Besedilo k spevoigri Slava cesarju Francu Jožefu I. Za šolske slavnosti priredil, in Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta poklonil EMIL ADAMIČ. .-. Cena 20 vinarjev. —• V Ljubljani, 1908. Založilo in izdalo Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta. Besedilo k spevoigri Slava cesarju Francu Jožefu I. Za šolske slavnosti priredil in Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta poklonil EMIL ADAMIČ. Cena 20 vin. V Ljubljani, 1908. Založilo in izdalo Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta. Natisnila Učiteljska tiskarna. ti D 3 - 1-1 I Uvod. Deklamacija: Uvodna pesem. V prsih veselo nam bije srce. Kdo bi za letošnji praznik ne vedel! šss&teSet- let minilo od dne, kar je naš cesar svoj prestol zasedel! Bil je še zoren mladenič takrat, ko so mu žezlo kraljevo podali, toda na srcu in duhu bogat, zmožnosti svoje pokazal je kmali. V času viharnem, ko rod je na rod ščuval in glasno zahteval pravice, on kot vojak in najvišji gospod nikdar ni krepke povesil desnice. 3 Dom je ubranil sovražnikov sil, mir je med narodi vsemi napravil, hraber junaško, očetovsko mil Avstrijo je pred Evropo proslavil. Danes ozira se starček častit s sladko zavestjo na svoja dejanja, vse mu pošilja pozdrav ognjevit, vse mu hvaležno, udano se klanja. Tudi najmanjši podložniki mi, ali za drugimi naj bi ostali? S svojimi majhnimi sicer močmi njemu na slavo smo tukaj se zbrali. V srcu imamo njegov spomenik, da ga na zunaj pokažemo tudi, vrsta pred vami odgrni se slik, pesem nam jasna iz grla se vzbudi! Petje: Cesarska pesem. Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo! Modro da nam gospodari s svete vere pomočjo! Branimo mu krono dedno zoper vse sovražnike: S habsburškim bo tronom vedno sreča trdna Avstrije! 4 Prvi del Petje: Mal’ postojmo. Mal’ postojmo, mal’ zapojmo, k’ mamo očeta dobrega: Franca Jožefa. Petje: Ena ptička priletela. Ena ptičca priletela, vrh kosarne se je vsela. Ona poje, žvrgoli, vse mlade fante prebudi. Mladi fantje le vstajajte, na vojsko se pripravljajte. Od očeta, matere slovo vzemite danes še. Petje: Regiment po cesti gre. Regiment po cesti gre, juhu, pa moj fantič zraven je. Juhu! Pa moj fantič se zmed vseh spozna, zelen, zelen, zelen pušeljc ’ma. Juhu Petje: Molitev pred bitvo. Oče, jaz kličem Te! Dim iz topov me zagrinja grmečih. Ogenj obkroža me strel plamenečih. Bojev voditelj, jaz kličem Te, Oče, Ti vodi me! Deklamacija: Ob nastopu vladanja. Let šestdeset je zatonilo kar si mladosti dal slovo, sprejel vladarsko si krmilo, in krono dedov na glavo. 6 Viharji kroginkrog so vstali, hoteč razbiti prestol Tvoj; a kakor grad na trdni skali s Teboj je stal Tvoj zvesti roj. O slavi priča nam Novara, Radecki priča nam ime in Jelačič, ki prava stara, branila naše sta zemlje. In ko minil je šum viharja, vse klicalo je iz srca: „Bog čuvaj našega vladarja in sveta nam avstrijska tla!“ Petje: Popotnica vojaška. Leži, leži ravno polje, po polji bela cesta gre; po cesti krepko stopajo, prelepi, mladi fantje so. Hoj, ho-la! ho-la! fantje vi! Katno ste se namenili? Se hočete podat od nas, ki ljubimo iz srca vas? Zdaj z Bogom vsi prijatelji, vi, bratje, sestre, stariši! Na vojsko gremo zdaj za vas, mogočen vojvod kliče nas. 7 Petje: Tam za laškim gričem. Tam za laškim gričem, tam je dost’ fantičev, k’ se za nas vojskujejo, k’ se za nas vojskujejo. Krogla priletela, v srce me zadela, in me ranila močno, in me ranila močno. Oh, adijo očka, oh, adijo mandca, oh, adijo sestra, brat, vid’li smo se zadnjikrat. Petje: Tam na zelenem travniku . . Tam na zelenem travniku leži vojak mrtev; ’ma glav’co vso razsekano in nogo odtrgano, ’ma glavco vso razsekano in nogo odtrgano. Prijatla nima nobenega in srca vsmiljen’ga, 8 da bi prišel ga pokropit in za njim solzo prelit, da bi prišel ga pokropit in za njim solzo prelit. Petje: Oj, ta soldaški boben . . . Oj, ta soldaški boben, ta bo moj mrtvaški zvon. Oj, ta mi bo zazvonil, kadar jaz umrl bom. Bom, bom, bom, bom, bom Oj, ta soldaška sablja, ta bo moja svetla luč. Oj, ta mi bo svetila, kadar jaz umrl bom. Cin, cin, cin, cin, cin. Deklamacija: V dnevih bojev. Oblaki temni zagrnili so domovino čezinčez. Sovražniki od vseh strani domovju našemu so zapretili. Visoko kot na gori kres 9 ljubezen v srcih je vzplamtela in hrabra narodov krdela od vseh so klicala strani: „Za domovino srčno kri! “ Kot trava pod koso strupeno za vrsto vrsta pala je — nad sinjo Adrijo pa naša zastava zavihrala je. Kar spi junakov pri Kustoci, kar jih zakrilo je morje, pred Vsemogočnega prestolom iz prs kipijo jim prošnje — za domovino in za Te! Petje: Radovoljni brambovci. Presvitli cesar vabi nas na domovine bran. Grmi že mesto trg in vas, k banderu ven na plan! Pri tem bander’ prisežemo, nam priča je nebo: da kamor pojde, pojdemo; veselje nam je to. Da je pravična vojska ta, nam pamet govori, 10 se v tujo sužnost ne preda, kdor se Boga boji. Zdaj potrdimo bratovščino, naj roko vsak si da, da se prisega naša bo povsod razlegala. Petje: Solnce mi rajža . . . Solnce mi rajža tam doli za gore; po polju so zaspale vse žlahtne rožice. Žalostno danes je moje srce, ker moram zapustiti prijatle, znance vse. Kaj mi je storiti, oj, kam se čem podat? Cesarsk’ povelje pravi, da moram bit’ soldat. Franc Jožef cesar in general njegov začela boj sta s Turkom, kdaj pridem jaz domov? ll Petje: Nobene bukvice . . . Nobene bukvice niso tak’ lepe, nobene bukvice niso tak’ lepe, nobene bukvice niso tak’ lepe, kakor je urlavbarski pos! Deklamacija: Ob zasedanju Bosne. V verige sužnosti vkovan ubogi rod je hiral, zaničevan in poteptan pojemal je, umiral . . . Za vero sveto in prostost s sovragi so se bili — za hrabrost svojo in krepost po ječah so sahnili. A prišel je rešitve dan, dan svobode jim zlate. Junaki naši v južno stran šli reševat so brate. Kri bratovska pretakala za srečo se je raje, v rešitev jim namakala domača sveta tla je. 12 In pod vladarja enega združili so se z nami, ki iz srca iskrenega zakličemo mu vdani: „Naj zvezde Tebi sijejo in klije sreča prava! Vsa srca Tebi bijejo! Cesarju slava, slava! Deklamacija: Sklepna. Na boj, na boj! »Junaki, naprej, i jaz imam ženo, otroke, za dom naprej; junaki, naprej, kdo bal bi krivične se roke;“— -— Vihar se je silen nad Avstrijo vsul, sovrag ji je smrti zaželel; ■želeli Avstrijci življenja smo ji, in On (cesar) ji življenja je želel. — Na boj!- Naš veliki voj, apostolj miru, nastopil je trnjeva pota; ovil pa na njih si je s slavo predrago glavo. In jačji kot kdaj je krila prostrl 13 avstrijski dvoglavi orel, saj vsak državljan, saj vsak Avstrijan v dolžnosti je sveti gorel, kot deca gorimo, cesarju vdana. Braniti očino, ji dati kri, ne bati za njo se viharja; naprej, na boj, pogumno naprej, vse dati za dom, za cesarja! Za dolžnost in za pravico, vsak pošteno zvesto stoj! s srčnim upom dvigni v boj! Naša vojska iz viharja prišla še brez slave ni. Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago kri. Petje: Če bo treba pa desnico 14 Drugi del. Deklamacija: Prijatelj znanosti in umetnosti. Največ doseže vedno tisti, kdor zna pridružiti koristi veselje tudi in prijetnost. Zato presvetli naš vladar podpiral, ljubil je vsekdar globoko vedo in umetnost. Nagrade častne, ustanove delil je za učena dela. Odlikoval je rad duhove, ki z dletom, čopičem, peresom ustvarjali so slike nove srca zamaknjenim očesom. 15 Pet j e: Živi, svetli cesar naš! Živi, svetli cesar naš! Živi, svetli cesar naš! Živi, ki domovje milo staviš v svoje varno krilo; ki z zjedinjeno močjo varuješ nas vse krepko. Živi, svetli cesar naš! Živi, svetli cesar naš! Živi, svetli cesar naš! Živi, ki v ljubezni vneti Tvoj obraz podložnim sveti, le zaupanje deli, narodom le mir želi. Živi, svetli cesar naš! Živi, svetli cesar naš! Živi, svetli cesar naš! Ki, ko slavni dedi Tvoji moč imaš v blagosti Svoji! Ljudstva osrečuješ vsa, narod vsak te rad ima! Živi, svetli cesar naš! 16 Deklamacija: Prijatelj šole. Nevednost je uboštva mati, resnice mačeha nevednost. O šole, o nauki zlati, kako je trdna vaša vrednost! Naš modri cesar se zaveda, da le omikana mladina v bodočnost jasno lahko gleda, z mladino cela domovina. Zato po krajih vse države skrbi za šole in prostore, kjer urimo si mlade glave, kjer vnemamo srce za vzore. Pred vekom bili so še redki, ki gladko bi pisali, brali, zdaj so že redki stari dedki, ki tega ne bi gladko znali. Petje: Otrokova cesarska pesem. Naš cesar mi je vedno ljub, na Dunaju živi; 17 kako bi pač rad k njemu šel, a meni moči ni. In kaj bi pri cesarju h’tel? Roko bi mu podal, najlepše rože bi mu dal, ki bi jih zanj nabral. In rekel bi mu: „Cvetke te za Te seboj sem vzel.“ Potem pa vrnil bi se spet ves srečen in vesel. Deklamacija: Pospeševatelj prometa. Kamor hočeš danes priti, hitro si na svojem mesti zdaj po cesti kameniti ali po železni cesti. Pošta veže vso deželo, žic železnih vse navzkriž je. V mesto, trg, planinsko selo hodiš varneje in bližje. Ruda dviga se iz zemlje, morje nosi polne ladje, 18 tu prodaja, tam odjemlje kupec les, blago in sadje. Ljudstvo skuplja se v zadruge, složno si pomaga v sili. Kdo ima ob tem zasluge? Prvi — cesar ljudomili. Petje: Slava tebi, slava! Slava tebi, slava, slava, draga moja očetnjava, moja Avstrija vsikdar! Srce moje napolnjuje, mojo dušo prevladuje le lepote tvoje čar. Car lepote in zakladi se ponašajo ti radi in bogata ti si res! Tvoja žitna polja zlata in gorovja so bogata; občuduje svet te ves! Tvoja ljudstva občuduje, vsak posameznik daruje se ti z umom in dlanjo. 19 In z navdušenjem udani pevamo, naj Bog ohrani nam cesarja, Avstrijo! Deklamacija: Oče sirot. Vdove, bolniki, ubožci, sirote mislijo letos na mile dobrote, ki so iz blage cesarjeve roke zdravje izlivale v rane globoke. Kjer so viharji razsajali jezni, ognji, potresi, povodnji, bolezni, prvi je zmerom vladar vzdihujoče sine podpiral kot pravi njih oče. Kdo naj njegovo dobrotnošt popiše V krajih stoterih je zidala hiše, hiše zavetnice revnim trpinom, hiše s cesarjevim večnim spominom Petje: Pesem sirot. Glasno zapojlmo vsi: „Naš dobrotnik naj živi! 20 on skrbi za nas sirote, mnoge nam deli dobrote . 11 Glasno zapojimo vsi: „Naš dobrotnik naj živi! Naj ga Bog še nam ohrani, vedno in povsod ga brani ! 11 Deklamacija: Sklepna. In kako naj še častim Te, Te proslavljam v dobi sivi, ko v ljubezni nevgasljivi klanja se Ti vse? - Ko Ti veda venec vije, ko umetnost Te slavi; šolarček hvaležno kliče: „Slava, šole Oče, Ti ! 11 ^ Ko Ti vzklika Avstrija prometna: Oče bil si vsemu blagru, pokrovitelj, pospešitelj, varuh dober, skrben, moder ! 11 — — Ko sirotam zapuščenim solz prikriti moči ni, — solz hvaležnosti — — — r Ah, kako naj še častim Te? — — Naj glasno v imeni vseh 21 in v posameznih imeni klici moji dvigajo iskreni danes se pred Božji stol: „Vse, kar storil je od mlada pa do dobe sive cesar blagi, kar prestal za nas je car naš dragi, Bog nebeški, Ti poplačaj, Bog nebeški, Ti povračaj! A ti, Avstrijan, na dan! Klic privri ti iz srca, pesem naj iz src priklije: „Vsa, kar solnce jo obsije, cveti mirno Avstrija!" Petj e: Meč vojaka naj varuje, kar si pridnost zadobi, bistri duh pa premaguje z umetnijo, znanostmi. Slava naj deželi klije, blagor bod’ pri nas doma! Vsa, kar solnce jo obsije, cveti mirno Avstrija!" / 22 Tretji del. Petj e: To je moja Avstrija. Tam, kjer se sneg in led z vrhov blišči gora, vrhov zrcali kras se v vodi jezera, kjer na oltarju skal pobožnost služi se, moč in junaška čud s prostostjo druži se, tamkaj v zvestobi vnet vsakdo navdušen poj: „Tamkaj je Avstrija, tam mili dom je moj.“ 23 Petje: Bog blagoslovi Ogra. Blagoslovi Ogra Bog; daj mu sreče, blaga; meč iz Tvojih silnih rok padi na sovraga. Daj nam zlati vek nazaj, daj nam z njim večnih let; lepše čase, kakor zdaj, prihodnost daj nam spet! Pet j e: Sveta Lucija. Zvezde blesteče, morje zrcali, dosti bo sreče, mirni so vali. Čuvaj čolniček nam, da ne zadene kam, sveta Lucija, sveta Lucija. 24 Petje: Kje dom je moj? Kje dom je moj ? Kje dom je moj ? Voda teče po skalinah, drevje šumi po pečinah; glej, povsod pomladni cvet, zemski raj to na pogled. , In le ta prekrasna zemlja, zemlja češka dom je moj. Petje: Bože, coš Polske. Bog, ki ohranil dolgo si Poljake, obdal nas s silo in cvetočo slavo, branil skrbeče nas nesreče vsake, pred nje udarci branil si nam glavo; tu pred oltarjem Tvojim gorko prosim: Dom mi obvaruj milostno še dalje! 25 Petje: Lepa naša domovina! Lepa naša domovina, oj junaška zemlja mila, stare slave dedovina, da bi vedno častna bila! Mila, kakor si nam slavna, mila si nam ti edina, mila, koder si nam ravna, mila, koder si planina. Petje: Naprej! Naprej zastava Slave, na boj junaška kri! Za blagor očetnjave naj puška govori! Z orožjem in desnico nesimo vragu grom, zapisat’ v kri pravico, ki tirja jo naš dom. Naprej zastava Slave, na boj junaška kri! 26 Za blagor očetnjave naj puška govori! Draga mati je prosila, roke okol vrata vila, je plakala moja mila: Tu ostani, ljubi moj! Z Bogom mati, ljuba zdrava! Mati mi je očetnjava, ljuba moja čast in slava! Hajdmo, hajdmo za nje v boj Deklamacija: Sklep. Pred Tabo letos zbrani vsi narodi stoje: Slovenci in Slovaki, Hrvatje in Poljaki in Čehi in Rusini, Madjari, Nemci, Lahi doma Ti verni sini, na vojski nikdar plahi, pred Tabo letos zbrani, hvaležni in udani poklanjajo srce. „Pozdravljen, blagoslovljen" 27 iz prs odmeva jek. Ti, ki nam z umno glavo varuješ sveto pravo, z ljubeznijo ocetno vse narode objemaš in z vlado dolgoletno za skupno delo vnemaš! Pozdravljen, blagoslovljen! S Teboj je zagotovljen domovja — zlati vek. Petj e: Konec. (Nadaljevanje cesarske pesmi.) Trdno dajmo se skleniti, sloga pravo moč rodi, vse lahko nam bo storiti ako združimo moči. Brate vodi vez edina nas do cilja enega, živi cesar, domovina, večna bode Avstrija. 28