Prošnja                        
Meglice nad poljem gredd             Vsa ialostna daljna je stran,  
črez sinje nebo ¦ . .                      niC solnca nikjer,                     
In toga se seli v srce                   nlC cvetja na polju ni več,      
in solze v oko.                            ni( petja zvečer . . .          
A/i, skloni se, sinje nebo,                       
poljubi zemljd,                                       
da tadost priplove v srce                       
In v rosno oko!                                      Sokolov