo krivice, Daladier pa za ohranitev krivice. Ne glede na to, kako se bo vojna končala, bo Poljska izgubljena Ne vidi nobene možnosti za mir, če Poljska ne odneha.
Nemška vlada je po svojih zastopnikih sporočila belgijski, nizozemski in švicarski vladi, da bo spoštovala nevtralnost njih držav.
Predsednik turške republike general Izmet Ineni je sprejel nemškega poslanika v. Papena in mu izjavil, da bo Turčija v vsakem primeru izvršila svoje obveznosti do Francije in Anglije.
Prvi bataljoni angleških motoriziranih čet so prišli na Francosko ter so bili takoj poslani na francosko mejo. V Parizu so pozdravili čete z največjim navdušenjem.
Denarstvo
Tečaji so padli
Pretekli teden se je na beograjski borzi začel v optimizmu in so vsi tečaji vrednostnih papirjev napredovali. Vojna škoda je dosegla tečaj 465 din, begluške obveznice 87'50 itd. Na zadnjem borznem sestanku pa se je položaj popolnoma spremenil in vsi tečaji so padli razen tečaj 7% Blaira, ki je ostal nespremenjen. Ponudba papirjev je bila velika, povpraševanje pa neznatno in je kupovala papirje samo javna roka. Očitno je, da je na padec tečajev vplivala napeta zunanja situacija, čeprav je nevtralnost naše države zagotovljena. Gibanje tečajev kaže spodnja tabela:
18.8.	25. 8.
404-— 459— 100'25	99-50
61-75	60—
87-75	86 —
82'75	81-75
82-— 80— 94—	94 —
102 — 100— 100-50	99-75
7% stabilizacijsko 100‘50	99—
2'5% vojna škoda 7% investicijsko 4% agrarne 6% begluške 6% dalm. agr. 6% gozdne 7% Blair 8% Blair 7 % Selgiman
Vprašanje	naših
atašejev
Upokoien profesor glasbe je naš trgovinski
delegat
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 22. avgusta navaja naslednje izpre-membe (vse številke v milijonih din);
Kovinska podloga se je zvišala za 1’1 na 1.923'4.
Devize izven podloge so se povečale za 2'6 na 506‘3.
Zelo znatno je višja postavka o kovanem denarju, ki izkazuje zvišanje od 184'5 na 343‘8. Zvišanje je v zvezi z izdajo novih kovancev,
Posojila so skupno narasla za 30-0 na 1.834'8, in sicer so se menična zvišala za 37-0 na 1.787-2, lombardna pa so padla za 7-0 na 47'6.
Od drugih postavk na aktivni strani izkazuje večje zvišanje postavka raznih aktiv, ki se je znižala za 90'8 na 2.272'5.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 46-4 na 7.346'1, obveze na po-kaz pa so narasle za 49'3 na 1.685'3.
Razna pasiva so se zvišala skoraj za 100 na 326'7.
Skupno kritje se je zvišalo od 27-35 na 27-36%, samo zlato pa od 27'20 na 27,21°/o.
Obrestna mera je še nadalje neizpremenjena.
Zaradi akutne vojne nevarnosti
je tečaj angleškega funta na tujih borzah zelo nazadoval. Čeprav francoski frank ni zazadoval, je vendar Francija prilagodila tečaj franka novi situaciji in s tem uveljavila francosko-britansko solidarnost. Francoski devizni fond je interveniral v korist funta. A tudi v Angliji sami se je položaj za funt zboljšal ter se je njegov tečaj popravil od 4-33 na 4'48 ameriškega dolarja. Dejanski stabilizacijski tečaj je 4'68‘/8 in je torej padel tečaj za 4‘5%.
Že večkrat se je v naši javnosti sprožilo vprašanje naših trgovinskih atašejev v tujini, toda vprašanje je ostalo nerešeno, kakor je bilo. Sedaj je znova sprožil to vprašanje »Jug. kurir« in samo valežni mu moramo biti, da je to storil, ker je res že čas, da se tudi to vprašanje že enkrat tako reši, kakor zahtevajo naši gospodarski interesi.
»Jug. Kurir« opozarja, da se že tri leta rešuje vprašanje imenovanja stalnih trgovinskih delegatov vsaj v onih državah, s katerimi imamo stalne in živahne trgovinske stike. A niti tako zelo omejeno vprašanje se še ni moglo rešiti. Formalno sicer imamo trgovinske delegate v Berlinu, Rimu, Parizu, Pragi in na Dunaju. Toda od teh delegatov ima jugoslovanska javnost silno malo. Kako bi pa tudi imela kaj več, ko pa je n. pr. naš trgovinski delegat v Rimu neki upokojeni profesor za glasbo. V Berlinu pa dobiva naš trgovinski ataše 250 mark mesečno, a mora s tem denarjem tudi kriti del svojih pisarniških stroškov.
V vseh ncklirinških državah kakor v Angliji, Združenih državah Sev. Amerike, Belgiji, Nizozemski, skandinavskih državah, v vseli čezmorskih državah pa sploh nimamo nobenega trgovinskega zastopnika. Kljub temu pa hočemo zboljšati svoje trgovinske odnošaje s temi državami. Vprašanje je le, kdo naj to stori, ko pa nimamo v teh državah nikogar, ki bi bil po svoji službi dolžan, da pripravlja teren za našo trgovino s temi državami.
Da nimamo svojih trgovinskih delegatov v čezmorskih državah, se ne smemo niti čuditi, saj jih nimamo niti v balkanskih državah in
niti v levantskih. V Palestini je naš trgovinski zastopnik solastnik zasebne firme, ki je istočasno tudi zastopnik posameznih zasebnih podjetij. Jasno je, da se ta meni predvsem za interese teh firm.
Ker nimamo svojih trgovinskili zastopnikov, zato je seveda tudi naše gospodarstvo o razmerah na tujih trgih zelo slabo informirano, v kolikor si naše močnejše firme ne nabavijo teh informacij same. Naravno je zato tudi, da naši izvozniki z drugimi izvozniki na tujih trgih tudi zaradi pomanjkanja dobrih informacij ne morejo tako uspešno konkurirati, zlasti še, ker se morejo njih konkurenti naslanjati na dobre informacije svojih trgovinskih delegatov. Zato doživljajo naši izvozniki vedno težka presenečenja in velike izgube, ker niso pravilno informirani. Ali je n. pr. treba, da so izgubili naši izvozniki v Španiji na desetine milijonov? Ali se ne bi obvarovali velikega dela teh izgub, če bi bili takrat pravočasno informirani, da je Španija tik pred državljansko vojno?
Naši izvozniki morajo plačevati vse mogoče takse in davščine in zato imajo tudi pravico, da zahtevajo od države pomoč. Če ima naša država v tujini svoje zastopnike, naj ti ne samo reprezentirajo državo, temveč naj tudi poskrbe za dobre in zanesljive informacije našemu gospodarskemu svetu. Živahni trgovinski stiki stokrat učin koviteje reprezentirajo državo kakor še takšno veliko število sloves nih banketov in sprejemov. Zato naj se k vsem našim poslaništvom imenujejo tudi trgovinski atašeji ki pa morajo biti za ta posel tudi
sposobni. Nobenemu izvozniku ni pomagano, če prepisujejo iz listov statistike o zunanji trgovini kake države, ker dobi te podatke tudi izvoznik sam v prvem večjem leksikonu. S praznimi statističnimi podatki ni izvozniku prav nič pomagano.
Izvoznik potrebuje zanesljive podatke o razvoju trga v tuji državi, o potrebah, ki jih bo imela ta država zaradi velikih javnih del, raznih investicij, izvajanja kakšnega gospodarskega programa ali podobno. Izvoznik potrebuje natančne podatke o uvoznih formalnostih in predpisih v tuji državi, o delu konkurentov, o boniteti uvoznih firm v tujih državah itd. Skratka: izvoznik potrebuje informacije, ki mu praktično pomagajo, ki mu olajšujejo izvoz.
Zato tudi niso za trgovinske atašeje primerni ljudje, ki nimajo nobenih stikov z našimi gospodar skimi ljudmi, ki poznajo gospodarsko življenje le iz knjig, ne pa iz prakse. Ne potrebujemo trgovin skih zastopnikov, da nam pišejo učenih razprav, temveč ljudi, ki morejo s praktičnimi nasveti in s solidnimi trgovskimi informacijami pomagati našim ljudem. Potrebujemo trgovinske delegate, ki so strokovnjaki za les, za hmelj, žito in sadje, skratka za vse naše izvozne predmete. Samo s takšnimi trgovinskimi atašeji bo našemu gospodarstvu res pomagano.
Mi potrebujemo dobre trgovinske zastopnike v tujini in zato moramo zahtevati, da se to vpra sanje že enkrat dobro in pravilno reši. Brez dobrih informacij se zu nanja trgovina ne more zadovoljivo razvijati!
tovljena. Posebna vladna uredba predvideva vzdrževanje zalog za primer vojne. 45% proizvodnje zemeljnega olja izvaža Poljska. Naraščajoča motorizacija je domačo potrebo na bencinu zvišala za letno 2000 ton 1. 1. L. 1937. je imela Poljska 30.000 avtomobilov proti 24.000 v začetku 1. 1936. Od 1. 1937. dalje se je seveda število avtomobilov še znatno povečalo.
Tudi kuhinjske soli, ki je za kemično industrijo važna, ima Poljska veliko. Najpomembnejše so državne saline v Wieliczki in Bochniji, ki dajeta okoli 40% vse proizvodnje (1. 1933. 450.000 ton). Pridobivanje soli je monopolizirano ter je dalo državi 1.1933./34. okoli 44 milijonov zlotov.
Pridobivanje fosforita je znatno ter je znašalo 1. 1937. okoli 300.000 ton. Žveplo se pridobiva v malih količinah v Šleziji, na žveplu bogati piriti pa se dobivajo v Kelcah. Izredno bogata je Poljska na lesu, kožah in usnju.
Kemična industrija ima zadostne zaloge v lastni državi. Najbolj odvisna od tujine je tekstilna industrija. Vlada si prizadeva, da uporabljajo tovarne v večji meri domačo volno. (Konec prih.)
Dobave - licitacije
Poljsko	gospo
in oboroževanje
Velika naravna bogastva Poljske
Naša zunanja trgovina v juliju
Po uradnih podatkih smo izvozili v juliju blaga za 407'9 milijona din, v lanskem juliju pa le za 282'7 milijona din, kar pomeni zvišanje izvoza za 44-31%.
Uvozili pa smo letos v juliju blaga za 433'8 milijona din, lani pa za 403-2 milijona din, t. j. za 30 6 milijona ali 7-59% več.
Trgovinska bilanca je bila v juliju pasivna za 25-9 milijona din, lani pa celo za 120-5 milijona din.
Skupno smo v prvih sedmih mesecih letos izvozili blaga za 2.821'8 (lani za 2.670-3) milijona din, uvozili pa za 2.961-7 (lani 3.048"8) milijona din, da je letos naša trgovinska bilanca pasivna za 139'9 milijona din, dočim je bila lani za 378-5 milijona din.
Na Poljskem ni glede poljske armade nobenih nasprotij, ker vsi priznavajo geslo Pilsudskega, da je državna obramba nad vsem drugim. Pilsudski je spoznal, da se more ohraniti svoboda poljskega naroda samo z močno poljsko armado. Takoj po vojni pa Poljska še ni imela lastne oboroževalne industrije, temveč je bila navezana na uvoz vojnega materiala iz tujine. V prvih časih je bila glavni dobavitelj orožja Francija, ki je dp srede 1. 1920. dobavila Poljski okoli 1600 topov, 260 tisoč pušk in 500 milijonov pa-tronov, vse zapadne sile pa okoli 600 letal. Ne ravno dalekovi dni francoski politiki so preprečili, da bi si Poljska takoj zgradila lastno oboroževalno industrijo, zato se je ta začela razvijati šele v 1. 1924.
V ta namen se je razdelila vsa država v okraje, v vojnem ministrstvu se je ustanovil poseben oddelek za oboroževalno industrijo in ustanovil se je tudi vojaško-industrijski svet, kateremu so pripadali poljski industrijci, gospodarski ljudje in zastopniki ministrstev. Prva skrb oddelka je bila odpraviti pomanjkanje posebnih strojev za vojno industrijo ter kvalificiranih delavcev.
Deflacija 1. 1925./26. in gospodarska kriza v 1. 1932. sta znatno zmanjšale prvotne uspehe, Od 1. 1927. dalje pa, po najetju ameriškega posojila v višini 62 milijonov dolarjev in po najetju drugih tujih posojil, se je začel sistematičen dvig poljske oboroževalne industrije. Še 1. 1919. je zlasti trpela Poljska zaradi pomanjka-
nja premoga, surovin in železniških vagonov. Sčasoma so se mogli ti nedostatki močno omiliti, deloma pa tudi čisto premagati. S pridobitvijo vzhodne Šlezije je postala Poljska iz uvozne države premoga država, ki je izvažala premog. Pomanjkanje vagonov je bilo najprej zmanjšano z uvozom nemških vagonov, 1. 1930. pa je imela Poljska že šest lastnih tovarn za vagone in lokomotive in že od 1. 1928. ni bilo treba Poljski več uvažati vagonov. V zadnjem času pa jih je tudi že izvažala. Problem nabave surovin iz čezmorskih držav pa je bil rešen z državno garancijo za te nabave.
Poljske surovine
Sicer pa je Poljska bogata na surovinah. Po uradni poljski cenitvi imajo poljski premogovniki 62 milijard ton premoga ter je Poljska za Anglijo in Nemčijo največja lastnica premoga. Proizvodnja premoga je znašala v letu 1929. že 46 milijonov ton, 1. 1934. je padla na 29 milijonov ton, danes pa je že zopet dosegla višino iz 1. 1929. Poljska izvaža znatne količine premoga, približno tretjino svoje celotne proizvodnje. Proizvodnja rjavega premoga znaša le okoli 5 milijonov ton.
Zakladi železne rude znašajo približno 165 milijonov ton. Razen 52% rude v Tatrah pa je njih predelava v plavžih težavna zaradi majhne vsebine železa. Nova ležišča so bila odkrita v zadnjem času v Radomu v srednji Poljski. Domača proizvodnja narašča stalno v prvem polletju
1937 325.000 ton, 1. 1938. 400.000 in 1.1939. 500.000. Vendar pa ne zadostuje za kritje potreb poljske industrije. Zato uvoz železa narašča (od 360.000 ton v letu 1933. na 640.000 ton v 1. 1938.). Polovica tega železa prihaja iz Rusije, okoli 25% iz Švedske. V primeru vojne bi mogla Poljska sama kriti svojo potrebo na železni rudi in tudi plavži bi bili kos svoji nalogi, uvoziti bi se morala le sredstva za trditev jekla.
S pridobitvijo Gornje Šlezije je postala Poljska tudi druga največja proizvajalka cinka v Evropi (za Belgijo). Proizvodnja cinka je narastla od 92.600 ton v 1. 1936. na 107.000 ton v 1. 1937. V istem času se je zvišala proizvodnja svinca od 15.000 na 17.500 ton. Poljska bi mogla poleg premoga izvažati tudi cink v nadomestilo za druge surovine.
Poljska je bogata na zemeljnem olju, zemeljnem plinu in zemeljnem vosku. Zaloge se cenijo na 16 milijonov ton. V zemeljnem vosku ima Poljska monopol. Samo revir v Drohobyczu daje skoraj 80% vse proizvodnje, ki je znašala 1. 1925. okoli 800.000 ton. Velika globina (100 do 2000 metrov proti 400 m v USA) pa nekoliko zmanjšuje gospodarsko in obrambno vrednost te proizvodnje. Da bi se mogla proizvodnja v primeru vojne zagotoviti, se od 1. 1937. dalje intenzivno opravljajo vrtanja, ki so v velikih globinah močna zamudna. Predelava novo odkrite nafte je v 30 rafinerijah, ki sedaj ne morejo polno izkoristiti svoje kapacitete, zago-
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 9. septembra ponudbe za dobavo 1.500 kroglic za ležaje; 14. septembra breg-manovih cevi, zidnih ventilatorjev, stropnih svetilk ter lustrov.
Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 2. septembra ponudbe za dobavo 1000 1 kisa; 12. septembra profilov iz medi, krogličnih ležajev, brestovega ali murovega lesa, hrastovih hlodov, gumenocevastega kabla za električno varenje, dinamo žice, tlačene lepenke, pooljenega platna idr. Dne 7. septembra bo ofertna licitacija za dobavo kalcijevega karbida in dne 11. septembra za dobavo raznih vrst desk, mahagonijevih desk za parkete ter raznega drugega lesa.
Pomorska obalna komanda v Splitu (intendantulra) Ijsponejema do 11. septembra ponudbe za dobavo raznih nadpisov na emajliranih ploščah.
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 20. septembra ponudbe za dobavo jeklene vrvi, raznih škopcev, zapornika, raznih kljuk idr.
LICITACIJE Dne 1. septembra bo v pisarni garnizijske uprave v Ljubljani licitacija za prodajanje raznih sladkornih proizvodov po vojašnicah ljubljanske garnizije.
Dne 2. septembra bo pri Zavodu »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo licitacija za dobavo raznih ležajev; da; 16. sept. inštalacije za žveple-
12. septembra kompletne inštalacije za koncentracijo natriumsulfi-no kislino.
Dne 1. septembra bo v intendan-turi štaba vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki licitacija za dobavo 607 kg alkoholnega kvasa za kruh.
Dne 2. septembra bo v intendan-tudi drinske divizijske oblasti v Valjevu licitacija za dobavo večje količine pšenice.
Dne 4. septembra bo v ekonom, odd. gen. direkcije drž. železnic v Beogradu javna ofertna licitacija za dobavo karbida za razsvetljavo in varenje; 7. septembra drobnega inštalacijskega materiala za vagon-sko električno razsvetljavo; 9. septembra aparatov za merjenje temperature (pirometrov); 12. stept. železnih pocinkanih sodov in kant za bencin, petrolej in olje; dne
13. sept. 100 ponjav; 19. sept. bakrenih plošč in delov lokomotivnih peči v predelavo starega bakra; 16. septembra manometrov in delov za iste; 18. sept. za dobavo službene obleke za prometno šolo v Beogradu.
Dne 15. septembra bo v zavodu »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo direktna pogodba za dobavo kompletne inštalacije za sulfitaš-trotil in 20. septembra za inštalacije za nar kožni eter.
Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni dražbi dne 29. avgusta, v primeru neuspele pa na drugi dne 12. sept. ca. 11.445 m3 smrekovega in jelovega tehnično porabnega lesa iz šumske uprave v Boh. Bistrici.
PRODAJA:
Dne 29. avgusta bo pri Glavni carinarnici v Ljubljani javna prodaja svilenih kravat, muholovk, dežnika ter sočivnih konzerv.
Od 2.—11. septembra
Velika kmetijska razstava
(semenogoistvo, zelenjad, sadje, cvetje, čebele in med, mleko in mlečni proizvodi, vino, koze, ovce, perutnina, kunci, golobi, ribe, gobe, zdravilna zelišča, kmetijski stroji). Gospodinjska razstava, akvariji, industrija, obrt.
Lepo zabavišče - velik variete. Tekma harmonikarjev 10. septembra. Nagradno žrebanje. - številna lepa darila za obiskovalce velesejma. Polovična voznina na železnicah.
Naše terjatve proti Nemčiji zopet rastejo
Naše terjatve proti Nemčiji so se po zadnjem izkazu povečale za 10'7 milijona din, istočasno pa je znova narastel naš dolg Italiji, ki znaša že 122'25 milijona din. Gibanje naših kliringov v zadnjem tednu kažejo naslednje številke (vse v milijonih dotične valute):
Aktivni kliring:	23.8	15. 8.
Bolgarska (tur.)	din VSO	0'84
Madžarska din	33-57	3007
Nemčija RM	12'37	11'63
Ceško-Moravska	Kč 8'72	5'25
Turčija din	17'77	17'45
Španija pezet	2'93	2'93
Pasivni kliringi:		
Belgija belg	1'46	1*52
Bolgarska din	1*43	1'42
Italija din	122'25	118'60
Poljska din	27'18	26'72
Romunija din	5'03	8'72
Švica šfr	1'32	1'36
Italija povečuje trgovino s Sovjetsko unijo
Med zastopniki ital. in sovjetske vlade je bil dosežen sporazum, po katerem bo dobavila Sovjetska Rusija Italiji v prihodnjih štirih mesecih 67.090 ton surove nafte, ki jo bodo prevozile italijanske ladje za prevoz nafte iz Batuma v Italijo. To nafto pa bo plačala Italija z dobavo strojev, zlasti s stroji, ki jih izdelujeta tvrdki Ansaldo v Genovi in FIAT v Milanu. Še ta mesec bo nadalje vpostavljen zračni promet med Italijo in Batumom. Ta zračni promet bo opravljala družba za zračni promet »Adriatica«. Njena letala bodo letela iz Genove v Neapelj, Pirej, Smirno, Carigrad v Trapecunt.
Gospodarska razstava rib,
ki bo prirejena na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra, bo prikazala v velikih kasonih in akvarijih vse naše ribe gospodarske važnosti, nadalje stanje našega ribarstva predvsem v zaprtih vodah, ribogojstvo za postrvi, načrte in modele ribogojnic z načinom vzgoje, modele vzornega ribogojstva za krape in kmetske ribnike ter način njih smotrnega izkoriščanja.
Reklamacije vabil
k otvoritvi jesenskega velesejma, ki bo 2. septembra, izvolite nasloviti na velesejmske pisarne. Vabila so že razposlana, vendar pa je pri obilici dela mogoče, da vabilo komu po pomoti morda ni bilo poslano.
Mariborske vesti
Ministrstvo za gradbe je prepovedalo na progi državne ceste št. 50 Pesnica-Št. Ilj od križišča te državne ceste z banovinsko cesto I reda Maribor-Sv. Lenart v Slov. gor. do državne meje pri Št. liju promet s tovornimi vozili, ki imajo ozka železna platišča, ki ne ustrezajo predpisom člena 18. uredbe o zaščiti javnih cest in
prometa na njih iz leta 1929. Prepoved stopi takoj v veljavo.
Vsak prestopek zoper to nared-bo bo sresko načelstvo kaznovalo z zaporom do 30 dni ali z globo v denarju do 1.500'-— din.
Združenje brivcev in frizerjev v Mariboru opozarja svoje članstvo, da se morajo takoj prijaviti vajenci in vajenke zaradi vpisa v strokovno nadaljevalne šole. Zato se morajo takoj poslati na mestno poglavarstvo.
Snežni prestrezniki. Mestno poglavarstvo mariborsko je izdalo razglas, v katerem poživlja posestnike vseh stavb, da do 1. novembra 1939 namestijo na strehah snežne prestreznike. Radi vsakoletnih nesreč zaradi s streh padajočega snega je za nemoten promet to žu nujno potrebno. Razglas je pritrjen na mestni uradni deski in je na vpogled tudi pri društvu hišnih posestnikov in v mestnem gradbenem uradu, Frančiškanska ulica 8/1., soba št. 4.
Akciia za zboljšanje sadne
trgovine
Skupna konferenca zastopnikov Zbornice za TOI in Kmetijske zbornice
v	barva,	plesira	in
Ze v 24 urah
Itd. Skrobi in gvetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8 Telefon it 22-72.
Z ozirom na mnogoštevilne pritožbe svojih članov, da plačujejo sadni trgovci letos nizke cene za jabolka, je Kmetijska zbornica povabila Zbornico za TOI naj bi se priredila skupna konferenca obeh zbornic ter pozvala na to Kmečko zvezo, sadne trgovce, zainteresirane narodne poslance in še druge interesente.
Zbornica za TOI se je temu vabilu odzvala, nakar sta zbornici sklicali sestanek, ki je bil v Mariboru 22. t. m. v dvorani Združenja trgovcev. Sestanka so se udeležili za Kmetijsko zbornico svetnik Prelog in glavni tajnik dr. Lavrič, za TOI svetnik Senčar in tajnik dr. Pless, za Kmečko zvezo tajnik Finec, za izvoznike gg. Kranjc, Oset, Kostanjšek, Kercu-čič, Vaupotič in drugi. Poleg teh so se sestanka udeležili tudi narodni poslanci: Žebot, Špindler, Koban, nadalje ing. Šturm in ing. Šiftar. Prisotni so bili tudi številni sadni producenti.
Sestanek je otvoril tajnik za TOI dr. Pless, ki je po otvoritvenih formalnostih predal vodstvo zborničnemu svetniku Senčarju in obenem zaprosil tajnika Kmetijske zbornice dr. Lavriča, da poroča o razlogih, ki so dali povod za sklicanje sestanka.
V svojih izčrpnih izvajanjih je dr. Lavrič poudarjal, da se producenti pritožujejo nad nizkimi cenami sadja, ki znašajo od 0'90 do 1'25 din za kg, doČim znaša cena po pogodbi z Nemčijo 2'90 din plus premija 0'25 din. Razlika med nakupovalno in izvozno ceno je po mnenju producentov tolikšna, da upravičuje zahtevo po zvišanju nakupne cene. Pritožbe producentov gredo tako daleč, da zahtevajo, naj bi »Prizad« prevzel vso trgovino s sadjem, kakor je to storil za žito, oz. da se odredijo minimalne odkupne cene navzdol.
Ob koncu svojih izvajanj je dr. Lavrič prosil zastopnika izvoznikov, da k pritožbam producentov/ zavzamejo svoje stališče.
V teku debate, ki se je nato razvila, so zastopniki izvoznikov v glavnem poudarjali:
Res je, da je bil po pogodbi dovoljen kontingent 3.000 vagonov in da so od teh dobili naši izvozniki 300 vagonov, vendar so jih mogli izrabiti samo 100 vagonov. Nemčija je namreč dovolila potrebne devize skupno samo za 250 vagonov. To je vsekakor odločilno vplivalo na razvoj sadne trgovine. Poleg tega s Ccsko-moravskim protektoratom ni bila sklenjena pogodba niti glede cen niti glede kontingentov, kar je zaradi konkurence zlasti v času, ko je bil izvoz v Nemčijo ustavljen, znatno vplivalo na znižanje cen na domačem trgu. Dejstvo pa je tudi, da je letos sadje na Hrvaškem in v južnih pokrajinah prej dozorelo, tako da so mogli izvozniki iz teh krajev v glavnem izkoristiti dovoljene kontingente. Važna okolnost pri formiranju cen je tudi ta, da je letos sadje zelo dobro obrodilo v vseh državah in
da je radi tega poleg nas še mnogo drugih izvoznikov. Morda je na izvoz nepovoljno vplivala tudi določitev cene ob sklepanju pogodbe, kar se more zaključiti iz najnovejših poročil, da se bo cena znižala na 15 RM namesto dosedanjih 22 RM.
Glede razlike med nakupno in prodajno ceno je poročal predsednik Udruženja sadnih izvoznikov g. Kranjc, ki je uvodoma pojasnil, da je producentom po večini neznano, kako se obremenjuje sadje z raznimi dajatvami še preden zapusti mejo. Izvoznik mora plačati samo na raznih taksah in pristojbinah za 5 tonski vagon dinarjev 3.983'50, za 10 tonski pa 5.966 din, ne da bi bili v tej vsoti vključeni davki, bančne obresti, tečajne diference, riziko, režija in običajni dobiček.
Vsi navzoči so sprejeli navedbe g. Kranjca na znanje in jih tudi kot pravilne ocenili.
Važna je bila tudi izjava g. Kranjca, da na cene vpliva zlasti dejstvo, da nimamo s Ceško-morav-skim protektoratom iste pogodbe kot z Nemčijo in da so bili izvozniki ob zastoju izvoza v Nemčijo, prisiljeni izvažati blago na Češko. Težave, ki jih moramo še danes predvideti v razvoju sadne trgovine, bo mogoče vsaj delno premostiti, ako se takoj doseže s Češko - moravskim protektoratom enak režim, kot je uveden z Nemčijo.
G. Ing. Šiftra je sprožil vprašanje mešetarjev, ki so po večini šušmarji in ki se pri svojih poslih poslužujejo raznih nedopustnosti v škodo izvoznikov in tudi producentov. Soglasno je bila odobrena zahteva, naj sc uvedejo za
nakupovalce obvezne legitimacije) ki naj jih vidirajo sreska načelstva. Legitimacije naj dobijo samo strokovno usposobljene osebe. V tem pogledu naj se takoj napravijo potrebne akcije pri kraljevski banski upravi. Prav tako se mora nujno opozoriti oblastva na nedopustno trgovanje inozem-cev, ki se kakor vsako leto, tako tudi letos na našem trgu prav živahno udejstvujejo in zbirajo cene navzdol. Soglasno je bila tudi sprejeta zahteva po višji kvalifikaciji izvoznikov, kar naj bi se upoštevalo pri novelizaciji obrtnega zakona, ki je pravkar v teku.
Dr. Lavrič je ob koncu debate resumiral vsa izvajanja in poudaril, da je treba najti med producenti in trgovci lojalno sodelovanje, da se odpravijo nesporazumi, ki mnogokrat nastajajo radi neinformiranosti ene in druge strani. Prosil pa je, da trgovci upoštevajo siromašnost našega kmeta in da nastavljajo za odkup njegovih producentov primerne cene.
V smislu izraženih želj je stavil tudi predlog, da se takoj uredi vprašanje mešetarjev in da naj izda kraljevska banska uprava potrebne ukrepe. Nadalje je predlagal, da se zaradi ureditve našega izvoza na Ceško-moravsko nemudoma pošlje deputacija v Beograd.
Deputacija je bila takoj sestavljena in bo odpotovala v torek zvečer.
Zbor. svetnik Senčar se je ob zaključku zahvalil Kmetijski zbornici, ki je dala povod za sestanek ter prosil vse navzoče, naj bi se sporazumnost, ki je vladala na sestanku prenesla tudi med interesente na deželi.
Doma in po svetu
Nj. Vis. knez namestnik Pavle
je odlikoval ministrskega predsednika Dragišo Cvetkoviča in podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka z redom Belega orla I. stopnje.
Vest o ustanovitvi Hrvatske banovine je bila sprejeta po vsem Hrvatskem z največjim navdušenjem. Sklenitev sporazuma je v vseh patriotičmih krogih vzbudila največje zadoščenje.
Na konferenci podpredsednika SDS Vilderja in podpredsednika HSS inž. Košutiča je bilo sklenjeno, da bo po stari tradiciji hrvat-skega sabora njegov predsednik Srb.
Iz Zagreba poročajo, da se bo
izpremenilo vodstvo zagrebške občine. Kot županski kandidat se imenuje univ. prof. inž. Stipetič.
Generalni direktor dr. Ulmanski je bil od upravnega sveta »šipada« upokojen. Njegove posle vodi začasno inž. Koch.
Nemčija je ustavila brzovlake v Jugoslavijo. Od danes naprej je mogoč osebni promet v Nemčijo le skozi Jesenice in Beljak. Skozi Maribor ni več osebnega prometa. Opustitev vlakov se utemeljuje z napetim političnim položajem. Tudi potniški promet z Dansko in Nizozemsko je Nemčija ustavila.
Francoski parlamentarni odbor za zunanje zadeve je sprejel z vsemi glasovi proti štirimi komunističnimi resolucijo, ki naglaša, da
smatra odbor nenapadalni pakt med Nemčijo in Rusijo kot nasproten sklenjenim obveznostim Sovjetske unije do Francije. Resolucija ugotavlja dalje, da so se vodila tajna pogajanja za sklenitev tega pakta v času, ko so bila uradna pogajanja za sklenitev obrambne mirovne fronte med Vel. Britanijo, Francijo in Rusijo in da ta pakt vojne nevarnosti ne izključuje, temveč jo nasprotno povečuje. Ta pakt pa nikakor ne bo zmanjšal volje Francije, da se upre vsakemu napadu in da brani svoje zaveznike in mir.
Na Francoskem so bili vpoklicani novi letniki reservistov.
Angleška delavska stranka je izdala proglas na nemško ljudstvo. V proglasu najprej opominja da je nemška vlada, ki je seda,] sklenila nenapadalni pakt z Moskvo, skozi šest let proglašala Moskvo za svojo glavno sovražnico. Angleška delavska stranka opozarja, da ta pakt niti najmanj ne bo spremenil politike Francije in Vel. Britanije. Nemčiji da so potrebne surovine in živila, če bo izbruhnila vojna, se bo Nemčija mogla prepričati, kako težko bo dobila potrebne surovine in živež, ker obvladata Vel. Britanija in Francija morja. Proglas na koncu naglaša, da nima stranka želje, da bi uničila nemški narod, temveč da mu hoče samo povedati resnico.
Z odlokom francoskega notranjega ministra sta bila ustavljena komunistična lista »Humanite« in »Ce Soir«.
Zastopniki francoske in angleške vojne misije v Moskvi so sporočili
Vorošilovu, da smatrajo po sklenitvi nenapadalnega pakta med Nemčijo in Sovjetsko unijo nadaljnja pogajanja za sklenitev vojaške zveze med Francijo, Rusijo in Anglijo za brezpredmetna, člani delegacij so že odpotovali iz Moskve.
Glavni odbor ukrajinske nacionalne stranke na Poljskem je izdal na ukrajinski narod poziv, da zavrnejo vse poskuse iz tujine, da bi se zasejala zmeda med ukrajinskim narodom in se mu podtaknila vloga razdiralcev države. Odbor proglaša v imenu vsega ukrajinskega naroda zvestobo do poljske države in poudarja, da se bo zanjo tudi boril.
Madžarske oblasti so prepovedale izhajanje glasila madžarskih nar. socialistov.
Kanadski vojni minister Macken-zie je pozval kanadsko vojno letalstvo, da mora biti pripravljeno v svojih oporiščih.
Ameriško zunanje ministrstvo sporoča, da je vse pripravljeno za izselitev ameriških državljanov iz Evrope, če bi izbruhnila v Evropi vojna.
Nemško veleposlaništvo v Londonu je pozvalo nemške državljane, da takoj zapuste Vel. Britanijo.
Tannenberška proslava, katere naj bi se po prvotnih vesteh udeležilo okoli 100.000 ljudi, po poznejših navodilih pa samo 10.000 ljudi, je bila odpovedana. Nekateri listi so poročali, da je bil za soboto zvečer sklican nemški rajhstag, na katerem naj bi tudi govoril Hitler. Nemški dopisni urad pa je te vesti demantiral in mnogi so zaman ča-.kali pri radijskem aparatu na Hitlerjev govor.
Ker je britanska vlada naročila britanskim ladjam, da se vrnejo v svoja oz. v britanska pristanišča, je izdala tudi nemška vlada nemškim trgovskim ladjam, da se vrnejo v nemška pristanišča.
Nemška Lufthansa je ukinila zračni promet na vseh progah.
Angleško poštno ministrstvo je uradno sporočilo, da telefonska zveza med Nemčijo in Anglijo ni prekinjena.
Španski listi naglašajo, da ostane Španija nevtralna.
Angleška policija je vdrla v Windhoku (angleški južnozahodni Afriki) v prostore nemške čezoceanske agenture ter zaplenila korespondenco, prostore pa zapečatila.
Nizozemska vlada je prepovedala vsem tujim vojnim ladjam dostop v nizozemske teritorialne vode.
Posebne živilske karte je uvedla Nemčija, da se zagotovi pravična razdelitev za življenje najpotrebnejših predmetov. Samo s temi nakaznicami se morejo v trgovinah kupovati ti predmeti. Na osebo se bo dobilo na teden: 235 g mesa ali mesnih izdelkov, 280 g sladkorja, 110 g marmelade ali 55 g sladkorja, 150 g zdroba, kaše ali podobnih živil 360 g kave ali kavnih nadomestil. 5 g čaja, 500 g mila v kosih ali prahu, 100 g drugih pralnih sredstev, dnevno pa po 60 g masla, masti ali olja in 20 cl mleka. Za otroke so predvideni dodatki.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 26. avgusta objavlja: Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi — Projektiranje zgradb, potrebnih državnemu gozdnemu gospodarstvu — Mednarodno konvencijo o pobijanju ponarejevanja denarja, ratifikacija Romunije — Razne objave iz »Službenih novin«.
RadioUubjjana^
Torek 29. avg. 12.00: Znane koračnice (plošče) — 12.45: Poročila —13.00: Napovedi — 13.20: Kmečki trio — 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Deset minut zabave —19.40: Ob 901etnici južne železnice (Ludvik Mrzel) — 20.00: Rossini: Viljem Tell, fantazija (plošče) — 20.10: Tujci — naši gostje (prof. E. Bojc) — 20.30: Radijski orkester, vmes poje plesne pesmice Mirko Premelč — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Mojstri harmonike (plošče).
Sreda 30. avg. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
 13’20: Plošče — 14.00: Napovedi
— 18.30: Mladinska ura: Okrasni vložki (Intarzija Miroslav Zor) — 18.45: Kozaške pesmi (plošče) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.401 Dokmirska šola — 20.00: Bizet: L’Arlesienne (plošče) — 20.10: Za izboljšanje glasbene vzgoje po šolah (Tavželj Stanko) — 20.30: Slovenski vokalni kvintet — 21.15: Harmoniko igra Vlado Golob — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Klavirski koncert gdč. Silve Hra-šovčeve.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani.