13. štev. V Kranju, dne 30. marca 1912. XIII. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list Stane za Kranj z dostavljanje« nt dom 4 K, po posti ta celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne orira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne In* era t i se računajo za celo stran 60 K, sa pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv" naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Naša politična in kulturna stremljenja. Zadnjo soboto je prinesel .Slovenec" pod naslovom »Slovenska politika in slovenska umetnost" članek, v katerem je razložil, da naša stranka ne more prav iz srca pozdravljati prireditev .Glasbene Matice", ker to društvo obstoja skoro samo iz liberalnih elementov in deloma iz svobodomi-selcev, ki se udeležujejo političnih demonstracij proti katoliškim manifestacijam in se javno bahajo s svojim brezverstvom. Liberalna stranka izrablja nadalje, kar je še hujše, zbor .Glasbene Matice" pri svojih strankarskih kulturnih prireditvah in ta zbor je popolnoma v liberalni organizaciji ter noče nič o tem slišati, da bi dežela imela pri .Glasbeni Matici" kaj besede. Slovenec" iz tega izvaja: .Kdor sploh ni slep, mora videti, da se liberalci slovenskih kulturnih društev poslužujejo vedno le v svoje strankarske namene. Napredek glasbe, dramatike, česarkoli, jim je spričo agitacije za njihova pogubna načela postranska stvar. Če morejo pri tem tudi kaj našiti dobrih ljudi pridobiti za dotično društvo, se jih poslužujejo v to, da varujejo na zunaj neko nepristranost, torej čisto tista stara liberalna slepivna taktika, na katero pa se ne smemo usesti. Po žalostnih izkušnjah moremo čisto odkrito reči, da v principu nismo za nobeno sodelovanje z liberalci, kakor ne v politiki, tako ne na kulturnem polju. Ponudi liberalcu prst, pa zgrabi za celo roko." Da je potipal .Slovenec" s tem člankom pri živem srcu, se spozna iz odgovorov v liberalnih listih. .Dan" je nastopil v vlogi hudega šomaštra in piše: .V Ljudski Dom v Ljubljani noben boljši človek ne gre.. . Klerikalce bi naprednjaki najbolj izplačali, ako bi vse inferiorne klerikalne elemente, ki se upajo in drznejo na napredne priredbe, brezobzirno odgnali. Kdor voli kleri- kalno, kdor simpatizira in podpira S. L. S., naj se gre še zabavati in veseliti (slovnice ne zna ta šomašter!)— med farovške kuharice!"— .Slovenski Narod" pa igra vlogo varuha nedolžne ovčice, katero treba braniti pred zgrabljivim klerikalnim volkom, in pravi, da so pri vseh pro-s veti jem h narodih kulturna društva tisto poprišče, kamor ne sega dnevna politika, le pri nas Slovencih naj bi slepo strankarstvo razjedalo najpotrebnejše kulturne institucije". V teh besedah tiči grozna hinavščina. Kdo pa je začel metati .klerikalce" iz odborov stare .Naše Straže" in .Družbe sv. Cirila in Metoda" in .Slovenske Matice", tedaj iz čisto kulturnih društev, če ne liberalci? Če treba, lahko postrežemo z natančnimi zgodovinskimi dejstvi. Sicer pa ni treba posegati v preteklost. Prav pred nosom imamo dokaz, kako vneti so .Narodovi" liberalci za .najlepše soglasje pri vseh naših kulturnih društvih". Prav vštric z omenjeno notico poroča .Narod" v nastopni koloni, da se prodajajo po Ljubljani vstopnice za predstave v .Ljudskem Domu" in konec te notice se glasi: .Naj korarji in koritarji kupujejo te vstopnice, naprednjake naj pa klerikalci pri miru puste 1" Polž je tedaj naglo spet pokazal svoje roge, katere je bil malo prej hinavsko skril. Sploh pa liberalci ravno tako dobro vedo, kakor mi, da so kulturna društva, enako kakor šole, v najtesnejši zvezi z vero, oziroma nevero, in da je ž njimi v najožji zvezi naša politika, kjer dela dva tabora v prvi vrsti vera. To vedo tudi tisti odlični naši odborniki .Glasbene Matice", brez katerih to društvo zdaj za enkrat še izhajati ne more. Prof. Hubad jih sicer drži v odboru, zabraniti pa ne more posebnih skomin pevcem pri .Glasbeni Matici", da bi ne nastopali za liberalne prireditve, kakor lani ni mogel zabraniti gospej Tavčarjevi, ko je s hčerko šla pobarvat podružnico »Glasbene Matice" v Kranju. Kako liberalci strogo pazijo na to, da bi v kulturnih zavodih, kjer imajo oni besedo, ne bilo kaj verskega vpliva, se vidi iz najnovejšega dogodka. Nekt mokrač je te dni zavohal, da dekleta v ljubljanskem liceju zvečer še molijo in — oj groza I — celo svojo vest izprašujejo. Zaradi tega je sledil prav dolg in neokusen napad na licej v .Zarji", in, seveda liberalna učiteljska kultura ne sme zaostati, — zato je brž prikrevsal .Dan" s člankom, v katerem pravi, da .ni za nas veselo in častno*, kar poroča .Zarja" o liceju. Sklep. Zadnji čas je, da S. L. S. na shoda zastopnikov naših kulturnih društev, ali pa na shodu strankinega vodstva, položaj presodi in kaj definitivnega ukrene glede našega razmerja do liberalnih kulturnih društev. Lepa je sicer misel o skupnem nastopu Slovencev na kulturnem polju, toda izrabljati se nasprotnikom ne dajmo! Čem večji talent se da politično izrabljati nasprotni stranki, tem globokeje pahne svojo stranko navzdol j Poročilo o županskem shodu v Kranju. Županski shod, ki se je vršil 21. marca 1.1. v .Ljudskem Domu" v Kranju, je podal našim občinskim zastopnikom mnogo pouka in praktičnih namigljajev. Ker ne dopušča prostor v našem listu, da bi o tem obširneje poročali, naj podamo tu v kratkem vsebino govorov, ki so se slišali na shodu. Najprej je predsednik dr. Pegan v imenu deželnega odbora prav prisrčno pozdravil vse navzoče može ter omenil, da se bo sedaj slišal le splošni pouk in da se bodo praktična navodila podala v posebnih tečajih. Govornik je povdarjal, kako naj imajo občinski funkcijonarji zavest o važnosti svojih opravkov in kako naj se z zaupanjem zatekajo k deželnemu odboru za svet in pomoč, kar gotovo najdejo. Omenjal je razmerje PODLISTEK Fr. Ks. Steržaj: Drvar. Črtica z bohinjskih gora\ (Dalje in konec.) Zato I Zato torej ne more zaspati! Odtod torej ta čudni nemir v njegovi notranjosti, odtod ta čudni strah! Obletnica onega groznega dne, ki mu je od takrat tako živo pred očmi, kakor bi se to sedaj vršilo! — Zazdelo se mu je, da mu grozi iz teme po kotih bledo obličje žarečih se očij s krvavečo rano na čelu. In blede, koščene roke se stezajo krčevito, kakor bi ga hotele zgrabiti in ga stisniti za vrat, počasi, sunkoma, vedno-bolj in bolj. Mraz ga je stresel po vsem životu. Že je začutil grozni hlad, ki je prihajal od onega. Zazdelo se mu je, da ga objemlje mrtvaški duh in zastala mu je kri za trenutek po žilah. In zastokal je, mučno, hropeče, kakor bi se s tem hotel iznebiti strašne, dozdevne prikazni, kakor bi hotel ukrotiti burno, strašno moč svoje domišljije, ki mu jo je vzbudila beseda: obletnica . .. Bavant je dregnil s polenom po ognj šču. Zahotelo se mu je v tej grozni, mučni, dušo in notranjost razburjajoči temi, po svetlem blesku ognjenega plamena. Z mrzlično naglico je naložil „šiterce" (suhljadi) in začel razpihavati žerjavico. Kmalu je zaplapolal majhen plamenček po za-črneli koči. Plašno so begale temne sence v kotičke in se skrivale, kadar jih je hotel objeti pla- menov žar, pa so zopet skakale na dan, lovile se in švigale zdajsem zdajtja, kakor se je nagnil plamenov jezik. In vsi senčni obrisi posameznih predmetov so se raztezali, krčili in zvijali v Čudno zavitih potezah ter izginjali v kotih ter se izpreminjali v živo grozečo temno senco, ki je prežala, da plane takoj iz svojega zakotnega prebivališča, kakor hitro izgube ognjeni jeziki svojo moč. Bavant je tipaje dosegel čutarico z žganjem na polici, nastavil jo na usta in vlekel v velikih požirkih s strastjo, ki je pričala, kolikokrat je že moral iskati v strupu miru in tolažbe. Odložil je . . . Čutarica je bila prazna do dna . .. Miru se mu je zahotelo, pijanosti, da bo lahko zaspal in zatopil strašne spomine. Toda kakor ogenj v suhi slami bliskovito šviga od bilke do bilke in v ognjenem objemu zagrabi vse, kar mu pride v bližino, je zagorelo po Bavantovih žilah. — Miru se mu je zahotelo in počitka, a lotevala se ga je vedno večja razburjenost. Kakor bi mu hotelo razgnati vso notranjost, kakor bi mu hotelo še enkrat obuditi vse strašne spomine onega dne, se ga je iznova polotevala groza in strah v tej samoti. — Le sam ne, le sam ne! Ven, ven — na prosto, stran od teh strašnih senc, ki se dvigajo iz vseh kotov v koči! Zagrabil je za puško in planil ven v črno, tiho, gluho noč. In zunaj je mir, oni tihi, bajno čudni mir, ki prevladuje v zgodnjih, pomladanskih nočeh v planinskem gozdu, a tudi tema, črna in grozna onemu, ki se boji teme. Mrzel veter je zapihal gori izpod Lipance in mu objel razbeljeno čelo. A le za nekaj hipov ... Potem pa ga je zopet objela vroča in razbeljena kri in mu mešala možgane ter ustvarjala domišljave, grozne stvari. .. Bavant pa je neprestano drl naprej. Zmrzlina je škripala pod nogami. Tuintam mu je izpod-letelo, da se je komaj ujel, pa je zopet kakor obdivjan bežal naprej. Nič skoro ni čutil, kdaj je dospel na avško strmino. Samo naprej — naprej ga je gnala strast. Še enkrat mora v Krmo, še enkrat mora na orio nesrečno mesto, ki mu je v življenju napravilo toliko muke in gorja, naj velja, kar hoče. Ne, nocoj ne bo streljal, nocoj mu ni za plen — samo samote, samo miru nekaj trenutkov si želi na onem nesrečnem kraju. — Vse ono, kar ga je prej vznemirjalo, predno se je spomnil na obletnico, vse to mu je izginilo. Zazdelo se mu je, zakaj je bil tako strasten, tako neumen, da je moral takrat izprožiti na lovca. Vsa njegova nesreča, ves notranji nemir, vsa nezadovoljnost izvira samo odtod. In nocoj hoče miru, hoče priti do zavesti, da mu je že zdavna odpuščeno. Saj je prestal svojo kazen. Pokoril se je celih sedem let! — Izginjevali so Konjska planina, Jezerca in Tolstcc za njegovini hitrimi koraki. Hropel je vsled silnega napora. Naglo, hropeče so mu padale prsi gorindol Sedel je za trenutek ob gladkem strmem bregu. Da, da, miru hoče, onega notranjega miru, ki blaži, ki osrečuje, katerega že ni občutil toliko let .. . med župani in orožniki, priporočal točnost v poslovanju, pravočasno in istinito reševanje aktov, da ne bo občina ali dežela trpela Škode. Ako župani ne morejo zmagovati naloge, naj si najamejo tajnika, za kar se lahko tudi več občin združi, da dobe skupnega tajnika. Učiti se je treba tudi županom, posebno današnji čas, kajti za učenje ni človek nikdar prestar. Dober po-moček županu je list .Občinska Uprava", na katerega bodi naročena vsaka občina. Komisar dr. Rutar je govoril o po sred o-vavnih uradih ali mirovnih sodiščih. Na Zgornje Avstrijskem in Predarlskem ti uradi že uspešno delujejo, uvajajo se tudi po drugih deželah. Seveda hudim pravdarjem tudi s tem zakonom ne bo pomagano, za tiste pa, ki so dobre volje, se bo lahko poravnava dosegla brez stroškov. Po-eredovavni uradi se morejo ustanoviti po vseh občinah, četudi se nikogar prisiliti ne more, da bi se jih posluževal. Kako se osnujejo? Skliče se odbor k občinski seji in se izvolijo možje po sredovavci. katerim se izvoli predsednik. Zaupnih mož delo naj bi bilo brezplačno, sme se pa tudi določiti nagrada. Deželni odbor bo izdal tarif glede odškodnin za zamudo časa. Za pokritje stroškov bo skrbela občina kar pride v občinski račun. Kdor je lahko izvoljen v občinski odbor, sme biti izvoljen tudi v posredovavni urad, izvzeti so le aktivni sodniki. Praksa bo pokazala, če bo treba kaj pri zakonu izpremenili. V občinski pisarni naj se sprejemajo naznanila glede pravd in župan naj bo, če le mogoče, načelnik urada. Odbornikov se lahko izbere več, tudi 10, ako je občina velika. Potem se lahko ustanovi več posredovavni h uradov v isti občini. Deželni odbor lahko priklopi občino, ki se brani ustanoviti posredovavni urad, sosednji občini. Poravnava se vrši pred tako posredovavnico v zadevah, ki še tičejo denarnih vsot, premičnin, poprave mej in podobnih stvari, kar spada pred okrajna sodišča. Ako se je že kdo poravnal pred posredo-vavnim uradom, se glede iste zadeve pred sod-nijo ne more pravdati To velja glede zasebno-pravnih zadev. Kar se pa tiče razžaljenja časti, bodo sodišča morala odstopati zadeve posredo-vavnim uradom, da se bo tu poizkusila poravnava, in le v slučaju, če se nič ne bo doseglo, bo prišla stvar pred sodnijo. Ako kaka stranka ne bo prišla k poravnavi, bo morala pravočasno posredovavnemu uradu naznaniti, da ne pride, sicer jo zadene globa. Ko je občina dobila primerne prostore za posredovavnico, naznani županstvo deželnemu odboru in glavarstvu, kdaj se začne poslovanje, izvoljene može pa naznani sodišču. Deželni odbor bo izdal posebno knjigo v navodilo za postopanje, kakor tudi potrebne ob- Mirul On hoče miru in zadovoljnosti. Kdo mu jo bo dal? — Nihče! — Naprej — naprej! Morebiti dobi tam miru, kjer se je tako pregrešil. Morebiti — morebiti! — Iskal ga je potem, ko je presedel kazen, povedal je vse, a one ljubke, mirne, tihe, blažene sreče, ki jo je občutil kot otrok, te ni več! Izgubljena je, zapravljena! Raj mladostnih let in srčnega miru je zaprt! Ali res? A, ni mogoče--- Bavant je planil pokoncu in hitel naprej po ozki, strmi in nevarni poti čez Tosec. V srcu nese razburjenost in naraščajoči nemir. Kaj njemu pot, kaj nevarnost! Da le prej dosje na oni nesrečni, usodepolni kraj. Tam, tam bo dobil mir in zadovoljnost, ki jo išče zastonj že toliko let! O, le miru, le pozabljivosti v notranjosti, to bi rad dosegel. In megle so se dvigale iz jezera, vspenjale se ob gorskih obronkih in jih zagrinjale v svojo neprozorno obleko. Komaj vidno so se razločevali posamezni vrhovi mecesnov in starikavih smrek iz tega nejasnega meglenega objema. Po kamenju pa je legala mokrota, nevarna za hojo. Samo en korak, ena napačna stopinja — in megla je imela iznova svojo žrtev. Bavantu se je izpodrsnilo, zatrepetal je z rokama v zraku hotel se za rušje oprijeti, a prepozno .. — Nekaj dni pozneje so ga dobili. Jeli zado-bil zaželjeni mir? Rušje ob Toscu molči, kakor bi čakalo nove žrtve. Navidez prijazno, ljubko, a smrtno nevarno... razce; vse to bo spisal neki sodnik. V civilnih stvareh bi bili pa za posredovavce prav dobri duhovni, oziroma naj ima >ačas uradni dan domači župnik. Nato je imel dr. Pegan pouk o občinskih sejah. Kaj spada v sejo? V sejo spada vse, kar se županu zdi glede občine važno. V sejo občinskega odbora pa mora župan spraviti, če se je kdo pritožil zoper njegovo odredbo in le, Če kdo s sklepom občinskega odbora ni zadovoljen, se sme pritožiti na deželni odbor. Občinske seje morajo biti vsaj štirikrat na leto. Mora pa seja tudi biti, če to zahteva ena tretjina odbornikov, oziroma deželni odbor, oziroma c. kr. okrajno glavarstvo, a mora se predmet seje župani? preje naznaniti. Će niso bili vsi odborniki ustno ali pismeno k seji povabljeni, seja ni veljavna. Prav je, če se k sejam vabi pismeno in naznani dnevni red. Pri sejah mora biti navzočih tri četrtinke občinskih odbornikov, če ta seja ni sklepčna, je druga seja z istim dnevnim redom sklepčna s polovico odbornikov. Kako se glasuje? Če odborniki samo roke vzdignejo, je tak sklep neveljaven. Tržičani so propadli z izvolitvijo častnih občanov, ker so odborniki pri tem predlogu samo roke dvignili. Glasuje se tedaj s tem, da se odborniki dvignejo s sedežev, ali pa, da posamezni rečejo pri predlogih .da" ali .ne", v posebnih slučajih, n. pr. pri volitvah, se pa voli z listki, ako je odbor tako sklenil. Kdo glasuje? Predsednik glasuje le v slučaju, ako je na obe strani enako število glasov. Če sicer glasuje predsednik, je sklep neveljaven. Sklep mora priti v zapisnik; predlog in razprava se v zapisniku lahko opustita. Boljše je, če so zapisniki v posebni knjigi, ne na listih. Vsakdo sme pregledati zapisnik občinskih sej, tudi sklepe tajnih sej. Županstvo mora dati prepis zapisnika vsakemu na zahtevo, proti odškodnini 20 vinarjev za stran. Pri seji ima pravico navzoč biti vsak odrasli človek, tudi ženske. Če je občinski odbor sklenil, župan mora preje naznaniti dnevni red seje. Sklene naj občinski odbor tudi poslovni red. Kadar sta za sklepčnost potrebni dve tretjini odbornikov, se vzame prva Številka navzgor, ki je skozi tri deljiva, in župan se šteje vmes kot odbornik. (Konec prihodnjič.) Razne zanimivosti iz rdečega tabora. Družba nemških prostozidarjev, teh najstrast-nejših brezvercev in sovražnikov Kristovih, med katerimi so skoro vsi voditelji avstrijske socijalne demokracije, je izdala nedavno neko knjižico, v kateri se nahajajo mnenja raznih tripičnih bratov o framasonih. O tej knjižuri je imel posebno predavanje dunajski framason Vidrih. Najbolj zanimiva je njegova izjava, s katero posebno hvali avstrijsko socijalno demokracijo, da ji gre krona za njeno delo in njen trud za framasonstvo. Ta rdečkarija je po njegovem mnenju edina, ki najde toliko časa, da izobražuje delavstvo v pravem (fra-masonskem) smislu. Iz te jasne izjave se pač vidi, da je naša socijalna demokracija dekla od judov vojenega prostozidarstva. — i»epi značaji so pač rdečkarji! Luteranski vikar v Graslicu na Češkem je vzel za svojega mežnarja voditelja socijalistov Jožefa Fischerja. Ta vzorni mož je trikrat izpre-menil svojo vero Rojen je bil katoličan, izstopil iz katoliške cerkve in postal brezverec. Sedaj pa kot luteranski mežnar je sprejel protestantovsko vero. — Zanimiva debata se je vršila nedavno v nemškem državnem zboru. Socijalni demokratje so stavili predlog, naj se odpravi verouk po vseh šolah in naj bodo šole brez verske. Zoper ta predlog so se vzdignili zastopniki treh največjih strank in tako je bil predlog v žalost rdečih bratcev pokopan. Celo svobodomiselni poslanec dr. Bruhhof je rekel, da kot šolnik ne more glasovati za brezversko Šolo. — Kako postopajo socijalno-demokraški delavci z onimi, ki ne trobijo v njihov rog, so pokazali pri zadnjem premogar-skem štrajku ob Ruri. Napadali so z noži in kamenjem krščanske delavce, ki so šli na delo in jih več ranili. Vojaštvo in orožništvo je moralo krotiti rdeče peteline. Še grozneje in bolj kruto je bilo maščevanje socijalnih demokratov nad železniškimi delavci v Teksasu. 19. marca so štraj-kujoči rdečkarji skrivaj vrgli v kotel železniškega stroja, ki se je nahajal v neki šupi, kjer so oni delavci počivali, ki niso marali za štrajk, veliko dinamita in ga zažgali. Učinek je bil grozen. 25 delavcev je bilo nenadno mrtvih, mnogo smrtno ranjenih. Poslopje je bilo do tal porušeno in razdejano. Pošteni delavci, ki niso nič hudega slutili in so počivali v oni šupi, so bili razmesarjeni. Posamni deli njihovih trupel so ležali daleč naokoli. Kaj takega je zmožna vprizoriti samo satanska zloba rdečkarjev. — Strastno gonjo so začeli socijalni demokratje zoper evharistični shod. ki bo v septembru na Dunaju. Rdeči poslanec Breiter se je v državni zbornici dunajski jezil, ker je presvetli cesar prevzel pokroviteljstvo shoda. Socijalni demokratje se silno boje tega shoda, na katerega bo po njihovem poročilu baje prišlo do 240 škofov in okoli 20.000 duhovnikov. To bo nekaj strašnega za rdečkarje! Gospodarski del. »Kmetijska zadruga" o St. Iffda. Redni občni zbor .Kmetijske zadruge" v Št. Vidu nad Ljubljano za leto 1911. se je vršil 19. marca 1912 ob veliki udeležbi članov. Tudi mnogo nečlanov je prišlo poslušat. Zadruga ima 123 članov; novih je pristopilo 20, odstopilo, oziroma umrlo je 5 članov. Na-čelstvo je imelo v preteklem letu 11 sej, nadzorstvo je pa v osmih sejah knjige in račune pregledalo. Odbora sta vsestransko pridno delovala, da je lahko zadruga dosezala svoj dobri namen v pomoč kmetijstvu Letni zaključek za leto 1911. je načelnik dobesedno prebral ter vsoto za vsoto pojasnil. Prometa je bilo 16.133 K 88 v. Motor je zaslužil 1097 K. Za nove stroje se je izposodilo 2920 K 23 v v domači hranilnici, začasno se je še poleg tega 1361 K 43 v. založilo. Plačalo se je 1312 K dolga. Novega inventarja (strojev in orodja) se je kupilo za 3730 K 46 v. Podpore se je dobilo 1550 K. Vrednost inventarja znaša 10.908 K 46 v. Od inventarja se je odpisalo: od nepremakljivega po 2% in od strojev po 10%, skupaj 823 K 16 v. Čistega dobička je bilo 775 K 95 v. Rezervni zaklad znaša 6911 K 73 v. — Člani so bili tako zadovoljni z vspešnim napredkom in dobljeno pomočjo s stroji, da so letnine 436 K že za drugo leto plačali. Visoke vsote v zaključku kažejo gmotni uspeh in napredek zadruge. Gotovo je, da imajo posamezni člani veliko vredno pomoč in korist pri svojem delu posebno sedaj, ko se delavci celo za drag denar težko dobijo in kmetom ta dela izvršujejo stroji. Po .Gospodarski zvezi" v Ljubljani se je kupila nova mlativnica z dvema čistivnikoma za 1505 K in nova štirikolesna slamoreznica na pihalo za 1318 K. Mlativnica je delovala prav dobro in v veliko zadovoljnost, omlatila je članom žito in obenem ga dvakrat očistila. V eni uri se je 2 do 3 štante (okna) snopja omlatilo in očistilo. Poprejšnja mlativnica nam je le omlatila. Že s tem so bili ljudje zadovoljni, Četudi je imel gospodar po mlačvi v velikem prahu še mnogo nezdravega in sitnega dela, predno je očistil žito plev. Prašnega dela so se delavci bali. Tega dela pri novi mlativnici ni, žito se pa še veliko boljše in lepše očisti ter zrno porazdeli, tako da lahko dobi posestnik najlepše in najdebelejše žito za setev. Tudi pleve se v stroju lepo očistijo prahu, da so za živino bolj užitne in zdravju neškodljive. Poprej so se zaprašene pleve na gnoj nosile, lepo očiščene se pa lahko porabljajo za krmilo živini. Nova slamoreznica na štirih kolesih s pihalom je zelo praktična. Člani so ž njo prav zadovoljni, ker jim prihrani veliko dela in delavnih moči. Koliko sitnega in težkega dela je bilo pri stari slamoreznici, ko se je z voza skladala, koliko težavnega in zamudnega dela pri postavljanju, koliko so imeli delavci opraviti, ko so spravljali rezanico od slamoreznice! Bilo je to delo še nevarno, ker je kolo včasih sunilo grablje proč, celo v delavca. S slamoreznico na pihalo je nevarnost odstranjena in delo olajšano. Slamoreznica je na štirih kolesih. Zapelje se pred po slopje, motor se postavi zadaj, cevi za odvajanje rezanice se nataknejo k slamoreznici ter napeljejo kamor kdo želi rezanico hraniti, na pod ali tudi v podstrešje. Nato se natakne na kolesi jermen in stroj spravi v tek. S tem je vse hitro in brez težav montirano. Nova slamoreznica veliko nareže. Stara slamoreznica (navadne vrste) je s težavo komaj narezala za 70 članov; večkrat so morali tudi f rlloj« „Gofnlcu" št* v. 13 Ig 1.1912. Člani čakati, predno so prišli na vrsto. Nova slamoreznica s pihalom opravi 123. Članom vse delo. Koliko to pomaga našim kmetovavcem, ki za živino veliko rezanice potrebujejo, vedo le oni, kateri to izkušajo. Da pa zadruga s stroji tako uspešno deluje, gre hvala tudi skrbnemu, delavnemu in spretnemu strojniku Janezu Hočevarju. Brane na nože, da se celina ali deteljišče pred oranjem razreze, kar oranje in okopavanje olajša, in brane za travnike so se člani prav pridno z velikim uspehom posluževali Tudi či-stivnik (trijer) nam je k lepemu semenu pomagal; pozna se na njivah, da so očiščene, tako da ple-vice nimajo velike pleti. Zadruga je bila 12. septembra 1911 revidirana. Revizijski zapisnik in poročilo se radostno vzame na znanje. Poročilo omenja, da je naša zadruga prva te vrste, ki redno, vspešno in vzorno deluje. Nadaljne točke so se soglasno v prospeh zadruge in kmetijstva rešile z veliko zahvalo za izdatne podpore. — Za nakup mlativnic naj bo še omenjeno, da zadostuje mlativnica z 68 cm dolgim bobnom na dva čistivnika za naše krajevne razmere Če je večja, je prevelika, pretežka za prepeljavanje in prezamudna za postavljanje. Za naše kraje je tak stroj primeren, ki se hitro in lahko od kmeta do kmeta prepeljava. Po daljšem razgovoru se je občni zbor z zadovoljstvom zaključil. finančno reformo in še kaj druzega, bo treba popolnega preobrata. Kdor pa pozna Sturgkha, bi skoraj sodil, da mu ni za delovanje državnega zbora in da zato pusti voz tičati v močvirju. Če dodamo k temu še ogrsko krizo, moramo reč«, da Velika noč politično ne bo ravno vesela. Iz državnega zbora. Vodne ceste in stranke. — Zmedenost med nemškimi naci-jonalci. — Blamaža Mladočehov v boju proti Hochenbur-gerju. — Delavsko varstvo. Odkar je končano prvo branje brambnih predlog, ki je pomenilo zgolj neko nepotrebno zunanjost, se suče položaj krog vodnih cest. Vlada je hotela trdneje vpreči v svoj voz Mlado-čehe in Poljake. Zato je predložila predelan zakon o kanalih in regulacijah rek v severnih deželah, kar naj bi stalo v prihodnjih 15. letih nad 300 milijonov. Dosegla je pa ravno nasprotno. Čehi in Poljaki so zadovoljni, nez.adovolj.nost je pa nastala v nemški narodni zvezi. Wolfu se je zazdelo nevarno, podpirati vlado in kakor kujav otrok je izstopil iz nemške narodne zveze. Vendar stvar ni bila tako huda, ker se je dal čez par dni potolažiti in je zopet vstopil s prijateljem Pacher-jem. Za nas pa je ta položaj važen z druge plati. Združili so se namreč vsi poslanci planinskih dežel doli do Dalmacije in na skupnem sestanku se je izvolil odbor, ki bo deloval na to, da se vodne ceste ne izpeljejo, ako se ne zago-tove južnim deželam, tudi Kranjski, večje državne podpore za zagradbo rek in hudournikov, za vodovode in vzdržavanje vodnih naprav. Ministrski predsednik, ki je bil navzoč, je čul mnogo britkih in se je lahko prepričal, da so poslanci teh dežel odločni in da ne bodo odnehali, dokler se nameravana krivica ne popravi. Značilno je, da se je poslanec Ravnihar oglasil za besedo za kanale, od katerih Ljubljana ne bo imela prav nič. Je pač vdinjan Mladočehom. — Silno blamažo so doživeli Mladočehi pri glasovanju o KcJrnerjevem nujnem predlogu, naperjenem proti načinu, kako je imenoval Hochenburger sodnike na Češkem. Dr. Ravnihar je vedno prorokoval po „Narodu" o »veliki akciji mladočeškega kluba proti Hochen-burgerJM". In kaj se je zgodilo? Za predlog so glasovali samo Čehi in Slovenci. Poljaki so šli iz zbornice in se norčevali, da niso bili odsotni, ampak da so šli samo vun. Rusini so se revan1 žirali Kramaru, ker jih je napadal, Čehi sami so se pa jezili nad škandaloznim vodstvom svojega kluba. Za to naj se Čehi zahvalijo Kramaru, ki vleče vladni voz, obenem pa bi navidez rad vrgel Hochenburgerja, čegar stališče je po tem glasovanju trdneje, kakor je bilo prej. — V sredo je sprejela zbornica dva zakona v varstvo delavcev, enega glede izplačil zaslužka rudarjem, drugega glede zavarovanja stavbenih obrtnikov zoper nezgode. To je edino pozitivno dejanje. Ves ostali čas je bil izpolnjen z dolgoveznimi govori. Za zabelo prihajajo pa koncem seje vprašanja na predsednika, pri katerih so se parkrat pošteno spopadli socijalni demokratje in nemški nacijo-nalci. — Ves položaj je popolnoma nejasen in negotov. Ako ima vlada resno voljo, napraviti DOPISI Iz Železnikov. Kako se Čudno vrti časa kolol Predlanskim je prosil železniški gospod župnik po Martinvrhu, Ostrvrhu in Smolevi les za popravo župne cerkve. Povsod je bil prijazno sprejet in ljudje so radi dajali. To pa bogatim železniškim naprednjakom ni bilo všeč. Ozmerjali so g. župnika v Časniku, da je „umazan berač". Le malo se je zavrtelo časa kolo in glejte, letos je pa „fehtal" naprednjak po Martinvrhu, Ostrvrhu in še drugod po selški župniji les za — „Sokolski dom" I Prašamo: Kakšno ime pa on sedaj zasluži ? Toliko se vedno babajo napred njaki železniški po .Slov. domu", koliko da imajo denarja in blaga, da so oni edini ohranjujoči element v Železnikih, vsi drugi smo reveži in berači; če oni ne režejo kruha, da smo vsi brez njega. No, sedaj pa taka „fehtarija" po tuji župniji! Pred volitvami je bilo vsega dosti: golaža, obleke, cukra in kofeta, mesa in klobas in vse zastonj. Mar bi bili vse to prihranili za „Sokolski dom", da ne bi bilo sedaj treba iti med „umazane berače". Vi, ki ste kaj dali lačnemu železniškemu .Sokolu", pa nikar ne mislite, da boste od .Sokola" prejeli kakšno hvaležnost. Kvečjemu eno pod rebra, ker v tem je železniški Sokol mojster. In če bodete še kaj dali, dobili bodete pod rebra — dve. Pregovor pravi: .Vrana vrani oči ne izkljuje." Za vrane ta pregovor velja, ne velja pa za sokole. Dne 19. t. m. zvečer je napadel železniški Sokol — Sokola. Zabodel ga je v nogo, da je hodil dva dni po bergljah. Pa tudi napadeni ni držal rok križem, zadal je svojemu .bratcu" tri rane in ga težko telesno poškodoval. Železniški zdravnik je moral potem Šivati in oba Sokola sta prosila zdravnika, naj nikar ne naznani. Nobeden ni mislil zaklati svojega .bratca", zmotil se je v temi in menil, da pušča kri — .klerikalcu", kar seveda po sokolski veri ni noben greh. Tako se torej godi nam, v vedni nevarnosti smo pred sokolskimi mesarji. Pa recite, da se nam ne godi dobro. Živela torej narodno napredna mesarska zadruga! Če sodarska ne bo . rešila Železnikov, jih bo gotovo — mesarska. Čez tri leta ne bo nobenega .klerikalca* več, zato bo skrbela mesarska zadruga, torej bo čez tri leta napredna zmaga gotova. Ne more .faliti" ! Na zagrebškem vseučilišču bo učil splošno državno pravo Slovenec dr. Bogumil Vošnjak. To je že tretje vseučilišče, kjer imamo Slovenci svoje docente. Ravno to pa Nemce najbolj peče, ker bo s tem dokazano, da imamo Slovenci dovolj sposobnih mož za slovensko vseučilišče. Sarajevo. Več sto učencev in učenk sred-, njih šol je napravilo ovacije dijaku Sahinagiča, ko je prišel iz bolnišnice. Deklice so voz obsule s cvetlicami in poklonile .narodnemu mučeniku" srebern lovorov venec. Srbsko podporno društvo „Prosvjeta" se je postavilo po robu gibanju srednješolskih dijakov. V Bosni poizkušajo moderni Turki nastopati na ulici tako, da bi njihove soproge bile odkritega obraza Toda ne godi se jim dobro, ker pravoverni Turki ženske prisilijo, da morajo obraz zakriti ali pa izginiti izmed občinstva. Na Skaderskem jezeru, ki je 48 km dolgo in 6 km široko, so doslej plavile samo ital jan-ske ladje. Sedaj je pa Avstro-Ogrska priglasila svojo staro pravico in hoče tudi na tem jezeru napraviti plovbo s svojimi ladjami ter tako dobiti večji vpliv v Albaniji in na Balkanu. V Budimpešti so bile velike demonstracije za splošno in enako volivno pravico. Okoli 10.000 oseb se je valilo proti parlamentu. Ker je bil napaden policijski komisar, so policisti začeli mahati s sabljami in neki fant je bil tako močno ranjen, da so ga odpeljali v bolnišnico. Lahko ranjenih je bilo 21 oseb in 27 oseb zaprtih. Redarji so streljali v zrak, ko so demonstrantje pobijali okna. Poslancu Hollu so ljudje spregli konje in ga med ovacijami peljali domov. NemSki cesar Viljem je bil od našega cesarja v SchOnbrunnu na Dunaju prijazno sprejet. Potem se je Viljem odpeljal v Benetke, kjer ga je sprejel italijanski kralj Viktor Emanuel. Dva vojaška zrakoplova sta krožila nad palačo, ko sta bila cesar in kralj z visokimi gosti pri zajutreku. Na Brionskih otokih je nemški cesar obiskal prestolonaslednika Franca Ferdinanda dne 26. t. m. Avstrijske vojne ladije so šle cesarju naproti in ga spremile nekaj Časa proti jugu. Ruski dijaki v Petrociradu so imeli posvetovanje, na katerem so se domenili, da se ne bodo več pečali s politiko, ampak samo z vedo V ruski armadi bodo izključeni katoličani od višj li mest, kakor naznanja okrožnica vojnega ministra Suhomlinova. Še celo častniki, ki imajo katoliške žene, ne bodo mogli avanzirati. Tako pritiskajo Rusi katoliške Poljake. Socijalni demokratje na Laškem, ki niso bili zadovoljni z vojno v Tripolitaniji, so odložili svoje državnozborske mandate. Pri dopolnivnih volitvah so socijalno-demokraški kandidatje propadli. Italijansko-turška vojska. Ker se je v Dardanelah odtrgalo več min, katere so položili Turki, in je nekaj min že eksplodiralo, je velika nevarnost za trgovske ladije. Več paro brod ni h družb je svoiim parnikom dalo ukaz, da naj ne vozijo skozi Dardanele. — Zadnji leden so Italijani spustili v morje novo križarko „Mar9ala" in začeli graditi šesti dridnavt. — Pri Bengbaziju so baje Turki dosegli sijajno zmago, ko so napadli in premagali italijanske utrdbe. Padlo je baje 3500 Italijanov, med njimi 27 častnikov. Francoze silno vznemirja poročilo, da se pomnoži nemška armada za dva armadna zbora. Radi bi Francozi pomnožili tudi svojo, toda zaradi znane propalosti francoskega plemena se rodi premalo fantov. Francozi tedaj ugibljejo, kako bi mogli dobiti za slučaj vojne zamorce iz afri-kanskih dežel na bojišče. Nadejajo se. da bodo s pomočjo črne armade premagali Nemce. Nikjer se tako očitno ne vidi, kam vodita naprednjaštvo in kultura brez Boga, kakor na Francoskem. V angleški zbornici ni zmagala delavska stranka, ki je hotela uzakoniti najmanjšo plačo premogarjem. V tretjem branju je za zakon glasovalo 48 poslancev, nasprotnih je bilo 213. V Londonu je sodišče obsodilo urednika nekega lista in dva tiskarja na šest mesecev težke ječe, ker se je v listu poživljalo vojake, naj ne streljajo na stavkujoče rudarje, ako bi se jim to ukazalo. AngleSka grdo gleda nemško oboroževanje; posebno jo jezi, da hoče Nemčija napraviti še eno vojno brodovje. Angleži menijo, da morajo biti na morju za polovico močneji. kot Nemci, zato bodo tudi sami pomnožili brodovje. Kopasisa, kneza na Samu, je ustrelil neki Grk, ker je knez preveč držal s Turki. Njegova soproga je sestra avstrijskega podadmirala Chi-arija. Novičar. W0T Važen shod priredi Kmečka zveza za Kranj in okolico v ponedeljek, dne 1. aprila, ob 1. uri popoldue v .Ljudskem domu" v Kranju. Na shodu bodeta govorila drž. in dež. poslanca dr. Krek in prof. Jarc. Cenjene naročnike »Gorenjca", katerim je potekla naročnina, uljudno prosimo, da nam na priloženih položnicah kmalu pošljejo svoje prispevke. Obenem vabimo vse naše somišljenike, da naj poagitirajo za razširjenje našega glasila po vseh boljših gorenjskih hišah. — S prihodnjo številko bo .Gorenjec", začel prinašati daljšo izvirno povest z naslovom: .Grajski lovec", katere snov ie v.-eta iz slovenske zgodovine. Kako naj bo ime temu otroku? Na županskem sbodu v Kranju je omenil g. župnik Mikš, da je ime .Posredovavni urad* ali .Mirovno sodišče" precej neukretno. Pa je res tako 1 Ti posredovavni uradi ne bodo samo posredovali, ampak bodo izrekali tudi sodbe, in ta mirovna sodišča ne bodo samo mirila, ampak v zasebno-pravnih zadevah tudi med prav mirnimi ljudmi razsojala. Ti novi uradi naj bi se tedaj imenovali .Občinske sodnije (oz. sodišča)", ali pa še bolje (ker jih je v eni občini lahko več, ali pa se združi več občin v jedno) .Krajne sodnije". Kakor imamo krajne, okrajne in deželne šolske svete, tako imejmo pa še krajne, okrajne in deželne sodnije. Za belokranjsko železnico so zadnjo soboto v Novem Mestu zasadili prvo lopato ob veliki udeležbi odličnjakov In ljudstva. Navzoči so bili: deželni predsednik baron Schwarz, deželni glavar dr. Šusteršič, dvorna svetnika pl. Šuklje in Gatambos, grofa Chorinskv in Kunigl, okrajna glavarja baron Rechbach in Domicelj, deželni odbornik Lampe, ljubljanski župan dr. Tavčar, poslanci Jarc, Dular, Dermastja in Višnikar. Pozdravil je gospodo novomeški župan Rozman in blagoslovljenje je izvršil prost dr. Elbert. Slavnostni banket je bil pri Tučku. Znamenit dan je bil to za vse Jugoslovanstvo, ker bo nova železnica zvezala Slovenijo z Dalmacijo. NemStvo prodira na Kranjsko! V vsakem okrajnem glavarstvu na Kranjskem, koder ustanovi nemški .Schulverein" kako nemško šolo, c. kr. deželni šolski svet precej poskrbi za nemškega okrajnega šolskega nadzornika. Tak nemški šolski nadzornik je n. pr. dr. Henrik Svoboda za kranjski okraj, ker je v Tržiču ena nemška šola, ustanovljena od „Schulvereina". Ta nadzornik je pa postal tudi Član c. kr. okrajnega šolskega sveta in nima pri sejah pravice glasovanja samo v zadevah sebi podrejene tržiške šole, ampak tudi v zadevah vseh slovenskih šol celega glavarstva. Tako je dobil „Schulverein" na naše šole prevelik vpliv, kar ie tem bolj čudno, ker se vlada Imate 11 bolečine? Revmatiške, trganje, glavobol, zobobol ? Ali ste jih nakopali na prepihu vsled prehlajenja? Poizkusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Feller-jev fluid z znamko .Elsafluid*. Ta je res dober. To ni sama reklama! Dvanajstorica za poizkušnjo 5 K franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stubici, Elsatrg 264 (Hrvatska). I. 148—5 prav nič ne ozira na Slovence v krajih, kjer se ustanavljajo zasebne slovenske ljudske Šole. Opozarjamo na to stvar naše gg državne poslance. Izključen iz S. L. S. je bil gribeljski župan Miko Žeijko, ker jc pri zadnji d*fcelnozrwirski volitvi kot zaupnik stranke delal za liberalca Maz-zelleta. V Mengšu je bil zopet soglasno izvoljen za župana g. Fr. Orel, ki je že 12 let vodil občinske posle. Vsi odborniki so zavedni pristaši S. L. S. Liberalci pa gredo rakovo pot. V Mavčičah je bil dne 23. t. m. izvoljen za župana Fr, Ot>lak, posestnik na Jami. Socijalni kurz S. K. S. Z. bode v Ljubljani od 9. do 16. aprila. Termin za zglaševanje je do 4. aprila Naznani naj se tudi. će kdo hoče, da se mu preskrbi stanovanje in hrana. Društva naj priglase svoje delegate tajništvu S K. S. Z. v Ljubljani. Dnevni red prihodnjič. „Ljubši nam je Nemec kakor slovenski liberalni sodnik" — ta izrek, katerega je prinesel dne 2i. t. m. .Slov. Gospodar", je podoben onemu Tavčarjevemu izreku: .Rajši s Sctvvegel-nom, kakor z Mahničem-. Take „podle" izreke narekuje strah pred Škodo. Nekateri liberalni sodniki v uradu brzdajo svoje strasti, vsi pa ne. Sodniki ki čitajo samo liberalne liste, izgube v političnih pravdah vso razsodnost. Bercetova brošura -Škof proti župniku* bo izšla v Ameriki kot ponatisk iz lista .Glas Svobode". Izdelala se je zadnja korektur« v Ljub liani 1 Za brošuro v omenjenem listu agitira neki Richter, ki pravi med drugim: „Popom ne smemo prizanašati; le bolj na kratek žugelj (hoče reči: cungelj) jih privežimo!" Urednik lista, ki dela reklamo za brošuro, pa piše: .Slovenskim svo-bodomislecem v Ameriki nadvse toplo priporočamo list .Svobodna Misel". — Čast, komur čast! Tajnik družbe sv. Cirila in Metoda in bivši sorski župnik, o katerem pravi brošura, da je .obešen", znabiti visi na dališem žugeljnu. Spodnji Logatec, starodavna liberalna trd njava, je padla pri občinskih volitvah v roke S L. S f Ravnatelj Ivan Pezdič. Dne 23 t. m. je umrl po kratki bolezni gospod ravnatelj Ivan Pezdič, vodja kranjske deške in obrtne nadalje-vavne šole, podpredsednik krajnega šolskega sveta v Kranju, krajni šolski nadzornik na Premsko-vem, bivši član deželnega šolskega sveta, star 66 let Pokojnik je bil rojen v Ljubnem. Služboval je na Bohinjski Bistrici, v Velesovem, Šenčurju, Lescah in na Koroški Beli kot provi zorični učitelj. Leta 1875. je dobil definitivno učiteljsko mesto v Kranju in po smrti prvega nad-učitelja Mihaela Kustra, 1. 1893., tudi mesto voditelja deške ljudske šole, Bil je uzor učitelja in vodje. V šoli je dosegel jako lepe uspehe. Za požrtvovavno delovanje v šoli je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono in ravnateljskim naslovom. Živo se je tudi zanimal za glasbo in petje, sodeloval je pri Parmoveru salonskem orkestru, vodil je veliko let cerkveno petje in orgljal v kranjski župni cerkvi ter poučeval petje v Čitavnici in na gimnaziji. Njegov pogreb ki se je vršil 25 t. m., je pričal o splošnem spoštovanju, ki ga je užival ranjkt. K zadnjemu počitku ga je spremila ogromna množica, tako obe kranjski ljudski šoli in ona s Premsko vega dalje gimnazija, oba deželna šolska nadzornika, okrajni glavar in mnogo drugega odličnega občinstva. N. v m. p.! Umrl je dne 23. t. m. č. g. Jožef Koblar, župnik na Savi pri Litiji, doma iz Železnikov. Promocija. Dne 21. t. m. je promoviral na c. kr. češki univerzi v Pragi g. Franc Suhadolnik iz Kranja za doktorja prava. Promoviral je na dunajskem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva g. Viktor Breskvar, sin faktorja Blasnikove tiskarne v Ljubljani, dne 27. t. m. Osebne vesti. Davčui asistent J. Tomec je iz Kranjske Gore prestavljen k davkariji v Ljubljano. Davčni praktikant J. Madronič pa pojde iz Kranja v Konjsko Goro. Iz ljudskošolske službe. A. Kranjski šolski okraj. Imenovani so: Namesto obolele učiteljice Ivane Valenčič za suplentinjo v Velesovem Marija Noč. Za začasno učiteljico v Bukovščici dosedanja suplentinja Marija Papler. Za stalno učiteljico v Poljanah dosedanja začasna učiteljica Marija Rus. Za stalno učiteljico v Šmartinu pri Kranju dosedanja zač. učiteljica Marjeta Bortolotti. Za stalno učiteljico in voditeljico v Javorjah nad Škofjo Loko dosedanja začasna učiteljica Marija Pipan. Za stalnega nadučitelja v Žabnici dosedanji začasni učitelj in voditelj Leopold Ažman. Za stalno učiteljico v Žabnici dosedanja stalna učiteljica in voditeljica v Vrhpoljah pri Moravčah Ivana Cegner. Za stalno učiteljico v Preddvoru stalna učiteljica v Križih pri Tržiču Josipina Mihelič-Majde. Za stalnega nadučitelja v Velesovem dosedanji učitelj in voditelj Ivan Kalan. Za začasno učiteljico v Kranju po pok. ravnatelju Ivanu Pezdiču je imenovana učiteljica novousposobljena učiteljica Marija Lončarič. Stalna učiteljica in voditeljica Alojzija Štebi v Kokri je izstopila iz šolske službe. B. Radovljiški okraj. Imenovani so bili: Bivša začasna učiteljica na Trsteniku Marija Sajovic na enako mesto na Bohinjski Beli. Za začasno učite- ljico na Koroški Beli po pok. učitelju Frančišku Kete bivša volonterka v Radečah pri Zidanem mosiu Kornelija Čermelj. Namesto obolele učiteljice Antonije Jaklič Ana Stich za suplentinjo na Koroški Beli Namesto obolelega nadučitelja Janeza Zupančiča Emia Keršič za suplentinjo v Ratečah pri Beli Peči. Za suplentinjo na ljudski Šoli v Rib-nem namesto obolele učiteljice Frančiške Pogačnik učno usposobljena učiteljica Gabrijela Treo. Namesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajoče učiteljice Albine Kranje Legat kot suplentinja na ljudsko šolo v Ratečah pri Beli Peči bivša suplentinja na Breznici Julijana Rotar. Za stalnega nadučitelja na Bohinjski Beli je imenovan stalni nadučitelj v Mošnjah Josip Korošec Perutnlnarska razstava na vrtu hotela .Union" v Ljubliani se je danes otvorila Bled je vendarle res kupila neka nemška družba, kar iz srca obžalujemo vsi Gorenjci. .Narod" v svoji podlosti kriči, da je tega kriva S. L S in prav lopovsko nalaga krivdo ljubljan skernu škofu Res je obžalovanja vredno, da se nista zjedinili obe slovenski stranki in da se ni kupil Bled za deželo, ali po drugi strani je pa gotovo, da je s tako podivjanimi ljudmi, kakor je ta člankar, skupno delovanje izključeno. Nasledki žganja. Juri Permozar iz Pre-doselj je prejšnjo soboto v svoji bajti kartal z nekim postopačem Blažem Trojarjem iz Železnikov. Pila sta žganje. Nasledek je bil boj. Permozar je Trojarja obrcal, vrgel iz bajte in ga udaril s polenom po glavi. Zjutraj so dobili Trojarja mrtvega pred bajto. Permozarja so orožniki odvedli v zapor. Juri Permozar je bil delomrznež ter je rad dobro živel na škodo drugih. Sosedje so se ga zelo radi iznebili. V Kranjski Gori se je pripetila velika nesreča. Pn nakladanju hlodov so bili nevarno poškodovani trije Znkotnikovi delavci. Na saneh so jih s planine pripeljali domov. Težak bik. Starman z Luše je zadnji ponedeljek prodal na .trgu v Kranju štiri leta starega bika, ki je tehtal 15 centov 60 funtov in je dobil zanj 720 K. Na tedenski semenj v Kranju dne 26. t. m. je bilo prignanih: 139 glav domače govedi, (za mesarja 35), 4 teleta, 14 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 0 in 4 domači prešiči. Cena za kilogram žive teže: za pitane vole 92 v, za srednje pitane vole 86 do 88 v. za nepitane 82 do 84 v, za bosensko goved 84 v, za teleta 1 K 10 v, za pitane prešiče l K 23 v. — Za 100 kg pšenice 23 K; rž 21 K; ječmen 20 K; oves 20 K; koruza 21—24 K. ajda 54-28 K, proso 21 K, krompir 9 K fižol (rdeč) 40 K, koks 44 K, detelja 180 K, slanina 1 80 do 190 K. drva (trda) 18 K, drva (mehka,) 10 K, maslo 2-80 K l jajce 6 v, seno 7 K, pšenična moka 35 v, kaša 32 v, ješprenj 32 v. Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (31 ) sv. Modest, škof; ponedeiiek (1.) sv. Hugon, Škof; torek (2.) sv. Frančišek Pavi ; sreda (3) sv. Ri-hard: četrtek (4.) sv. Izidor; petek (5.) sv. Vin-cenc'j Fer.; sobota (6) sv. Sikst p. Sejmi prih. tedna na Gorenjskem. V ponedeljek (1.) v Mavčičah; torek (2.) v Radovljici ; sredo (3.) v Zgor. Tuhinju; petek (5.) pri sv. Čotardu (brd. okraj.) * * * Evharistični kongres na Dunaju, kakor poroča .Narod", bodo tinancirali Židje, češ da so škofje tako lakomni in skopi, da nič ne dajo. To imenitno novico je posnel .Narod" po »Ar beiterzeitung", kar je dokaz, da liberalcem in rdečkarjem silno prede. Versko-znanstvena predavanja za častnike so napravili na Dunaju Dne 27. t. m. je bilo pri predavanju navzočih 500 častnikov, razen tega pa tudi nadvojvodi Leopold in Franc Salvator ter vojni minister in mnogo drugih od-ličnjakov. Govore ima pater Karol grof Andlau o krščanskem pojmu Boga. Katoliška šolska družba na Dunaju je imela dne 25. t. m slavnostno zborovanje. Prišli so pozdravi od papeža, od nadvojvod Franc Ferdinanda in Friderika, od nadvojvodinj Izabele, Marije Anuncijate. Marije Jožefe in Marije Terezije, od ministrov in drugih dostojanstvenikov. V ložah so sedeli Člani aristokracije in visoke finance. Mala loterija, proti kateri se je boril poslanec Roser več desetletij, bode odpravljena Namesto nje se uvede razredna loterija. Vsi poljski škofje so poslali zato finančnemu ministru zahvalo. Nemško nasilstvo. Cehi na Dunaju imajo v 15. okraju češko podporno in pogrebno društvo. Dne 27. marca so imeli v češkem društvenem domu občni zbor Prišel je pa na zbor magistratni komisar in je zahteval, da morata predsednik in blagajnik podati poročili v nemškem jeziku, ker je na dunajskem magistratu nemščina uradni jezik. Češki odborniki tega seveda niso hoteli storiti in tedaj je komisar občni zbor razpustil. Če pojde po nemško nasilstvo še malo naprej, bodo kmalu naši slovenski vseučiliščniki, ki včasih radi še slovensko govore, prišli z Dunaja z zašitimi usti na počitnice. Dunajčani postajajo tako nestrpni, da imenuiejo to „slavische Vorstosse", če se v slovanskih društvih slovansko govori. Proti takim nasilstvom morajo pač solidarno nastopiti vsi Slovani. Zameteni. Zadnji ponedeljek je šlo veliko Dunajčanov na planine. Nekaj jih je lezlo tudi na Visoki snežnik. Privalil se je pa velik plaz f« zasul 11 oseb, katere so izkopali kot mrliče. Plaz je zasul tudi par hribolarcev na gorah pri Ino-mostu, da so ju izkopali nezavedna. O enakih nesrečah se poroča tudi iz Švice, vse na dan 25. marca. Par se jih je ponesrečilo na Solnograškcm in 27. t. m. zopet nekaj, ki so šli s smučmi na Hochschwab. Ko bi se toliko nesreč pripetilo v katoliških cerkvah, kakor se jih zgodi v praznikih na hribih, bi gotovo liberalci zahtevali, da naj se vse cerkve zapro. V Bluefieldu v Ameriki so eksplodirali v rudniku plini. Mrtvih je 82 rudarjev. DRUŠTVU. Kmečka zveza za Kranj in okolico naznanja vsem naročnikom ajde, naj jo pridejo čim-preje iskat k Petru Majdiču „Merkur" v Kraniu V »Ljudskem Domu* v Kranju bode jutri ob polosmi uri zvečer predavanje. Govoril bode č. g. Valentin Zabret o Španiji in kazale se bodo skioptične slike. — Pri predstavah „Naše krvi" v nedeljo in v ponedeljek je bila dvorana .Ljudskega Doma" obakrat polna. Igralo se je prav dobro, za kar gre hvala gg. igravcem in gdč. igravkam, ki so se znali zamisliti v deloma precej težke uloge, posebno pa požrtvovavnosti g. re žiserja dr Capudra. Z Rupe pri Kranju. „Ljudska knjižnica" na Rupi je priredila zadnjo nedeljo v prostorih g. Ivana Strupija zgodovinsko igro „Fabiola in Neža". Igravke so nastopile pogumno ter dovršile vse svoje vloge izvrstno. Na splošno zadovoljnost občinstva se bode igra ponavljala v nedeljo dne 31. marca t. 1. ob pol 4. uri popoldne pri znižani vstopnini. Sedeži prve vrste po 80 vin., sedeži druge vrste po 40 vin. in stojišča po 20 vin. Ker se posebna vabila ne bodo pošiljala, ste vab ljeni vsi prijatelji poštene zabave, da se udeležite te predstave. K obilni udežbi uljudno vabi odbor. Podbrezje. Tukaj se je ustanovila podružnica „Kmetijske družbe". Ob tej priliki je govoril o sadjarstvu g. nadzornik Humek Hvala mu prisrčna za trud! Pristopilo je 20 novih članov in 8 drugih, ki so bili že vpisani v Ljubljani, torej 28članov. Za načelnika je bil izvoljen Rok Markelj, tajnik je župnik Vondrašek, blagajnik Jernej Jeglič, odbornika: Babic Andrej in Pretnar Franc. Podružnica si nabavi že letos čistivnik za žito in travniško brano. HoneiSe uesti. Velik narodni škandal so napravili sinoči slovenski naprednjaki, ki so v trgovsko-obrtni zbornici v Ljubljani ponovili zvezo v Nemci in za podpredsednika zbornice izvolili Nemca Pammerja, prezrli pa vse svetnike S. L. S. Nemci so oddali pri volitvi predsedstva in odsekov glasove liberalnim bratom. Predsednik je Knez. Ta zveza z Nemci je dejansko izdajstvo! Dunaj. V državnem zboru sta včeraj govorila dr. Krek in Gostinčar. — Kriza na Ogrskem še ni rešena. Vsi ogrski ministri so poklicani k cesariu. Ban Čuvaj je tu obiskal Khuena. Sarajevo. Dijaki, ki so stavkali, so dobili hude kazni. Dijaki demonstrirajo po mestu. Huj-skajo jih stariši. London. Predlog, da bi dobile ženske vo-livno pravico, je odklonjen z 228. glasovi proti 208. glasom. Mnifl cfnrfl izkušnja me uči in drži, da iT*meg0\dnje ZOU. burg). stekl. K 2 60, zobna voda dr. Heiderja, stekl. K V—, Odol, stekl. K 2 —, Pebeco, zobna krema (lab. P. Beiersdorf & Co, Hamburg), tuba K L—, Sapodont, zobna krema za kadilce, tuba K —-60, antis. zobna krema dr. Heiderja, tuba K ---•60, zobni prašek dr. Heiderja, škatlja K 50. Princ Albert Ca-chou (znamka Tli. Jakson, London), škatljica —70, angleške in francoske zobne ščetke od K 1 — do K 250. Za gospode, ki se brijejo sami: g^jjjj Stick, angl. milo za brijenje, tuba K 110, Euxaton, krema, lonček K 1 50, Heda-krema, lonček K L— JJ-quor desinfectas Heda, razprševalna voda, stekl. K 1*20 Eau de Colognc, stekl K 1 "20, razprševalna priprava^ K 4—, Bloc desinfectas, K 1—, Styptlc, za ustavljenje krvi pri brijenju, komad K — 30, zgoščeni puder, parf, kos K —60, čopiči, komad K -"-50. Razni parfumi: od K 1— do K 5 — za komad. Trvulprn?! mil« • Kalodeima (postavno zavarovana lUdlllllri UiUd. znamka p Wolf & sin, Karlsruhe), kos K 1 20, Royal VVindsor Soap, angl. milo, kos K 120, Eau de Cologne, Whitte-Rose-Soap, Savon a ia Rose The i. t d., komad K — 80. 7fl fjlPlialisko ndrp* šminke, kart. K 3-, bar-L6. glCUrtllih.t UUltf. N Ho za obrvi, kom. K — 50, puder, škatljica K 1 - , rdefilo za lica, škatlja K 1 — i. t. d. i. t. d. 150 26—1 Lasničarski izdelki: razni podložki, komad od K —-80 dalje, pravi angleški krep, lasne mrežice i. t. d. Vsa naročila se Izvršujejo strogo diskretno. Izdelki se dostavijo ev. na dom. Zunanja naročila po povzetju. Prodajaš lfalent. Rozman, b-ivnu-., Kranj, nasproti župn« cerkve. Poslano. Preleklo leto smo napravili v Zgornjem Brniku pri Kranju vodovod v obsegu približno 1500 metrov. Cevi jn potrebni materijal dobavila nam je po nizkih cenah občeznana tvrdka in edini zaloaoik svotovnlh koillnfh atrojev «Deeriag> Fr. Stopica v LInbl|anf. Čutimo se torej dolžni izraziti omenjeni tvrdki tem potom za točno in kulantno postrežbo vse priznanje. Obenem pa priporočamo vsem onim, ki nameravajo napraviti vodovGde ali nabaviti karkoli v železniško stroko spadajočega, da se obrnejo zaupno na označeno tvidko. 126 8-2 Zg. Brnik pri Kranju, dne 3. februvarja 1912. Trgovina z železnino priporoča svojo veliko zalogo mnogovrstne železnlne, traverz, što, zelt zanesljivega dalmatinskega portland-cementa, železnih pocinkanih, cevi ter vse potrebščine za stavbe, vodovode i. t. d. po jako nizkih cenah. 133 3 Stebre za ograje iz starih kovanih Cevi. (Zelo lične in ceneje kot les.) se dobi v v knjigarni „Ilirija" v Kranju po 20 vinarjev izvod. Tu so na izbiro tudi vsi drugi B'eiweisovi mo-litveniki. 141 3-2 Naročila na velikonočne gnjati sprejema do 1. aprila H6 trgoulna dcdlhates - Hran] Istotam se dobivajo fina vina v steklenicah in odprta £ KfflfmC Prednaznanilo, Podpisanec uljudno naznanjnm slavnemu občinstvu v mestu in okolici, da pričnem izvrševati zidarsko obrt. Ker sem napravil pri c. kr. dežrhii vladi v Ljubljani izpit za zidarskega mojstra, se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, posebno za izdelovanje načrtov, proračunov, projektov in za zgradbo najrazličnejših stavb po zmerni ceni Za obila naročila se priporoča 130 5—3 obl. izprašani zidarski mojster Josip 2met, Kranj 37. Soba elegantno opremljena, z raz* gledom na trg, s posebnim vhodom, v novi hiši se takoj odda Več pove tvrdka J. Kušlan Kranj, glavni trg 144 Priporoča se delikates in špecerije ::: ter deželnih pridelkov :: Kavarna 10 zaJutrkovamJca» kjer se do- _ bivajo izven različnih specijalitet tudi dobra iina vina in izvrstno pivo. ZMo tajK, taj, Jftofa*. Otročje _ oblekce prav lepe, moderne, v veliki izberi prodaja po :::: najnižji ceni :::: I. PFEIFER manufakturna, modna in konfekcija trgovina „pri Fajfarju" v Kranju. mA PREKLIC. Spodaj podpisana preklicujem in obžalujem vse žaljive besede, katere sem govorila sopor pošteni« aospodidne Ivank« KoAak in se ji zahva ljujem, di ni sodnim potom nastopila proti meni. — Kranj, dne 27. marca 1912. 151 M. A. ZAHVALA. Za neštete dokaze sočutja ob pretresljivi jzgubi iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, Očeta in brata.'gospoda Ivana Pezdiča šolskega ravnatelja, vodje kranjske deške in obrtne nadaljevalne šole, podpredsednika k raj nega šolskega sveta v Kranju, krajnega šolskega nadzornika »» Pfimskoy#ai, bivšeg« mnogoletnfgs član« šoSffcsga mU za deželo Kranjsko, imetnika srebrnega zaslužnega križca s krono 1.1, d. izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in anancem tvojo najiekrenejio zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. dr. Pernetu in dr. Šavniku za izredno, požrtvovalno ljubeznivost, s katero sta lajšala preblagemu pokojniku muke poslednjih dnj, nudeč, mu vso uteho sv- vere, oziroma zdravniške vede. Zahvaljujemo se nadgije darovalcem krasnih veaeev, vs^ra onJW, ki so nam kakorkoli bili v teh težkih dneh y bobio*, in vjenj množjcani, kj sp sledile preblagemu rajniku na njegovi poslednji poti. ImeflOffla &# Mhvajjujemo za fcasteče spremstvo preblag, gg : dežel, šolsk. nadzornikoma Hubadu in Levcu, okrajnemu glavarju Schittnigu, gimnazijskemu ravnatelju Fajdigi, okrajnemu šolskemu nadzorniku Ja-nežiču. cesarskemu svetniku Šavniku, deželnemu poslancu Pircu; dalje kranjski gimnaziji in ljudsjjm šolani y Kranju ter »a Prifpskovem in pjihoviip učiteljskim zborom kakor tudi kranjskemu občinskemu zastopu z županom na čelu za korporativno udeležbo; nadalje pevskemu zboru kranjske čitalnice pod vodstvom gosp, Kusa za v srce segajoče žajostinke; potem predsedništvu zveze jugoslovanskih učiteljski društev in vsemu mnogobrojnersa učitcljstv«, »radništvu ter jntšeanstvu i. j. d. V KRANJU, dne 26. marca 1912. 149 | Kranjska deželna banka u Ljubljani &S sivSlnem dvoren o Gosposki nllcl 2. ■ ■ .i P J. 'IH TTT—ms 1 Obrtstaje hranilne vloge po 4V4°/o I brez vsakega odbitka. Obresti se I pripisujejo glavnici polialetao. 1 Vloge v tekočem, giro-računu in B na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Dsjo komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopomv 4»/a°/o komunalnih zadolžnicah. Hipotekama posojila v zastavnih listi., po 4«/2°/o 128 52-3 Eskomptofe menica denarnih zavodov in daje lom-bardna posojila. Prodaja lastna paiUaraa-varaš ko-monalao saisttntea ia zastavne litto. Banka je pupilarno varen zavod ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradno aro is stranka vsak delavnik si pol 9. ara dopoldne is L ara popoldne. DU 4 Proda ao dobro ohranjena, pred kratkim pre- milijoni uporabljajo pron K|| w| v, „ - „»>JT hrlpa»os»l. kataru, »stenju, krte- «t"O|"VV» milijoni uporabljajo profl ki se lahko ogleda pri Zorou v Kranju hrlpavosti. kataru. zasHzenjuf krčevitemu In hrzncmu kaliju Kafseijeve prsne karamele Pozor, kovači! Izvrstno oglje tremi jelkami. 20 24-13 štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vase In drage glinaste tidelke v vseh barvah, trpežne ta cene priporoča «1 12-10 se dobi vsaki čas fiflfSfi no' over- izpričeval od zdravnikov in privatnikov W«?U zagotavlja siguren uspeh. Zelo prijetni in dobri bonboni. Paket 20 in 40 vin., doza 60 vin. se dobi pri KAREL ŠAVNIK, lekarna pri sv. Trojici v Kranju. gMBaeaagaagagžssgasgggia 71 52 51 Avgust Drelse prva in največja tovarna pači in glinastih izdelkov v LJubljani. „pri Jelenu" v Kranju. Alfonz Breznik v Ljubljani Eonirotal tro ilov. 13, aaeprotl deielaeoa dvorca c to. zapriseženi Izreden«« in učitelj ..Glasbene Matice". Prva, najstarejša, največja in edina domala tvrdka vneh glasbenih inštrumentov, .strun (tudi * pedali te t) in muzikalij. Naj ramo vrstnejsa izbira in najcenejša izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmo-nijev. — Prodaja na najmanjše obroke. — Ugodna zamena. — 10letno jamstvo. — Popravila >n uglasevanja vseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrument moje zaloge je najskrhnejse preizkušen. 27 45 Pod ceno! Vsakdo, ki se prepriča, da Z-fclafa mm prašič« št. I, pospešuje hitro in izdatno rejo, št. II. izredno hitro debelost m ukusno meso, lahko dobi kot prvo poizkušnjo od 50 do 500 kg za K 11-50 a 00 ko z vrečo poštnine prosto ra vsako železniško postajo. 6 109 Brata Tausskv, generalno zastopstvo združenih tovarn za izdatno klajo, delniška družba Dana] II., Praterstrasse 15|70. Prospekti (zlata jama) zastonj in poštnine prosto. Šivalni stroji in koles; Tovarniška zaloga 48 52-52 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča sto]* najbolj priznan« šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje zastonj. FRANC OMERSA naslednik FRANC BERJAK V KRANJU priporoča: Zanesljivo kaijlva semena, peso, pravo „Lucerno" In domače deteljno seme, vsakovrstne trave. Poljedelsko orodje, pluge, brane 1.1, d. Zaloga železnlne, kub Injske posode, porcelana, stekla, šip, stavbenih potrebščin, Portland-cementa, oljnate in sune barve, lakov la flrneža. Vedno sveže špecerijsko blago, špirit, raznovrstno 94 26-io žganje in deželni pridelki. Prodaja na drobno In debelo! Najboljša in najcenejša prva delavnica ur ter = trgovina z zlatnino in srebrnino , Ivan Levičnik v Kranju, nasproti tvrdke Peter Majdič, „Merkur". nar tasjše kakor po cenikih I Ne kupujem od preknpce?! 'vaj Sprejmem in iavriim vsa popravila natančno, aolidno In po najnižjih cenah. _ Istotako sprejmem vsakovrstno zlatnino in srebrnino v popravilo. — Posebno se priporočam v nakup ženinom in nevestam. — Železničarjem in znancem dajem tudi na obroke. — Sprejmem optične stvari v popravilo. — Na aahtevanje iavriim ludi vsako popravilo v osmih dneh. — Priložnostni nakup! 74 52-13 Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem s f. marcem 1.1. otvorll v hiši gosp. Lovra Rebolja, na vogaln hotela „Stara pošta" In nasproti sodnijo, novo, popolnoma moderno urejeno manufakturno trjofino tilcl drobno ixi na debelo. Na zalogi imam velikansko izber najraznovrstnejšega manufakturnega blaga kakor tudi vse potrebščine Zfl krojače in Sluilje na debelo, zategadelj vabim cenjene odjemalce na mnogobrojni obisk US5_5 z odličnim spoštovanjem Feliks Urbane. Točna postrežba. Cene zmerne. S59 BBS ^706