lllHiailHIIIBIIIlIllIlBIRBBB Srečanje rojakov na Kleku TRBOVLJE, 26. VIII. 1964 - ST. 35 - LETO XVII. - 20 DIN Uspešna sezona, a...? (k) TRBOVLJE — Ko smo se prejšnji teden pri zasavskih gostinskih podjetjih zanimali za podatke o prometu in nočitvah v prvih sedmih mesecih letos, smo lahko ugotovil, da se je promet (nekaj na račun cen!) in število nočitev v Bitev v primerjavi z lanskim in prejšnjimi leti občutno povečalo. Samo nekaj podatkov: go- segli. Ne bi omenjal neure-s bi n. siko podjetje »Rudar« Tr- jenosti cest, slabe postrežbe bovlje in »Jelka« Hrastnik v lokalih, slabe propagande in zagorsko »Gostinstvo« so in še marsikaj drugega, kar v prvih sedmih mesecih le- prej odbija kot privlači. Ne tos dosegla skupaj skoraj bi omenjal tudi cen gostin-400 milijonov din prometa skih in drugih storitev, ki se (Trbovlje 207,125.000 din, lahko kosajo s cenami dru-Hrastnik 66,166.000 din in god, kjer je boljša postrežba, Zagorje ob Savi 125.259.000 boljša urejenost lokalov in din) ter 2148 nočitev gostov, drugo. Problemov je še do-Toda med gosti so bili zve- volj, toda samo ugotavljanje čine prehodni, ki so ostali v ne pomaga. Treba bo preiti Zasavju le dan ali dva.^Sicer k dejanjem! se pa število dopustnikov in drugih gostov ni povečalo. Zakaj? Čeprav že nekaj let govorimo o tem, da bo nova Za- V nedeljo vsi na Mrzlico savska cesta odprla pot tudi večjemu razmahu turizma, pomembnejših uspehov v tem, da bi v Zasavje privabili goste in jih dalj časa tudi zadržali, še nismo do- (T. L.) TRBOVLJE — Planinsko društvo Trbovlje vabi občane iz Zasavja in Savinjske doline, da se udeleže v nedeljo, 30. avgusta, množičnega izleta na Mrzlico. Planinsko društvo Trbovlje zgradilo nov planinski dom. Je v zadnjih letih na Mrzlici Otvoritev prvih uporabnih prostorov je bila ze 8. septembra lani. Zaradi slabega vremena pa se je tedaj otvoritve udeležilo le malo občanov. Letos pa je bil dom dograjen. Vsi prostori že služijo svojemu namenu. Iz teh razlogov se je Pla- ninsko društvo Trbovlje odločilo, da organizira v nedeljo množični izlet na Mrzlico, da si občani v kar največjem številu ogledajo nove prostore. Po vsej verjetnosti se bo nedeljske krajše proslave, ki se bo začela ob 10. uri pred domom, udeležila tudi Delavska godba Svobode Center Trbovlje. Organizitorji množičnega izleta na Mrzlico pričakuje- ■ Podružnica SIM Trbovlje je v četrtek na Kleku ob 10-letnici obstoja pripravila na Kleku nad Trbovljami srečanje rojakov iz evropskih držav. Rojake je pozdravil tudi Ado Naglav, predsednik Skupščine občine Trbovlje. — Več o srečanju na 6. in 7. strani. jo, da se bo ogleda novo zgrajenega doma na Mrzlici udeležilo kar največje število planincev in drugih občanov iz Zasavja in drugod. P \cjeii SM6 pisjtnjC ttdaMs SE VAM BOM PISAL! Tovariš urednik, odkar ml je pred mesecem dni prijatelj Janez pokazal vaš list, ga tedno prebiram. Predvsem sem zadovoljen, ker me seznanja « novicami Iz ostalega Zasavja. Zato sem sklenil, da list tudi sam naročim. Prosim, da ml ga začnete Moji vrstniki so zaposleni v gospodarskih organizacijah. Zaslužijo najmanj enkrat več kot prejmem, ne prvega, ampak dan, dva pozneje, sam. Važno Je predvsem, da pridem ob uri na delo in da delo skončam. Te dni sem razmišljal o V1II1. nosim, Ud mi ya tauiicie fe sem razmišljal O pošiljati s 1. septembrom, na- moj9tru, pri katerem sem za-ročnlno pa vam bom v nasled- poslen Prijatelj Janez jih je njih dneh nakazal po pošti. prejšnji mesec zaslužil čez 8 sobotne tekme zvezne rokometne lige Rudar (T) — Rudar (Plevlje) v Trbovljah: odlično krilo Rudarja iz Trbovelj, Vlado Jelen, doseže tretji gol. Več o tekmi na 8. strani. Od 1. septembra posebna izdaja Sportskili novosti za Slovenijo! Na štirih posebnih straneh poroča 65 stalnih dopisnikov: VSE 0 ŠPORTU V SLOVENIJI V posebni izdaji za Slovenijo prinašajo SPORT-SKE NOVOSTI poročila z več kot 70 nogometnih, košarkarskih, odbojkar,kih in rokometnih tekem! Skorajda bi se bil pozabil predstaviti: sem kvalificiran delavec, pomočnik, zaposlen pri zasebnem obrtniku (šolanje sem končal pred dvema letoma). Zvečer, preden zaspim, velikokrat razmišljam o obrti, možnostih za nadaljnji razvoj In o počutju ljudi, ki so zaposleni pri zasebnih obrtnikih. O tem. da Je delovni dan daljši od onega, ki je določen, ne hi želel posebej pisati. Da Je vprašanje stanovanj za zaposlene pri zasebnih obrtnikih precej pereče, gotovo veste tudi vi. Kljub temu In še številnim drugim težavam me ne »mika«, da bi zapustil stroko, ki sem se jo Izučil prejšnji mesec zaslužil čez štirideset tisoč., Sam sem jih zaslužil nekaj manj kot sedemnajst. Delal pa sem prejšnji mesec kot še nikoli Ko sem omenil mojstru, da jih Je Janez zaslužit čez štirideset tisoč, Je samo skomignil z rameni In pristavil: »Ja, podjetje lahko plača Jaz pa ne morem Davki so precejšnji. Še to. kolikor dam, je veliko Saj veš ...» Pa vendar cene niso prav nič nižje, kot pri podjetjih, le da tam skrbijo še za d opusi zaposlenih za rekreacijo In še marsikaj drugega. S 1. so vsi zaposleni dobili r1z»/f afolz »nrgili »vKan to žl- v!jenskih stroškov najmanj v višini 1.500 din; ponekod so dobili tisti, ki malo zaslužijo, celo dodatek do 6.000 din. Meni je mojster zvišal p ačo samo za tisočaka! V zadnji številki vašega lista sem prebral, da so zoreli sindikati z akcijo za odp avo osebnih dohodkov, nižj h od 50.000 din Kdaj bom sqm prejel vsaj 20 000 din, ne vem? Znanci me že precej časa nagovarjajo. »Pusti moj-tra in se zaposli drugod« Samo zaenkrat še nisem takegi mnenja. Dobro znam oprava Ijati svoje delo In ne b1 še želel menjati službo. V našem kraju ni takega oz podob e-a podjetja v socialističnem srk« torju Da bi pa povečal števU lo tistih, ki se vozijo na doki iz naše občine, pa se n:- mo-« rem še odločili! Morate mi opiostiti da sem se malo razpisal. Lipam da v,em bom še kdaj pisal Da tedaj pa vas pord. avlja vaš novi naročnik K R. iz r iiito Ia&amki CL=“” fclUiVU>r ncok f 5' organizacijah organiziramo tako, da bodo npr. tudi stroji ^mčnah^tej /mvzaVpraveh treh Slepi šahist iz Trbovelj Jote Pintarič iz Trbovelj je star natanko 55 let. In kdo ga ne bt poznal — tega bivšega trafikanta, ki je sedaj že dve leti upokojen, je pa tudi stoodstotni Invalid. Zares, kdo ga ne bi poznal. Neštetokrat je segel v predal po cigarete, kolikokrat je štel bankovce in zavijal v papir kovance po 2, 5 ln 10 dinarjev____To je delal on. ki ni videl drugih ljudi, poznal jih je samo po glasu in stisku roke — pa kako dobro jih je poznal. Jože je namreč slep, vedno ga spremlja le tema. Ko sem ga prejšnji teden obiskal, Je ravno sedel ob radijskem sprejemniku ln poslušal najnovejša poročila iz Vietnama in s Cipra. Kljub temu ml je rad povedal nekaj o svojem življenju. »Ze od mladih nog sem bil v trafiki,« je začel pripovedovati. »Ko ml Je bilo 12 let, sem že pomagal mami prodajati cigarete. Kasneje sem se pri njej tudi zaposlil. Pri prodajanju tobaka pa so se razmere v stari Jugoslaviji precej razlikovale od današnjih. Takrat sem moral prodajati od šestih zjutraj do enajstih zvečer, včasih celo do polnoči. Kot invalid nisem dobil nobenega dodatka ali podpore, živel sem od skromnega zaslužka ln ničesar drugega.« Kdaj ste izgubili vid, sem ga vprašal. »Ko sem bil star dvajset let. sem bolehal na očeh. Operacija se Je nesrečno končala . ..« ' tei-e upam, da se bodo v zvezni ligi dobro odrezali. Stavil pa sem nekajkrat tudi na športno stavo, vendar brez uspeha.« Jože Pintarič pa ima tudi nadvse bogato knjižico, to pa so knjige, napisane v pisavi za slepe. Tu so dela različne vsebine — tako marksistična literatura, svetovni romani, celo šahovske teoretične knjige. »Po vojni sem aktivno igral šah najprej za SK Svobodo, pozneje po fuziji pa sem šel k Rudarju, član tega društva sem še danes. Štirikrat sem bil tudi prvak med slovenskimi slepimi šahlstl. ^Leta 1954 sem bil tudi prvi na II. republiškem prvenstvu ZVZIS v Mariboru, svoj naj večji ln strojne naprave, dali kar največ in najhitreje. Toda: ali vemo, koliko naši stroji »delajo« ali so vse potrebe oziroma zahteve po novih investicijah (za stroje) povsem realne? Verjetno bi na to vprašanje le težko od- osnov- nl proizvodnji. V Strojni tovarni so ugotovili, da bi za prehod na popolno tri-izmensko delo potrebovali 120 kvalificiranih delavcev, pred- govorih. Iz enostavnega razloga namreč, ker teh podatkov vsem ključavničarjev ln strugar- skorajda ne poznamo. Doslej pa tudi še ni bila izdelana enotna metodologija merjenja kapacitet in stopnje izkoriščenosti. Jev; primanjkuje pa tudi strokovnih delavcev. Treba pa bo rešiti tudi vprašanje v zvezi s prostorninsko obremenitvijo, ki slnKd°kitoVRzeaPUSbloŠvenljSoVepredVeča! Sanje^e^butinN^ le^le EtlsSl^Sla^S”^ ____nnlr.h. rvr, nnv h In votilelt ah LllOSirOJU pa U.B lOO na KVBUr, vprašanjih v zvezi s stopnjo iz- realne ln nujne ter če so dose- koriščenostl kvadratni meter). Omeniti velja, da v trboveljski osš*3Fs sssshi mssm zmogljivosti, je na- danje razprave o večjem izkort- S£IY„ kvarni uporabljajo vse ji za gospodarstvo, ščanju kapacitet; temeljile na ^TeLTraVrenja k£ Tako so se predstavniki komisije pacitet ln stopnje izkoriščenosti, ”vltaH*1«!« * so 'strojne zmoe° za gospodarstvo Republiškega saj bodo lahko tako zbrani po- M^‘!tl1zkorlččene s 65V7nad !Yeta_Zveze sindikatov za Slove- datkisluži,, kot osnova pr, pla- ^-vost, ^zkorlščene • nijo mudili v Trbovljah ln v Cementarni, Strojni tovarni. Mehaniki, Rudniku rjavega premoga, Tovarni pohištva, Eleklroll-varskl industriji ln v SGP Zasavje ugotavljali, ali ln kako v nlranju ln ukrepanjih za dosego ™ »• »apacue. “ boljšega gospodarjenja. ker n> delavcev. Po metodi tre- VTRBO^ JE KOMISIJA nutneg. «5^* »•*£! UGOTOVILA * nlhEmeEs^AvRpmlzvoadnj?witu: meni^v osnovni'1'proizvodni t deTovnil?'organizacijah1 spremTja- ^oTuV Gah^lzk^i^a- |oriščene bkrog »0 ^ Sicer pa v no izmenah' S' o^^ja^^pro".^« ^ EES^v^ ... - -'-.J..___________»» i„t,, lom =„ pile metodi (Installranje in izvršene Da bi s predstavniki omenjenih materiala. V letu 1963 so --------- . delovnih organizacij proučili zmogljivosti za mletje surovin k „ ,XLtP.f ,„u „. izkoriščene od 61 do 79 •/». rota- zbrano gradivo, so te dni v Trbovljah organizirali sestanek Na RUDNIK RJAVEGA PRKMO- njem so predstavniki komisije za cement od 54 do 55 •/,. cijske peči od 74 do 91 •/. ln mlini G A: kapacitete merijo v tej de- za gospodarstvo seznanili navzo- STROJNA TOVARNA: delo v če s težnjami, da se obstoječe treh izmenah Imajo vpeljano že gospodarske zmogljivosti kar najbolj usposobijo za delo' in jih lovni organizaciji s končno produktivnostjo. Ze pred leti so začeli ugotavljati da nekatere ne zadoščajo za Izko- korišča (čeprav' samo^to^nja iz- kovnega kadra ‘ln kvalificiranih stavljajo zmogljivosti notranjega »MiTa SI (separaci- (zaradl pomanjkanja Ja); osnovni problem pa pred In vojna? »Ilegalno sem delal za partizane, bil pa sem tudi odbor- nik partizanske celice. Zbirali smo različne podatke, pri- pravljali sanitetni material, pisali revolucionarne parole in skrbeli ta povezavo s terenom. Kot samostojen trafikant sem pričel delati 1943. leta, toda le za kratek čas. 1944. leta so ml Nemci vzeli prodajalno. Po osvoboditvi pa sem trafiko dobil spet v svoje roke.« Kaj vas predvsem zanima? »Zelo me zanimajo aktuelnl politični dogodki doma in v svetu, zato veliko presedim pri radijskem sprejemniku. Zanima me tudi glasba (violino Igra tudi sam — op. pisca) ln radijske Igre. Ob nedeljah pa seveda poslušam prenose z nogometnih tgrlSc.« Za koga pa navijate? »Za Hajduk v I. ligi in za Maribor v II. zahodni ligi predvsem pa navijam za trboveljske rokometaše, za ka- uspeh pa sem (po mojem mnenju) dosegel na okrajnem prvenstvu Trbovelj pred leti, ko sem delil 3. do 4, mesto. Pa tudi zdaj igram dopisne partije in sem oddal le en remi. druga- pa sem zmagal.« j.,-.; Pa pe samot to. Zanimivo Je tudi, da so trije svetovno zhanj. -šahovski mdjstri: velemojstra Avcrbacli In Gllgortč ter,.mednarodni mojster pire sami' ponudili JojSetu Pintariču if Trbovelj remi. ko so v Trbovljah Igrah simultanko,-tčšekakor razveseljivoI KO sem že odhajal, pa ml je še dajal: »Se vedno bi zelo rad aktivno Igral šah, toda leta so tu ih moja srčna bolezen je temu velika .ovira. Se vedno bi rad hodil v Rudarja, pa žal rte moretrt. Se vedno Imam veliko veselje do šahovske igre in če bom zdrav, se bom drugo leto zelo rad spet udeležil republiškega prvenatva slepih.« »Na svidenje,« mi je kar v esperantu dejal ob slovesu. Cisto sam se je tudi naučil mednarodnega jezika. Čeravno ga spremlja le tema, pa vendar najde v življenju tudi svetle strani... (-a) mmm gih delovnih organizacijah sploh nlh le 5 oseb, spet zato, ker pri- nju . raooslenlh niso spremljali Izkoriščenosti manjkuje kadra, Čeprav sl v to- - V prvi Izmeni je zaposienm XinnnnnnnnnnnrTTmaaDaGnaaaanaauUQq[XaX3D Bo 500 miljonov ? Kolektivu Elektro livarske industrije — CEJ1 Trbovlje so se s preselitvijo v nove prostore v Zgornjih Irbovljah odprle možnosti za ohčumo povečati je proizvodnje Sedemmesečni proizvodni dosežki lega trboveljskega kolektiva to trditev samo še podčrtujejo * ... ELIT ima za letos določen skoraj tol k.t skladov kot lani letni plan realizacije v višin skozi vse leta. Računajo pa, Tovarno polprevodnikov pri .u6t rajni obdelavi posame/nlh - i.proizvpdov Omenit: velja, da ’ ' prblžVajajd' lekalnmit mazalke Za ^vtgmobUsko industrijo in za industrijo obdelovalnih strojev: ELI L po je edini proizvajalec v. naš državi za instalacijski material za kable. Koncentracija obratov npvl prost pri so — kot letni pian realizacije v vism skozi vsu naeuim.u novi prost( 400 milijonov ,dm. V prvih da bodo do konca leta dosegli Qmenjen0 _ omogočili kolek-sedmih meSČcli pa so dosegli 500 milijonov d;n reallžaclje-, t(vy Elektro hvarske Industri- “ ofl‘1 - --------»«s7xk- je Trb3v1jB cWutno poveča. ■■■■■■•■■■■■■■■■■•■a VPISOVANJE V' VZGOJNO VARSTVENE USTANOVE V TRBOVLJAH proizvodnjo v vrednosti 2»1 milijonov din, s čimer so dosegli že 71 */* letnega plana, v primerjavi z lanskim letom pa so povečali proizvodnjo za 614fi. Realizacija pa so do konci juijja dosegli skoraj 305 milijonov, ali 50,9 •/. več kot v Istem obdobju lanskega leta. Bistveno so povečali tudi čisti dohodek zlasti značilen je podatek, da bodo v prvem letošnjem polletju ustvarili s čimer bodo planske nalobe presegli kar za 25 V« Proizvodni program te delovne organizacije je že nekaj časa nespremenjen. Se naprej proizvajajo izdelke iz skupin instalacijskega materiala ln tekatamit mazali*; imajo pa še livarno barvnih kovin. V zadnjem čaiu j« predvsem opazna specializacija za proizvodnjo na teh področjih In proizvodno .sodelovanje s pa REZULTATI OBDAVČENJA ZNANI ZE V SEPTEMBRU V Trbovljah bo vpisovanje otrok v vzgojno varstvene ustanove v času od 1. do 5. septembra od 8. do 12. ure Vpisovali bodo otroke v starosti od 2. do 15 leta. Aprila letos je Turistično društvo Trbovlje razpisalo tekmovanje za najlepše urejeno okolico zgradb, hišnih pročelij In oken. Tekmovanje traja do 1. septembra; podeljene pa bodo — med drugim — tudi tri denarne nagrade. O delu v vzgojno varstvenih ustanovah na podfcžju trboveljske občine bemo pa poročali v prihodnji številki Ko smo se te dni pogovarjali s tovarišem Radom Kovačičem, ki predseduje komisiji za olepšavo mesta pri TD Trbovlje, smo izvedeli, da ‘ je vladalo v Trbovljah precejšnje Zanimanje za to tekfnovanle in da si občani vse bolj prizadevajo, da bi hiše, soseske In naselja čjm lepše 1/.gledala, očiten pa je tudi 'smisel za Reditev . Čeprav bo tekmovanje zaključeno šele v septembru, je že zdaj očitno, da bo namen v celoti dosežen, čeprav ponekod (npr. KeŠetovo ln Opekarna, občani niso pokazali večje pripravljenosti za olepšavo in ureditev samih hiš in okolice V prihodnje bo potrebno, dg bo j. nasveti v večji merf v, akciji s odelo-, val o tudi. .Hortikulturno,, dfur % i T 1 1 .1 in že nje proizvodnje Predvsem v mesecu juliju bi bila proizvodnja še večja, če ne bi primanjkovalo nekaterih vrst osnovnega materiala (aluminijastih ln medeninastih profilov), zraven tega pa tudi žice za montažo ma/aik ln še nekatere druge vrste potrošne-ga materiala. (ma) Sivo: sicer pa bo treba poskrbeti tudi za urejenost obcestnih pasov ln nekaterih drugih naprav Razumljivo |e. da bo težko odločati o nagradah, predvsem zaradj kriterijev; v novih stanovanjskih hišah ni bilo treba veliko truda za ureditev, pri starih (teh se jib je preče) udeležilo tek-'ipov^oja. j?a znatno več. (a) ITI NA REDhHB .Letošnji izvoz iz koriščenostl zmogljivosti) Steklarne 38 •/. oseb, v drugi prav tako neprekinjeno sušilnica). V dl- delovnih organizacijah ne razpo- v nnrth e«lmih mesenih letna osnovni dei ivnosti (strojna de- mogoče zaslediti težnje po več- ml sistemi delitve, ki bi nagra- medtem ko so v prejsnjin bi bilo mogoče plasirati iz- lavnica in mntaža) Je v prvi lz- jem uvajanju dela v drugi In jevall tudi Izkoriščenost strojnih letih izvažali iz Steklarne d _ di . ■ .- meni 60 •/., v drugi pa 40 V. za- tretji Izmeni, zlasti v industriji, zmogljivosti, jjoseči ugodnejše okrog 80 do 90 ”/« vseh iz- ' araa* tega ,e prica poslenlh; V Mehaniki ugotavlja- Sicer Je res, da večizmensko rezultate kakor z namestitvijo . ... *----" ' " " " Jo, da obstajajo še precejšnje delo In večanje števila zaposle- novih strojev oziroma strojnih flelKov v Zahodno Nemčijo, pa je še v Aziji in Afriki (Pakistan, Kenija, Nigerija, izvoz. Omeniti je treba, da so Kuba itd.), pa tudi drugod, lani opravili precejšnje spre- vendar zdaj še niso sprejeli Ker bodo z bližnjo rekonstrukcijo tovarne občutno povečali tudi proizvodnjo stekla za izvoz, bodo skrbneje kovati, da se bodo v nasled- JV, ua duavajoju oc UCIU Lil VCUČUIJC SlCVlldl itapUSlC- ---~ < /---- -------_ " w ' — iJL 1.4.1. . rezerve v tehnologiji, zmoglji- niti v drugi in tretji izmeni še naprav. O teh ugotovitvah bi so zdaj izvozno področje pre- “J,n letin priznani izdelki iz vostl pa bi bilo mogoče Izkori- nista pokazatelj izkoriščenosti verjetno kazalo večkrat razmlš- cej ra.zširili. Kot smo že za- "Steklarne Hrastnik pojavlja- ščatl v večji meri z uvajanjem strojev "in drugih naprav, za na- ljatll veliko -serijske proizvodnje. Za kUp katerih so dali kolektivi "Steklarne Hrastnik pojavlja-pisall, so letos najvežji uvoz- ti v večjem številu držav, v pa P računa j o * *n a ''pr o [z v o dno * so- Prejšnji’Treditva, -tudTdevl,: nikihrastnlškega stekla Za- vetilU na področjukonverti i41 itlSS - ---—* - obratujejo v treh Izmenah. (Sprt- dologije za ugotavljanje tega hodna Nemčija, Belgija, ZDA, Italija in države Bližnjega Vzhoda. V kratkem bilnih valut. Letošnji izvoz iz Steklarne čo tehnološkega procesa obratuje stanja. Zato Je razumljivo, da v pnrjrrinnnnni-rvTTnnrB-in JULUXUIODGIinxnXOXl(IUIIO Najnižje povečanje osebnih dohodkov za 2500 din V Hrastniku le še malo zaposlenih z osebnimi dohodki pod 30.000 din! Ko so te dni v Hrastniku ugotavljali, kako sevse v posameznih delovnih organizacijah lotili reSevanja naloge, da spričo zvišanja življenjskih stroškov zagotovijo zaposlenim dodatek na osebne dohodke, -so — med drugim — tudi ugotovili, da znaša naj nižji dodatek 2500 din, naj višji pa 3000 din; pri odločanju o- višini nadomestila pa so povsod sprejeli linearno povečanje vsem zaposlenim. Tako so v Steklarni zagotovili dodatek v višini 100 □at (mi) -Trnnnr inr u bila proi gostinstvo Izvodnja stekla za in lestenčnega steklo tudi v Francijo. Cc bi omogočil pa ga je tudi nemoten potek proizvodnje, saj niso imeli vežjih težav s kvaliteto surovin. Ker bodo letos izkoristiti večino rezerv za povečanje izvoza, v Steklarni Hrastnik poudarjajo, da bodo lahko v prihodnjem letu povečati izvoz le za kakih 5 •/.. (ma) Seja Izvršnega odbora ObO SZDL Hrastnik Na zadnji seji je izvršni odbor Občinskega odbora SZDL .Hrastnik razpravljal o programu dela občinskega odbora SZDL za naslednje obdobje, pri čemer je že razpravljal o realizaciji nekaterih nalog. Tako bodo te dni zadnje seje izvršnih od bo- > • i . m Stanovanjskih Igrišče Rudar v Hrastniku je bilo že 7 dokaj slabem stanju, ker je bilo pokrito hkrati pa bo opravljeno kon-z lešom- ln tudi na tekmah je bilo vedno za lediti poškodbe. Prav zaradi tega se je stituiranje nov-iih svetov kra-din na delavnik, na Rudniku" upravni odbor tega športnega društva odloiil, da preuredijo igrišče, to je — navozijo jevnih skupnosti. V zvezi s rjavega premoga 120 din na zemljo in nato posejejo travo. Za to pa Je potrebno organizirati večjo akcijo, da bi bilo tern so posvetili posebno po-delavnik, v Tovarni kemič- to dej0 opravljeno v najkrajšem času. I zornost kadrovskim vprašanih Izdelkov 2500 din meseč- rijem. Kadrovska komisija pa no. V nekaterih delovnih or- številne probleme. Seveda Zdaj je cena postavljena na niti s potrebo, da korigirajo bo žrtven tega posvetila po- ganlzacljah, kjer pa so bili "pa so pri korekturah delitve- ekonomsko osnovo; prehrana ceno oskrbe. sebno pozornost izbiri kad- že doslej nizki osebni dohod- nlh sistemov upoštevali mož- pa velja mesečno 16.000 din.- Iz zadnjih statističnih po- rov za nova vodstva SZDL ki, pa so ap.izstočasno odlo- nosti same delovne organiza- Vendar pa je treba ob tem datkov pa izhaja, da je na in sestavi predlogov za nove čili tudi za korektur«* dbsto- clje. omeniti, da je pa znašal pri področju hrastniške občine le občinske odbornike, ječi h delitvenih sistemov z Doslej v Hrastniku teženj zadnjem izplačilu najnižji še majhno število zaposlenih namdnonu da zvišajo najniž- po neupravičenem zviševanju osebni dohodek v tej delovni (največ v Steklarni in Kro- -OOOOOOOOOOO je osebne dohodke Med te d6n ni bilo opaziti. Omeniti organizaciji 38.000 din! Pred- jaštvu, z osebnimi dohodki ................ . - -- delovne organizacije treba velja le, da so v zadnjem ča- no so se v Tovarni kemičnih pod 30.000 din. V Hrastniku jr »#0*.? prišteti Sijaj, Gostinstvo su zvišali ceno oskrbe v men- izdelkov v Hrastniku odločili računajo, da bi bilo mogoče fr&OGVtVK* »Jelka« in nekatere druge, zl Tovarne kemičnih izdel- zvišati ceno oskrbe v menzi, že v kratkem času odpraviti || bredvsetn tiste kjer so tl niz- kov, kodrif jo niso spremi- so sklicali sestanke s člani vse osebne dohodke pod m ki osebni dohodki povzročali njall že več kot leto dni. kolektiva, kjer so jih sezna- 30.000 din. (ma) m ~~~ N Vrsta skupnih razprav Tudi na Občinskem odboru SZDL Zagorje ob Savi so že izdelali program dela za razdobje do konca letošnjega leta. Zato smo obiskali predsednika ObO 'SZDL Zagorje ob Savi Slavka Ajtiča. Kakšen je program dela ObO SZDL Zagorje ob Savi? — V okvirni program dela za prihodnje obdobje »mo vključili predvsem obravnavo najbolj aktualnih nalog. Tako bomo mesečno spremljali dosežke delovnih organizacij; poskrbeli bomo za kar najbolj široko razpravo o delovanju, programiranju in linancira-nju društvene dejavnosti; skupaj z Občinskim sin-dikalnim, svetom bomo obravnavali vprašanja v zvezi z notranjo delitvijo dohodka, uvajanjem skrajšanega delovnega tedna, kadrovske politiko (vključno s štipendiranjem), sedemlethi pro- gram razvoja, izvoz in investicijsko politiko; organizirali bomo široke razprave o smernicah za osnutke statutov krajevnih skupnosti že predložili komisiji za statute krajevnih skupnosti pri družbeni plan za leto 1964 Občinski skupščini Za-in stališča posredovali ob- gorje ob Savi. Ta je do-tinski skupščini; prav ta- slej pregledala osnutek ko bomo Skupščini občine statuta krajevne skupnosti Zagorje ob Savi posredo- Mlinše-Kolovrat. vali stališča z javnih tribun o urbanističnem programu. Poudariti moram, da bomo pri uveljavljanju našega programa upoite- Kako pa Je z ustanovitvijo krajevnih skupnosti Kisovec-Loke in Zagorje? — Na terenu Kisovec-Loke se je iniciativni odbor za ustanovitev k ra- organizacije. Je delo krajevnih skep- n-tip^tt?Skupšči- in izdelal osnutek statuta, ki ga je že predložil občinski komisiji za statute V Zagorju pa naprej od na sprejela odlok o sklepov zborov volilcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti, so iniciativni imenovanja iniciativnega odbori začeli z Izdelavo odbora ’ ni prišlo. Poraja statutov krajevnih skup- se vprašanje, kje so vzro-nosti. V krajevnih skup- fci za to? Verjetno je v nostih Podkum, Senožeti- največji meri temu kriva Tima, Mlinše-Kolovrat, nezainteresiranost, pa tu-Cemšenik in Izlake so dl krajevne organizacije SZDL Toplice, Zagorje in / Selo so se premalo angažirale za ustanovitev krajevne skupnosti v središču mesta. Bi morda lahko našteli še nekatere drage naloge, ki Jih boste obravnavati? — Da bi poživili delo družbenih centrov na področju krajevnih skupnosti, bomo poskrbeli za seminar, ki ga naj bi obiskovali tovariši Iz posameznih področij. Odborom krajevnih organizacij Socialistične zvez* bomo pomagali pri izvedbi letnih konferenc. Skupaj z občinskim sindikalnim svetom in sporazumno z delovnimi organizacijami to Delavsko univerzo pa bomo organizirali seminarje za novoizvoljene Hane samoupravnih organov. O vsej problematiki v občini pa bomo razpravljati tudi z Občinskim komitejem ZMS In Hane vabili na naša posvetovanja, (ma) Zagorje V prihodnje 15 krajevnih organizacij SZDL Po podrobnih proučitvah je Občinski odbor SZDL Zagorje ob Savi predlagal, da naj bi v Colnišah ustanovili samostojno krajevno organizacijo SZDL. V vaseh Vrh, Družina in Colniše je nad 150 volilnih upravičencev in ima to področje tudi svojega odbornika v občinski skupščini. V Colnišah se s predlogom strinjajo. V prihodnjem mesecu bodo pričeli • pripravami na ustanovitev nove krajevne organizacije SZDL, ki bo že petnajsta na področju zagorske občine. Ustanovna konferenca pa bo sklicana v času, ko bodo na področju zagorske občine v teku letne konference ostalih krajevnih organizacij Socialistične zveze. -n- V Podkumu pred praznovanjem V nedeljo, 16. avgusta, je bil v Podkumu pri Zagorju v»* priprave za to praznovanje r^ravtiaH^aensklh^t"™ l?oVr*™.vati IrSSSUSekr? GOSPODINJE IZ ZAGORJA na katerih bo Izvoljen odbor jevnega praznika, ki ga vsako krajevne skupnosti ln o delu, ki leto praznujejo v tem kraju v IN OKOLICE, POZOR! mesecu septembru — kot spomin Za sebe In svojo družino na vrnitev tukajšnjih ljudi Iz $e lahko naučite šivati, če nemških taborišč, saj se je ve- -hizx.«„ .d,«-xat *i__ čina podkumsklh prebivalcev oDMčete »Begat« tečajI šiva-vrnlla na opustošene dojapve nja in krojenja. Tečaj bo po-ravno v tem mesecu. tekal v treh izmenah pod Tako bodo svoj krajevni praz- strokovnim vodstvom. Cena nlk praznovali v Podkumu e. je konkurenčna, le 2500 dl- nt nobenih voflnia- septembra, v okviru kulturnih narjev ni nooemn vounja prlredltev p, bodo povabili k ... . kov, zato bo treba v teh va- sodelovanju tudi pevski zbor Prijavite se lahko v trafi- seh zgraditi najprej vodovod, »Loški glas«, predstavili pa bodo ki »Košir«. Sestanek bo 7. krajevne organizacije SZDL je na primer oder brez atro- P* rezerv0*rJe ,n Jetno to^uri v domu'Partizana KAJ PA MLINŠE? Sedaj, ko pelje cesta mirne Mlini na Zasavsko goro, se samo vodnjaki. V nekaj so tudi Mlinše dobile možnosti za razvoj turizma. Zato se vaseh pa Je sploh problem z ustanovili Turistično društvo, ki je že priredilo nekaj uspe- vodo, ker ni nobenih vodnja iib izletov. Obiskati smo predsednika mere uredili dvora — IVANA GLOBOKARJA, pa in je zato delo pozimi ne- da nam kaj pove e problematiki Mlinš. Krajevna skupnost je že konstituirana. Ustanovljena pa je skupno za Mlinše in Kolovrat ter vse okoliške va- mogoče. Tudi peči za ogrevanje dvorane ni. Zelo delavna pa Je na Mlinšah krajevna organizacija RK, ki ima preko 100 članov. Letos so skupno a (jom) društvo Iz Podkuma. Zagorje. ŠTIPENDIRANJE IN ai. kmalu bo sprejet tudi sta- svojim podmladkom obiskali tut njihove krajevne skup- starejše vaščane ln. pripravili nosti. kulturni program, ^pomagali Di i mat in i se bili dolgo za- pri delu ter Jim izročili posleni v rudniku, .sedaj pa manjša darila. V programu jih je večina v Tovarni pa imajo tudi nabiranje elektroporcelana na Izlakah, zdravilnih zelišč. Tu Jc zaposlena predvsem O Gasilskem društvu nijm ženska delovna sita ter mla- Je pripovedoval tajnik dru-dina ki konča osemletko, štva — DAVORIN SLAPAR. In »ti- ki se bogsto obrestuje ln bi Jo lahko uvrstili med tako Imenovane bistvene oanove za večjo produktivnost. Štipendiranje Je zelo pomembna oblika materialne pomoči študentom. Prt tem S šol« m> Mlinšani zadovoljni, Društvo jc še zelo mlado, saj radi pa bi imeli poleg nje še je bilo ustanovljeno šele leta športno igrišče. Velikega po- 1953, obsega pa naselja: ■ Znano je, da so bile za- ročja kadrovske politike ■ savske občine glede viši- P'"dlrJ»n|*- w „ , ■ ne povprečne štipendije * Potreba po kadrih ln ■ precej pod republiškim štipendiranje ■ novnrrč lem Od februar- To je problem, ki že vrsto , . . , . ■ povprečjem, uu renruar «n«nndarstvo POl«v“ P8 1« zadnje leta opaziti ■ Ja, ko je »zagledalo« dan i®1 Mr® nase gospoaaisivo. nazadovanje. ti negativni znaki ■ odprto pismo Izvršnega Da, potreba po kadrih, toč- ae kažejo v relativnem ln ab- : “"r,.*, r’°, ?,,mf»t S'*.ti5r3ti5fc mt KS-rans&scvs ■ mlro bi"hltif "poelMaU. dl sa) o tem dOW)l| egovomo l*ew in?n|ta’l eStolek\tipem ■ kako le v Zasavju rešen Prie? odstotek Industrijskih dij za celih e.i odstotka. Kaj je JU čfimmdlrnnla? strokovnjakov v republiki. te”™u t^rokt Delovne organlza- hi štipendiranja? , t d le orl nas sa- clJe no6eJ° Itipendlratl študente Le-ta pove, aa je. pri nas sa- nllJlh letnlkov ker ho6e)0 dotllt1 problcAi štipendiranja? spor,no ,gr,s Kakšen Je priliv turistov v letošnji sezoni ln kakšen priliv pričakujete v prihodnji? »Letos Se ni takšnega prometa, kot bi lahko bil. Vsak začetek Je pač težak. Sedaj Imamo tudi nekaj tujih turistov, med njimi predstavnika turistične zveze z Dunaja. Ta Je zagotovil, da bo naslednje leto obiskalo zasavske turistične postojanke okrog 406 Avstrijcev. Velikega pomena za razvoj vaškega turizma bo tudi Zasavska cesta, saj bo od nje do Vač le štiri kilometre.« J. Medija sobi v posebnem stilu, eno ^TTTTTnnnnnnnnnnnmra^^ Srečanje rojakov na Kleku Tudi letos je bilo na Kleku nad Trbovljami nepozabno tovariško srečanje izseljencev iz mnogih evropskih držav, ki so ponovno obiskali staro rodno domovino. Nekatere od teh je domotožje in želja po spoznanju napredka pripeljala v rodne kraje po desetkrat in še več, od kar bivajo v tujini. V »staro« domovino prihajajo tudi že drugi in tretji rodovi naših rojakov — izseljencev, ki pravzaprav občutijo, da nepremagljiva sila privlači njihova srca na še tako majhen kos zemlje njihovih sta ršev. Ljubezen do rodne grude je močna in silna! Srečanje izseljencev, ki ga predstavniki občine Trbovlje, je pripravila podružnica Slo- Kulturni program so izvajali venske izseljenske matice pevci in ansambel »Veseli Trbovlje ob 10-letnici obsto- rudarji« Svobode II. Trbov-ja, je bilo nepozabno; v lie. družbi naših dragih rojakov — izseljencev, pa so bili tudi cev prva pesem »Naša pesem naj zaori..se je marsiko-»Veseli mu utrnila po licu drobna solza ob spominu na rodno grudo. Rojake — izseljence iz ev- Se posebej, ko se je zaslišala iz grl trboveljskih pev- ropskih držav, ki so prejšnji Na Kleku je bilo prejšnji teden še dolgo v noč veselo m teden prihiteli na Klek iz vse Slovenije, je v imenu Glavnega odbora Slovenske izseljenske matice in podružnice Slovenske izseljenske matice Trbovlje pozdravil Tone Kukavica: »Dragi rojaki, današnje srečanje rojakov iz evropskih držav sovpada z 10-let-nico delovanja podružnice Slovenske izseljenske matice v Trbovljah. Zadovoljnji smo, da smo se skozi vsa leta našega delovanja lahko, včasih bolj, včasih manj, uspešno oddolžili našim prijateljem, znancem in najbližjim s kulturno-zabavnimi prireditvami in prispevali svoj delež k še tesnejšemu navezovanju stikov naših občanov z rojaki iz zamejstva. Ljubo nam je, da smo se lahko skozi podobna srečanja in z osebnimi razgovori skozi ves čas bivanja v naših Trbovljah navezali nadvse prijateljske oziroma bratske stike s tolikimi rojaki, da bi jih človek v 10. letih težko preštel. Se posebej pa nam je ljubo, da lahko vsako leto vidimo nove obraze, obraze rojakov mlajše generacije in tudi starejših, katerim sta zdravje in osebna sreča dovolila, da lahko po nekaj letih oziroma desetletjih 'obiščejo svoj rojstni kraj ali pa so prvič prišli na obisk v domovino staršev, dedov ali celo pradedov. Vi, dragi rojaki, ste bili vseskozi in ob vsakem času most med dvema deželama. Ste tudi, kar ste dokazali z delom, najboljši tolmači naših naporov za krepitev miru in miroljubne koeksistence držav z najrazličnejšimi družbenimi ureditvami. Menimo, da je mogoče le v miru doseči blaginjo človeka, nosilca vseh družbenih dogajanj in prizadevanj. Naša občina se je v tem pogledu tudi neposredno angažirala. Menimo, da je najboljša pot za ohranitev miru najtesnejše sodelovanje vseh narodov sveta. Akt o pobratenju z občino Sallaumines v Pas de Calaisu naj bi prispeval k navezavi najožjih bratskih stikov francoskih in naših občanov. To bo tudi prispevalo k tesnejšim stikom z rojaki, živečimi v tem mestu in preko njih tudi z ostalimi sosednimi občani... Dragi rojaki, izkoristimo Člani Svobode II Trbovlje so izvajali pester program za naše rojake budnika za navezavo novih naprošam, da ponesete vsem _ stikov in čestokrat tudi za tistim, ki iz enih ali drugih današnji dan za še tesnejšo najožje bratske odnose med razlogov niso mogli na obisk navezavo stikov, dogovorimo posamezniki z najrazličnejši- kakor tudi vsem prijateljem stiskov rok, pozdravov in se o naših nadaljnjih p riža devanjih. Besedi naj sledita pesem In veselje, kajti ta dva sta nemalokrat največja po- tni pogledi na svet, ki pa v državljanov vaših novih do- poljubov ni in ni bilo konca. tem le najdejo skupne stične movin naše tople bratske po- točke ... Vse vas, dragi rojaki, pa Zvoki razigranih polk in valčkov Iz instrumentov trboveljskih Veselih rudarjev so kar vabili na plesišče. Zavrteli so se stari in mladi, kdo bi jim to zameril. zdrave in naš trboveljski in rudarski pozdrav, srečno!« Zbrane rojake je na Kleku pozdravil tudi predsednik trboveljske Občinske skupščine, Ado Naglav, ki jih je seznanil s 'prizadevanji občanov, z dosežki in načrti za nadaljnji razvoj središča zasavskih revirjev — Trbovelj, hkrati pa jim je zaželel prijetno bivanje v stari domovini. Rojaki in drugi gostje na Kleku so z zanimanjem sledili programu, ki so ga izvajali člani Svobode II Trbovlje. Potem pa so zvoki razigranih polk in valčkov iz instrumentov trboveljskih Veselih rudarjev kar vabili na plesišče. XX. ZGODOVINSKI STRIP V Etiopiji sem kupil strip, naslikan na platno. V štirih vrstah je razporejenih 44 sličic (detajl na sliki). Strip je bil narejen sedaj, v današnjem času, vzorec zanj pa je star prav gotovo več kot tisoč let. Od tega časa so to serijo slik neštetokrat reproducirali vselej v enakem sta-roetipijskem stilu z živahnimi barvami z napisi na amharskem jeziku in se vselej posluževali tradicionalne legende o Sabskl kraljici. Legenda pravi, da je v severni Etiopiji nekoč vladal zmajski cesar, ki je vsak dan zahteval človeško žrtev. Ljudje so obupavali. Tedaj je prišel neki človek iz Jemena, dežele, ki so ji takrat pravili Saba, in ponudil svojo pomoč. Ubil bo zmaja, oni pa ga bodo proglasili za svojega kralja. Ko so vsi na to pristali, je dal prišlec zastrupiti jagnje, ga odnesti zmajskemu cesarju in le-ta je poginil. Nato so kronali premetenca. Ko pa je umrl, je postala kraljica njegova hči Makeda Sab-ska kraljica. Potujoči trgovci so j1 pravili o modrem kralju Salomonu Poslala mu je darove in sporočilo, da ga želi spoznati. Kraljevemu povabilu je sledilo dolgo potovanje (K) puščavi in morju do Jeruzalema. Salomon je gostjo lepo sprejel in ji pokazal svoj slavni tempelj. Kraljica se je hotela prepričati o njegovi toliko hvaljeni modrosti in mu je postavila nekaj precej težkih vprašanj, na katera je z lahkoto odgovoril. Bila je očarana nad kraljevo modrostjo, on pa nad lepoto mlade kraljice. Govoril ji je o ljubezni ona pa ga je odbila. Dala je obljubo nedolžnosti. Salomon ji je prenehal dvoriti... pod enim pogojem: »Če se dotakneš v tej palači česarkoli. kar ni tvojega...« Ta večer je njej v čast priredil banket. Z zelo začinjenimi jedili. Nikjer pa ni bilo vode, kaj šele vina. Ponoči je pričela kraljico mučiti neznosna žeja. Poslala je služabnico po vodo. Salomon jo je v mraku ujel in jo odvedel v svoje prostore. Tako je kasneje dočakal tudi samo Hraljico, ki je zaman čakala na služabnico. Ko so prišli nazaj v Etiopijo, sta kraljica in služabnica kmalu rodili vsaka enega sina. Vzgajal ju je sam Salomon. Sčasoma je postal kra-Ijučiin sin tako upoštevan, da so ga še za življenja njegove matere kronali za cesarja Mene-lika prvega. Od njega izvira današnja etiopska cesarska družina, na velik ponos prebivalcev te najstarejše države na svetu. XXI. ELASTIČNO ZLATO S kavčukovim drevesom, ki ga strokovnjaki imenujejo »Hevea Brasillensis«, se nisem srečal prvič v Braziliji, ampak v vzhodni Boliviji, v predelu Amazonke. Do tja sem priplul po tihem pritoku, ki ga ni na nobenem zemljevidu. Naselil sem se v eni od kolib iz palmovega listja, v kakršnih stanujejo domačini. Vsi zbirajo gumo. Skoraj pol leta delajo v pragozdu. Ko se prične deževna doba, mleko kavčukpv.ca ni več uporabno. Takrat se »go-mero« vrne v daljno vas k svoji družini in pol leta živi z denarjem, ki ga je zaslužil z zbiranjem gume. Nekega jutra sem šel na »stezo« skupaj z domačinom, kmalu po tretji uri zjutraj. Treba se je bilo ustaviti vsaj pri sto deblih. »To bova kar naenkrat opravila,« sem pomislil. Pa ni šlo tako hitro G cmero je skakal. sknr9l tekel ifl komaj sem mu mogel slediti. Steza se je vijugala. Od enega do drugega debla je bilo včasih tudi po sto metrov. Gomero se. ZGODBE, JtLjiA -jvUc | j ŽIVLJENJE. Takrat sem bil star petnajst let! kurirja ni tako lahka, kot bi bili všeč tisti tovariši, ki so\*-si nekdo zamišljal. Kurir je po dva in dva nosili na ra-bil vedno navezan samo nase, mah velike protitankovske C* dostikrat je morai bliskovito puške. Koliko je bilo videti ukrepati in poznati je moral tudi drugega orožja! Orož-do podrobnosti ves teren, kjer je pa je bilo meni, kakor se je gibal, poleg tega pa je tudi vsakemu drugemu par-moral organizirati nekakšno tizanu najbolj všeč. S popri vatno obveščevalno službo, gledom sem kar požiral raznovrstne ročne bombice Drugi spet so obujali spomine na mlada leta. Plesišče je bilo vedno polno. Pa tudi Še dolgo v noč je bilo na Kleku veselo. Ko so se rojaki poslavljali, da bodo prihodnje leto še prišli, samo če bo z zdravjem vse v redu. Želimo jim, da bi bili pri zdravju in da bi si spet stisnili roke! Zares, tudi v dolgih desetletjih bivanja v tujini ni mogoče pozabiti na domovino, v kateri je stekla zibel mladosti. O tem smo se lahko prejšnje teden na Kleku nekajkrat prepričali. NA KLEKU STA SE REPORTERJA NAŠEGA TEDNIKA POGOVARJALA Z ROJAKI CEBI-NOM, BERCETOM, JAZBIN-SKOM IN MOLTARO. RAZGOVOR BOMO OBJAVILI PRIHODNJIČ! ustavi. Stopi k debelemu drevesu in zareže v njegovo skorjo poševno črto. V dno te črte je takoj pristavil skodelico. Se pravočasno. V tem trenutku je namreč -že pritekel curek bele tekočine, kot kri ranjenega bitja. ..Ni bilo časa za ogledovanje. Ze sva hitela k naslednjemu drevesu. Drevje in grmovje nama je zoževalo vidik. Skozi polmrak jutranje džungle je prodrl do naju krik jaguarja. Gomero je vzel puško z ramen, jaz sem prijel revolver. Greva dalje. Počasi, previdno, s sto očmi. Ne veva, kdaj in kje se lahko pojavi jaguar, nekronani kralj južnoameriške džungle, razen tega pa se lahko s katerekoli strani pojavi strupena kača. Cez nekaj dni pa, ko bo pričel dozorevati »brazilski oreh«, se bo nevarnost potrojila. Trde in težke žoge, velike kot kokosov oreh, bodo padale na vse strani. Zaradi teh orehov je umrlo že precej več gomerov kot zaradi vseh drugih nevarnosti skupaj. Ce izvzamemo malarijo, seveda, ki ne prizanese nikomur. Približno ob sedmih zjutraj sva odšla v velikem krogu in se vrnila v kolibo na zajtrk. Jedla sva riž, črn fižol in na pol pečen kruh iz manioke. Nato sva šla spet na pot. Nosila sva lonce, zaprte s pokrovi. Vanje sva vlivala mleko iz skodelic. Nazaj sva prišla spet ob dveh. Ko sem že mislil, da sl bova končno odpočila je gomero zakuril v luknji pod zemljo in nad dimom nalagal sloj za slojem tekoče gume na žogo, ki mora biti težka trideset kilogramov, ko pride na tržišče. ■ Tako teče življenje iz dheva v dan v mračni džungli Amazonke.'_______, Tekst in Inlografiie: IIBDB SIBIU vseh oblik, barv in vrst. Prvič sem videl resne mlade obraze komandirjev in komisarjev čet, bataljonov in brigad. Najbolj sem občudoval tiste, ki so imeli preko ramen obešen idol partizanskega orožja, lah- na podlagi katere je bil' s pomočjo kmetov z različnimi znaki obveščen o morebitni navzočnosti sovražnika. Ker terena, po katerem naju je vodila pot, še nisem poznal, se nisem počutil prav nič varnega. Po tihem iemr, 0bv-kotne parabele. To je bil Pavliča, ki je koračil pred zelo pjsan partizanski ta-menoj nekako tako kakor bor_ kjer se je trlo v naj„ gre nekdo na nedeljski izlet v hribe. Zdelo se mi je, da bo vsak čas izza kakšnega grma, debla ali skale skočil kak Švaba z naperjeno brzostrelko, začel streljati na naju in najraje bi nosil puško v roki pripravljeno na strel, Ker pa moj kolega ni kazal nobenega strahu ali treme, sem se počasi vživel v nov način parti-zanščime in od takrat naprej sem vidno napredoval v raznovrstnih kurirskih veščinah. 20 julija 1944. leta sem doživel prvo večjo borbo; tega dne se je že v zraku občutilo, da se bo nekaj zgodilo. Ko sem vprašal tovariša Tauferja, kaj se pri- pravlja, mi je dejal, da bcm kmalu videl in se je na vsa nadaljnja vprašanja samo zadovoljno smehljal. V veliki tajnosti je bil dan prej posvet o napadu na Zagorje. Tega posveta so se poleg vodilnih funkcionarjev šeste brigade Slavka Šlandra in 11. Pohorske brigade Miloša Zidanška udeležili tudi vidnejši predstavniki našega terena. Napad na Zagorje je bil do podrobnosti zasnovan. Bistvo napada na Zagorje je bilo miniram je rudnika, napad na žamdar- različnejše uniforme oblečenih borcev — doma iz čisto različnih predelov Slovenije, skratka — svet tujcev in vendar ljudi, ki so prežeti s tovarištvom in velikim skupnim ciljem, bojem za svobodo domovine. Zvečer so se odpravili vsi bataljoni na pot. Mene so dodeliti tisti formaciji, ki je šla v napad na železniško postajo. Ker sem do podrobnosti poznal ves teren, sem bil kot vodič na čelu dolge kolone borcev. Pot nas je peljala čez Col-niše, Vrh in Družine, Bilo je precej temno in marsikdo je pritajeno zaklel, če se je spotaknil ob kamen ati korenino. Celo nasmejali smo se med potjo, ko je moj sošolec Viki, ki se je napada tudi udeležil, z bojno opremo vred padel pod mejo v nek trnjev grm in le s pomočjo tovarišev se mu je posrečilo spet zlesti nazaj na stezo. Blizu tiste kapelice, koder sem ob odhodu v partizane gledal v dolino, smo se spustiti proti postaji. Namen akcije je bil napad na postojanko na postaji in pa miniranje proge. Ko so partizani iznad postaje zavzeti merijo, napad na železniško svoje položaje, me je pokti-postajo, miniranje proge in cal komandant akcije in mi predvsem uničenje nemške tovarne, v kateri so delali uniforme za okupatorjeve pilote. Večjih skupin partizanov, kot so bili minerski vodi tovariša Zorkota ali tovariša Čiča, poprej še nisem videl, zato sem bil pa tembolj presenečen, ko se je pozno popoldne iz Senožeti proti Borjem začela viti dolga kolona partizanov. Dozdevalo se ml je, da jih je kakor listja in trave in šele takrat sem občutil, kako močna je naša partizanska armada. Najbolj sp mi dejal, da bom peljal še mi-nerce do Grabnarja, nakar se moram vrniti k njemu, da bo dal znak za napad. Z minerci smo se odplazili naprej. Morati smo biti nadvse previdni, kajti petdeset metrov stran je bil na zgradbi »Korbarjeve gostilne« močno utrjen nemški bunker. Ko smo prišli v bližino Ribje peči, je bila potrebna skrajna konspira-tivnost, ker so imeti Nemci tudi na tej skali svojo po- * ; .id k o v bunkerju. Koman- ■ dir minereev se mi je na * progi nasproti Grabnarja ■ Zvezna rokometna liga: RUDAR (T) - RUDAR (P) 22:14 (11:6) PRVI IZPIT-ODLIČNO 'Večti - RUDAR (T) : RUDAR (P) 22:14 (11:6) (fš) TRBOVLJE — V prvem zavrtljaja zvezne rokometne lige je bil v Trbovljah kar trojni derby — srečali sta se rudarski ekipi, dva novinca in dva nova predstavnika republik. Trboveljski rokometaši so odlično opravili svoj prvi izpit v ligi in to pred domačo publiko, ki se je zbrala ob »bo-jšču«. Bilo je namreč okrog 2000 navijačev. Neskromni Plevljani iz Črne gore niso skoparili z izjavami, češ da so prišli v Slovenijo po točke, toda razvoj dogodkov na igrišču je pokazal, da je temu drugače. Domači igralci so pod vtisom okoliščin slabo začeli, tako da so dovolili vodstvo Plevljanom z zadetkom čen-giča, kar pa je bilo obenem tudi edino vodstvo Črnogorcev. Do 15. minute igre se je vodstvo Rudarja večalo, toda le za dva zadetka, medtem ko so na odmor odšli z rezultatom 11:6. V drugem polčasu je odločno premoč Rudar dokaj slabo Izrazil tudi s številom golov, kar moramo pripisati Istočasni popustitvi obrambe. Štiri sedemmetrovke gostov In še nekaj zaporednih zadetkov s sredine igrišča Je Rudarjeva obramba prejela prepoceni. Domače moštvo je bilo zlasti razigrano v napadu, saj je s hitrimi protinapadi popolnoma nadigralo tehnično slabše, toda kondicijsko dokaj dobre Plevljane. V moštvu Rudarja iz Plevelj je bil zdaleč naj- boljši kapetan Čengič, ki je sam dosegel več kot polovico zadetkov in je bil pravi problem za obrimbo z vratarji na čelu, predvsem s streli s krila. Pri tem mu je nekoliko bolje pomagal še Bojadič, medtem ko je ekipa kot celota zapustila vtis povprečne republiške ekipe, ki bo prve točke lahko osvojila, pa še to ne proti vsem ligašem, le na domačem terenu. V ekipi Rudarja lahko pohvalimo ves napad, predvsem mladega Kmetiča In odličnega realizatorja Berdnlka, požrtvovalnega Jelena na krilu, trenerja in Igralca Bašiča ter vodjo vseh uspešnih kombinacij — Ačkuna. Prav tako ne moremo mimo zanesljive obrambe Marguča in Lopa-na, slednji še zato, ker se je pravkar vrnil iz JLA. RUDAR PLEVLJE: Suru- guč, Sparemblek 2, Jelen 3, seno pozdravilo prvo zmago c Bašič 3, Škrinjar, Kmetič 4, (črno-zelenih) slovenskega Ačkun 4, Dornik 1, Berdnik predstavnika v ZRL. 5, Mrežar in Lopan. Prihodnjo nedeljo bo Rudar RUDAR PLEVLJE: Suro- zaradi prostega termina (Do-liz, Čengič 8, Topolovič 1, navski pokal v Budimpešti) Borozan, Durutlič 3, Gec, odigral z mariborskim Brani-Bojadič, Takič, Perišič 2, Čo- kom prvo pokalno tekmo v vič in Martinkovič. Mariboru. Zatem pa je trener Sodnik Marksan iz Zagreba Bašič najavil 14-dnevni ne-je srečanje vodil v splošno prekinjeni trening kot pri-zadovoljstvo zelo objektivno, pravo za naslednja kola Okrog 2000 ljubiteljev roko- Medveščak v gosteh in Crve-meta iz Zasavja je navdu- na zvezda v Trbovljah. Republiško prvenstvo pionirjev v plavanju Prvaki iz Trbovelj (fš) KRANJ — v kranj- prsno, medtem ko so pri deškem bazenu so se naj mlajši kletih osvojile prvo mesto plavalci ob neugodnem vre- Gosakova v disciplini 50 menu potegovali za republiš- metrov prsno ter štafeta ke naslove. Rudar Iz Trbo- 4 X 100 m mešano, velj se je vrnil s štirimi no- v plonlrsko republiško revirni republiškimi naslovi s prezentanco so biU zato do-tem. da je bU ,ekLpno tretji z loCenl trije predstavniki tr-28.860 točkami za Celulozo bovel)9kega Rudarja: Ko- (Krško) in Kranjskim Tri- stanjšek Ahači6 ln Podles-glavom. Toda posamezniki se ik _ lahko pohvalijo tudi z novimi republiškimi pionirskimi Čestitamo! i rekordi. ■ Najuspešnejša »mlada pla- . vut« Trbovelj je bil Braco Prijateljski nogomet. Kostanjšek, ki je na 800 me- RUDAR B (T) : PROLE- Mladincl — RUDAR : PRO- ■ ■ ■ ■ 6 s ■ ■ ■ ■ a a ■ ■ ■ ■ ■ s ■ ■ Boža BERNA ■ B B B B B B B B B B B B BI B B n B B Božo Je že od 1942. leta Trboveljčan, * tem, da Je štiri leta bival v Vidmu Krškem, kjer Je tudi z uspehom končal srednjetehniško šolo — strojni oddelek. Po končani šoli se je zopet vrnil v Trbovlje, od koder »e vozi že drugo leto na ljubljansko fakulteto. V osnovni šoli Je bil zelo navdušen za nogomet, toda doma so bili ■ tem športom »navzkriž«. Trenutno — za tiste, ki še ne vedo. Božo večkrat stoji v vratih rokometne ekipe Rudarja lz Trbovelj. Zakaj sl se odločil za vra tarja pri rokometu? »V srednji šoli je profesor Agrež vedno propagiral rokomet tn ko mu Je mesto vratarja ostalo odprto, Je mene oblekel v vratarjev dres. Najprej sem branil za šolsko ekipo, potem pa pri krškem Partizanu. Toda o kakem pravem vratarskem znanju lahko govorim šele sedaj, ko vadim pod vodstvom trenerja Bašiči.« V kakšnem vremenu tl bolj »leži«! »Vsekakor Je zame boljši suhi teren, kajti spolzka žoga najde pot do mreže včasih tako, da lahko samo pogledaš za njo ln Je uspešna obramba odvisna predvsem od sreče.« Katerega strelca v ZRL ee najbolj boJIST •Streli Zagmeštra (Medveščka) ml že sedaj potiskajo strah v kosti, čeprav njegovih strelov še nisem nikoli branil.« Tvoja najtežja tekma? »Zame Je vsaka tekma pred domačo publiko težka.« Napoved za uvrstitev v Zvezni rokometni ligi? B B B B B B B B 6 B B trov prosto postavil nov slo- tAREC 6:4 (3:3) venski rekord, prav tako je bil prvi na 200 metrov prosto ln drugi v disciplini 400 LETAREC 7:0 (4:0) metrov prosto. Zmagovalci Mladinci — RUDAR B pionirskega, prvenstva te Tr- BRATSTVo (H) 5:3 (3:3) bovelj so še Ahačič, ki je od- _ ____ Hčno plaval na 200 metrov LITIJA : SLOVAN 2:4 (3:1) TrTTOOnOCO jaDOarOCJCO TRBOVLJE — Pretekli teden so Imeli trboveljski plavalci dvoboj s celjskim Neptunom ln ga porazili z minimalnim rezultatom 85:78 točk. Največ točk so zbrale ponovno ženske, ki so bile v vseh disciplinah prve: Franja Golob na 100 m hrbtno, Alenka Petrič na 100 m prsno. Lučka Vodišek na 100 m crawl. Prav tako je zmagala tudi štafeta 4X50 m mešano tn tudi štafeta 4X50 m crawl, medtem ko so pri moških zmagali na 100 m metuljček: Borut Kuhar ln Braco Kostanjšek. RADEČE — Nogometno B moštvo trboveljskega Rudarja Je bilo poraženo v Radečah z rezultatom 4:2 (1:1) v tekmi s tamkajšnjim moštvom Pa-pirničar. TRBOVLJE — Nogometno moštvo trboveljskega Rudarja je v svoji najmočnejši postavi le s težavo premagalo solidno ekipo pripadnikov JLA — graditeljev Zasavske ceste z rezultatom 2:1 (0:0). Zlbret Je zastreljal enajstmetrovko, medtem ko Je poleg Majcna zatresel mrežo JLA še lastni Igralec (avtogol). _ , HRASTNIK — Zenska rokometna ekipa Rudarja I* Hrastnika Je po odhodu ženske ekipe Rudarja Iz Trbovelj ostala v zasavski rokometni 11*1 »na cedilu«, kajti v pretekli sezoni so tekmovale za zasavskega prvaka le ti dve omenjeni ekipi. Treba bi bilo (vzporedno z moško ekipo) to perspektivno žensko vrsto vključiti v okrajno ljubljansko rokometno ligo, kjer bi Imele ustrezne nasprotnike. TRBOVLJE — Pred okrog 400 gledalci Je trboveljl llgaš katastrofalno porazil rokometno ekipo Brežic z rezultatom 23:7 (14:2). V postavi: Lopan, Marguč, Kern. Bašič, Ačkun 5, Škrinjar 3, Jelen 1. Kmetič 5, Mrežar 1, Berdnik 1. Dornik ln Sparemblek 6. Sodil Je (z napakami) okrajni ‘ sodnik Zlbret tz Trbovelj. M UNIČILI SO KRAGULJE O POKALNA NOGOMETNA TEKMA Aluminij (Kidričevo) : Rudar 5:0 (2:0) (fš) KIDRIČEVO — Trbo- Sodnik Boljnec iz Murske Markovič 2, Krnič 2 ter Ml-vcljski Rudar se je med šest- Sobote je sodil z napakami, kič^ 1.^ najstimi udeleženci nogomet- toda energično, tako da kljub ",m RUDAR: Ahlin. Žibret. Lu- B B B B B B B B B B B B B B nega pokala poskušal prebiti Izredno grobi igri ni prišlo kančič, Majcen, Bostič, Brez- " i izgredov. nikar. Mak (Hribar), Irt, Pa- STRELCI ZA ALUMINIJ: Jer, Gorišek in Kordiš. ZASAVSKA ROKOMETNA LIGA Letos osem ekip ___ _______ __ _ (fš) BREŽICE — Po sklepu lo 8. ekip, ki bodo letos tek- tako obrambne vrste gostu- zasavskega rokometnega med- movale v Zasavski rokometni Jočega moštva so v Kidriče- občinskega odbora je bilo v ligi s pričetkom 6. septembra, vem Izredno slabo Igrale. Brežicah izžrebanih za I. ko- Sodelovali v četrtino finala, toda Alu- do izgredov mlnij Iz Kidričevega Je bil zanj pretrd oreh. Trboveljski nogometaši so zadnjo nedeljo pred prvenstvenimi zavrtljaji za točke v slabi formi, kar Je zaskrbljujoče. Napadalne ln prav »Obdržali se bomo v ZRL. kar pomeni, da v Jesenskem delu ostanejo vae točke doma.« Tvoj vzornik med vratnicami? »Najbolj aem užival ob zanesljivi obrambi Derlja, vratarja RK Zagreb In vratarja državne reprezentance, ki letos končuje športno kariero.« B B B B B Kvalifikacijska tekma za II. SSL PAPIRNICAH - ŽALEC 7:2 (3:1) RADEČE — Po sklepu Nogometne pod zveze Celje so morali radeškl nogometaši Papimlčarja odigrati še kvalifikacijsko tekmo ta vstop v II. slovensko consko ligo. V nedeljo so tako v te) prvi tekmi katastrofalno porazili Pred okrog 700 temperamentnimi navijači je Paplr-nlčar nastopil v tejle postavi: Peteline, Ernesti, Oplotnik, Knavs, Koncilja, Mrežar II, Prosenlk, Breznikar, Odla-zek, Hiršelj in Tereglav. Strelci za Papimlčarja: Od-lazek 4, Breznikar 2 tn Tereglav 1. Funkcionarji Papir-nlčarja so pred tekmo dali priznanje začetniku ln organizatorju radeškega nogometa — tovarišu Sabotu. bodo: Rudar- Hrastnlk, Metalna tz Krmelja, leskovec, Brestanica, Sevnica, Kekec-Brežice, Partl-zan-Zagorje in Trbovlje. Ženska zasavska rokometna liga bo zaradi Izrednega pomanjkanja ženskih eklip letos odpadla ln bo edini predstavnik hrastniškl Rudar v prihodnji sezoni moral tekmovati v ljubljanski okrajni rokometni ligi (za ženske). Prav tako je letos po sklepu okrajnega rokometnega odbora vključenih še nekaj ekip lz Zasavja v ljubljansko rokometno cono: Brežice, § Koledarček g Sreda, 26. avgusta: ALEKSANDER Četrtek, 27. avgusta: ZLATKO Petek, 28. avgusta: AVGUŠTIN Sobota, 29. avgusta: SABINA Nedelja, 30. avgusta: ROZA Ponedeljek, 31. avgusta RAJKO Torek, 1. septembra: TILEN Sreda, 2. septembra: STEFAN Četrtek, 3. septembra: DARJA Kl\0 KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE: M. In 37. avgusta angleški vistavislonskl film CAS brez usmiljenja; od a*, do 11. avgusta amerlško-ltalljansko-španski barvni klnoskopskl film KOLOS IZ RODOSA; od 1. do 1. septembra sovjetski glasbeni film PASTIR KOSTJA. KINO SVOBODA ZASAVJE-TRBOVLJE: 18. In 30. avgusta francoski klnoskopskl film UZDA Na VRATU; S. In I. septembra angleški barvni film DOKTOR IN LJJUBEZEN. KINO SVOBODA II HRASTNIK: 17. avgusta.Italijanski film SAEVATORE GIULIANO; od 38. do 31. avgusta madžarski barvni klnoskopskl film ZLATI ČLOVEK; 2. In 3. septembra sovjetski film BITKA NA VOLGI. KINO LITIJA: 3«. avgusta Jugoslovanski film NASILJE NA TRGU; od 28. do 30. avgusta ameriški barvni klnoskopskl lilm — vestern KONJENIKI. KINO ŠMARTNO PRI LITIJI: 36 avgusta angleški film VSO DOLGO NOC; 29. In 30. avgusta Zahodnonemškl barvni film FRE-DY POD TUJIMI ZVEZDAMI. KINO SVOBODA TRBOVLJE II: od 26. do 28. avgusta Italijanski barvni klnoskopskl film Trojanska vojna. 28. in 30. avgusta ameriški barvni vlsta-visionskl film — vestern ENOOKI JACK; od 1. do 3. septembra švedski barvni tlim ALI SO SE ANGELČKI; 4. septembra angleški film MAŠČEVANJE VOJAKA POOLEVA. PREKLIC Preklicujeva Izrečene besede proti Api Božič Iz Trbovelj, Opekarna 271 Ljudmila Jager in Jožefa Saje — Trbovlje, Opekarna 27 ČETRTEK, 37. AVGUSTA 11.08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana). 18.10 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 S kamero po Afriki — serijski film (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 30.30 Rezervirano za dramo (Zagreb). 22.00 Včeraj, danes, Jutri (Zagreb). NA KANALU 8 — SLJEME 11.10 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). 19.30 Serijski poljudnoznanstveni film (Beograd). PETEK, H. AVGUSTA 10.48 Objava dnevnega snoreda (Ljubljana). 11.11 TV obzornik (Ljubljana). 19.05 Tekmovanje v rokometu med ekipama Romunije ln Jugoslavije (Intervlzlja). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Prenos športnega dogodka (do 11.15) (Zagreb). 21.15 Propagandna oddaja (Beograd). 21.30 Pet v milijonu — češki film (Ljubljana). 23.00 Poročila (Ljubllana). NA KANALU 8 — SLJEME 19.15 Včeraj, danes, Jutri (Zagreb). 22.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). -SOBOTA, 29. AVGUSTA 17.00 Atletsko srečanje Jugoslavija—Italija—Švica — prenos iz Modene (Evro vizi j a)). 19.00 Dokumentarni film (Ljubljana). 19.15 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana). 18.17 Kaj bo prihodnji teden na sporedu (Ljubljana). 19.32 Nenavadni konj Champion — serijski film (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (Beograd). 20.30 Cikcak (Ljubljana). 20.55 Ogledalo državljana Pokornega — ponovitev (Beograd). 21.45 Dr. Kil-dare — serijski film (Ljubljana). 22.35 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 19.15 Včeraj, danes, Jutri (Zagreb). 19.30 S kamero po svetu (Beograd). 21.45 Serijski film (Zagreb). 22.35 Včeraj, danes, Jutri (Zagreb). NEDELJA, 30. AVGUSTA na kanalih 3, 5, 6, 11 s pretvorniki 9.30 Deček iz cirkusa — serijski film za otroke (Ljubljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb); 17.00 Modena: atletski troboj Jugoslavija — Švica — Italija (Evro vizij a); 20.00 TV dnevnik (Beograd), 20.45 »87. policijska postaja« — serijski film (Ljubljana); 21.35 Jazz na ekranu (Ljubljana); 22.05 Poročila (Ljubljana). Na kanalu 9 — Sljeme: 9.30 Deček iz cirkusa (Zagreb); 20.45 Dick Powell pripoveduje — serijski film (Beograd); 22.05 Včeraj, danes. Jutri (Zagreb). PONEDELJEK, 31. AVGUSTA na kanalih 1, S, S, 11 s pretvorniki 19.08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19.10 TV obzornik (Ljubljana); 11.30 Britanska enciklopedija (Ljubljana); 30.00 TV dnevnik (JTV); 10.30 Tedenski športni pregled .(JTV), 21.00 »Ni-cholas Niekleby« — angleški celovečerni film (Ljubljana); 22.30 Pogled nazaj — kulturna oddaja (Ljubljana); 22.45 Poročila (Ljubljana). Na kanala I — Sljeme: 19.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb); 21.00 Celovečerni film (Zagreb); 22.30 Včeraj, danes. Jutri (Zagreb). Gibanje rebivalstva TRBOVLJE Rojstva: Marija Klopčič, Ržl-Se 7 — dečka; Zofija Florlnda, Sklendrovec 22 — dečka; Ljudmila Roglič, Kopališka 1 Zagorje — dečka; Danijela Brzgovšek, Hrastnik 100 — deklico; Jožefa Roglič, Brnlca 28 — dečka; Alojzija Kupšek, Knezdol 37 — deklico. Magdalena Ravnikar, Studence 87 — dečka; Martina Kmetič, Radeče 117 — deklico; Margareta )5kok. Cesta 9. avgusta — deklico; Erika Blderman, Hrastnik 335 — dečka; Ana Jelatovlč, Hrastnik 19 — dečka; Marija Graher, Hrastnik 439 — dečka; Marta Polanec, Selo 55 — deklico; Julijana Turk, Studence 34 — dečka; Terezija Cersnlk, Vrhe 1 — deklico. Ada Dolanc, Dobovec 5 — dečka; Gabrijela Končar, KonJSčica 15 — deklico; Antonija Godler, Selo 87 — dečka; Vladka Blaznik, Hrastnik — deklico; Jelena Sevjan, Hrastnik — dečka. Poroke: Josip Irc, šofer, Trg svobode 35 a in Dijana Smodič, uslužbenka, Podbevško 13; Gvido Burja, študent, Obrtniška 1 in Katarina Podlesnik, študentka, Franca Fakina 30; Rudolf Mlakar, kovinar, 1. maj 13 in Ana Tomše, delavka, Ribnik 14; Janez Ahlin, zidar, Novi dom 7 in Erna Grčar, Franca Fakina 27; Anton Kunstelj, rudar, Hohkrau-tova 31 ln Matilda Vecko, delavka, Hrastnik. Rihard Kmet, rudar, 1. maj 12 ln Leopoldina Va-vričuk, delavka 1. maj 12. Smrti: Ivan Orač, upokojenec, Novi dom 31, atar 05 let; Ana Kosec, upokojenka, 1. maj 24, stara 74 let; Ana Jus, upokojenka, Prešernova 15, stara 71 let; Jože Mesvešek, upokojenec. Sa- vinjska 16, star 82 let; Viktorija Pirc, uslužbenka, Like 7, stara 29 let; Ivan Zupan, upokojenec, Kešetova, star 73 let. LITIJA Rojstva: 17. 8. 1964 — dvojčki Cirila ln Metoda Lesjak. Poroka: Alojz Zupančič, delavec, stanujoč Cesta zasavskega bataljona 11, Litija ln Cecilja Frmc, kmečka delavka, stanujoča Poljane 1. Smrti: Raslm Hajrldonovič, delavec, stanujoč Kresnice; Lovrenc Setnlčar, posestnik, stanujoč Veliki vrh 16. HRASTNIK Rojstvo: Zofija Flajs, gospodinja, Hrastnik 263 — deklico. Poroka: Alojz Rajh, delavec, Vičancl 36 ln Ana Pungerčlč, delavka, Hrastnik 5. Smrti: Marija Deželak, gospodinja, Dol pri Hrastniku, stare 76 let. SVET INDUSTRIJSKE KOVINARSKE SOLE STROJNE TOVARNE TRBOVLJE razpisuje prosto delovno mesto * Pogoji: 1. Za delovno mesto je potrebna srednja strokovna izobrazba s pedagoškim izpitom; 2. VK delavec kovinske stroke s 5-letno prakso. Osebni dohodek po pravilniku, stanovanja ni. Pismene ponudbe, kolkovane s 50 dinarji državne takse, s kratkim opisom o dosedanjih zaposlitvah in delu ter o strokovni izobrazbi, je poslati Svetu industrijske kovinarske šole Strojne tovarne Trbovlje, Novi dom 60. Etazpis velja najmanj 15 dni, sicer pa do zasedbe delovnega mesta! RT V-Ljubljana K. Poročili Kfl sr 70» RndUskt dl ■^^1 etitajo ln p vsak poned Poročila ob 5 13, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18,00, 2109- ln 14.00. Pozor, nimaš prednosti ob ll.oo. a as ■J vsak oonedellek, četrtek ln soboto pa ob 14.35. SREDA, 28. AVGUSTA 7.13 Narodni ln domači zvoki. • 03 Plesni orkester Henry Rene. 8.00 Svet skozi sončna očala. 10.15 Solistična instrumentalna tabavna glasba. 11.00 Turistični »apotki za tuje goste. 11.15 Po-*or, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba. 12.25 Opoldanski domači pčle-mčle. 13.15 Obvestila *n zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam. 14.05 Glasbeni avto-J?ot. 15.13 Zabavna glalsba. 1600 Vsak dan za vas. 17.05 Poletni •Prehodi z našimi solisti. 1110 J* fonoteke radia Koper.. 19.05 Glasbene razglednice. 20 00 Iz na* •lh studiev. 23.23 Literarni nok-fomo. 23 35 Melddlje za lahko Hoč. ČETRTEK, 27. AVGUSTA ..119 Zvočni kaleldoskop. 8.03 Madžarske narodne pesmi ln ple-■J; 1.23 Češkoslovaška zabavna easba; 515 Počitniško popotova- nje od strani do strani; 10.15 Z opernimi pevci popevk; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Z Jugoslovanskimi pevci popevk; 13.13 Obvestila' ln zabavna glasba, 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Tone Avsec Igra na harmoniko; 14.20 Listi lz albuma z zabavnimi melodijami; 14.53 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 13.15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.03 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. 22.10 Jazz e plošč; 23.05 Nočni koncert z domačo ln tujo komorno glasbo. PETEK, 28. AVGUSTA 1.16 Od uverture do finala; 8.03 Majhni zabavni ansambli; 0.30 Slovenski pevci popevk; 11.68 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.03 Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski domači pele-mele; 13.15 Obvestila tn zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Glasbeni avtomat; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe; 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Trideset minut v studiu 14; 21.13 Oddaja o morju ln pomorščakih. 21.10 Plesna glasba; 23.03 Nočni obisk pri velikih baročnih mojstrih. SOBOTA, 29. AVGUSTA 7.15 Jutranja glasbena srečanja; 0.05 Zvoki od danes ln jutri; 8.23 Iz koncertov ln simfonij; 9.15 Naši najmlajši skladatelji izvajajo lastne skladbe; 10.13 Jugoslovanski pevci popevk; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Lahek opoldanski spored. 13.13 Obvestile ln zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Srečanje e komponisti; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.35 Vedri zvoki; 19.03 Glalbene razglednice) 20.30 Sobotni večeri v naših krajih, 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Nočni akordi. NEDELJA, Sl. AVGUSTA 7.18 Narodni ln domači zvoki; 8.00 Veseli tobogan; 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 10.00 Se pomnite, tovariši ...; 10.30 Pesmi borbe ln dela; 11.00 Turistični napotki za tuje goste: 11.15 Vedre melodije z zabavnimi orkestri; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 15.05 — 19.00 Danes popoldne; vmes ob 16.00 Humoreska tega tedna; 19.00 Glasbene razglednice; 21.00 Melodije v Izložbenem oknu; 22.10 Godala v noči; 24.00 Zadnja poročila ln zaključek oddaje. PONEDELJEK, 31. AVGUSTA 7.15 Jutranja glasbena sreča-njanja; 8103 Polke In valčki na tekočem traku; 9.00 Za mlade radovedneže. 9.15 Slovenske narobne za glas ln harmoniko; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.13 Pozor, nimaš prednosti; 12.03 Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski domači pele-mele. 13.15 Obvestila In zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.03 Glasbeni avtomat. 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi; 18 10 Zvočni razgledi — romunska zabavna glasba; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavne glasbe: 22.10 S popevkami po »vetu; 23.11 Po svetu Jazza. TOREK, 1. SEPTEMBRA 7.10 Lahka koncertna glasba za dobro jutro; 8.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.30 Četrt ure z ansamblom Boruta Lesjaka; 10.15 Z opernimi pevci po svetu; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.13 pozor, nimaš prednosti: 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Mali koncert lahke glasbe; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.20 Srbske narodne pesmi ln kola; 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri; 19.05 Glasbene razglednice; 20.45 Melodije lz filmov; 22.10 Plesna glasba; 23,05 Nočni koncert. SREDA, 2. SEPTEMBRA 7.15 Narodni ln domači zvoki; 8.03 Plesni orkester Al Hirt. 9.20 Zvočni mozaik; 10.13 Solistična instrumentalna glasba; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski domači pele-tnele; 13.30 Opoldanska zabavna glasba; 13.30 Priporočamo vam; 14.05 Glasbeni avtomat. 15.15 Zabavna glasba; 10.00 Vsak dan za vas; 18.10 Iz fonoteke radia Koper; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Iz naših študijev; 22.10 Nočni mozaik zabavne glasbe; 23.05 Zvočne miniature. B Uničili smo kragulje gnezdo V okolici Litije so letos še prav posebno nadležne lisice in kragulji. Ponekod pa so ti škodljivci pokradli skoraj vse kokoši. Lisice in kragulji so tako drzni, da se spuste med kokoši kar vpričo gospodinj in jim pred nosom odnesejo najlepšo kokoš jaj- čartco. Zato ni čudno, če so gospodinje »divje« in pritiskajo tamkajšnje lovce, naj zalezujejo lisice in iščejo kragulje, ki domujejo na visokih drevesih. Med tistimi kmeti v litijski okolici, ki so jim postali kragulji neljubi gostje,, pa so tu- di Kovkarjevl nad Podšent-jurjem ob Savi. Kovkarjeva domačija stqjl na samoti v bližini gozda. Kragulji, ki gnezdijo po težko dostopnih smrekah, prihajajo čestokrat na dvorišče in odnašajo perjad in z njo krmijo svoje požrešne mladiče. Kovkar, kot se piše kmet Anžur, je stopil do litijskega lovskega čuvaja Jožeta Mahkovca, znanega pod domačim imenom »Dolgonjivarjev« iz Dolgega brdca pod Jančami. Lovec Jože se je res spravil na prežo. Kmalu je odkril gnezdo na vrttu samotne visoke smreke v Robidniku, v katerem so bili mladiči, opazil pa je tudi kragulja in kraguljko, ki sta donašala hrano. Z dobro namerjeno puško Je zbil oba kraguljasta tolovaja, v visokem gnezdu pa so ostali mladiči. Kako priti do njih, se je spraševal Jože. Deblo Je bilo golo in visoko. Jože pa ima že šest križev ln ni več tako dober plezalec. Pa se je ponudil sam mladi gospodar Kovkar. Splezal je po bližnjem visokem kostanju do višine kakih dvajset metrov, z vrha kostanja pa je zbezal kragulje gnezdo, v katerem so bili štirje mladiči. Varno so pristali na tleh. Dolgonjivarjev Jože jih je prinesel domov v Litijo, kjer so si jih lahko ogledali sosedje in drugi, ki so tudi šele prvič yldeli mlade kraguljčke. ki postanejo tako veliki škodljivci. Tekst in loto: J. Zupančič Huda prometna nesreča v Hrastniku (Jouli HRASTNIK - Na cesti IH. reda v Hrastniku, na križišču pri Trgu revolucije, se Je IS avgusta ob 19.25 pripetila huda prometna nesreča, ko je voznik motornega kolesa, Franc Pucelj (241 iz Hrastnika 91 zaradi neizkušenosti In skrajno nepre- Poslovalnica SAP iz Zagorja je pred časom na križišču Zagorju postavila tablo za vozne rede. Vsi tisti, ki potujej letos zaman iščejo vozni red, tu na križišču, pa tuHi e vseh avtobusnih postajah. Skrajno neodgovorno početj sredi turistične sezone! RAZPIS SVET DELOVNEGA KOLEKTIVA ZAVAROVALNICE TRBOVLJE 5 \ vidne vožnje padel po cestišču. Dobil Je zelo hude telesene povozil Je tudi brez vozniškega škodbe In se nahaja v času, ko dovoljenja, ko pa je pripeljal na to poročamo, še vedno v kritič-križlšče pri Trgu revolucije se nem stanju v trboveljski bolje zmedel in ni vedel, v katero s nišntci.' Škode na vozilu pa je smer naj zavije. Zapeljal Je po za okrog 100 ooo dinarjev, ker Je cesti v smeri proti Dolu In pa- novo vozilo skoraj popolnoma del. iHilčeno. razpisuje prosto delovno mesto PISARNIŠKEGA USLUŽBENCA s srednjo strokovno izobrazbo. Prednost injajo kandidati z znanjem strojepisja. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi dohodkov. !) Prijave sprejema svet delovnega kolektiva Zavarovalnice Trbovlje, Leninov trg št. 10. zaSi tednik Bili smo v taboru SUTJESKA Pred doorim letom je Planinska zveza Jugoslavije''organizirala »Spominski pohod planincev — Sutjeska 1963«. V dveh skupinah je okrog 460 planincev iz vse države iz Zabijalca v severozapadni Črni gori preko severnega Durmitorja, kanjonov Suši-c.e, Tare, Pive, Pivskih planin in Megliča prešlo v vzhodno Bosno Ln preko Tjentišta ob Sutjeski nadaljevalo pot čez Zelengoro do Miljavine. Pohod, ki je bil najmnožičnejši pri nas, je bil mogočna manifestacija ob 20-letntd zgodovinskih bojev na tem ozemlju v času V sovražne ofenzive. Na vsej poti so se udeleženci pohoda seznanjali z izrednimi lepotami prirode tistih krajev in s potekom bojev v zloglasni ofenzivi »Schvvarz«. Višek pohoda pa je bila centralna proslava v samem Tjentištu na Dan borca, 4 julija, ki jo je poleg športnih in kulturnih prireditev ter mogočnega tabornega ognja še posebej obeleževal govor tovariša Aleksandra Rankoyiča — Marka, po- krovitelja pohoda. Prevzeti od tolikšnih prl-rodnih m zgodovinskih vrednot krajev, skozi katere so šli, so s6 mnogi predvsem mlajši planinci Ln planinke že takrat odločili te kraje še obiskati. Prav posebno pozornost pa je poleg Tjentišta pritegnilo trnovačko jezero pod Magličem. Zaradi takih okoliščin je bila po sklepu posveta načelnikov mladinskih odsekov planinskih .društev na Zasavski gori mladinska komisija prt Planinski zvezi Slovenije dolžna letos organizirati Mladinski planinski tabor pri Trno-vačkem jezeru v Sutjeski. Za vodjo tabora je bil določen Rudi Zupan iz Zagorja. Kljub velikemu zanimanju za ta tabor je bila udeležba žal precej majhna Mdrda je temu vzrok obilica planinskih akcij v času počitnic, ali pa" nekoliko zgoden termin od 8 do 17. julija. O življenju in o. izletih iz tabora bomo pisali v prihodnji številki. (Se nadaljuje) TRNOVACKO jezero lODLJLODO 0DDDC3nCO30UUUnCICICOI]linilD0DC100DDLJl.ž T]fT]IXlCJQC]ailDDDLlLlLlUC .V I' BIILZ BESED BREZ BESED cirkus, 0 poletje m prva ljubezen . .... ... . u..» spet drugi so imeli težke opekline na rilcih, kljub temu pa niso trobentali v znak protesta. Zaupljivo kot otroci, so sledili svojim paznikom, ki so bili sami napol slepi od dima in solz. Nekdo je rekel: »Štirje manjkajo.« S strahom sem opazovala mimoidoče slone. Ruth je šla na čelu kolone, ona ni bila poškodovana. Nato so sledili Modoc, Jewel, Trilby, Ema — srce ml je zastajalo, ker ni bilo sledu o Giny in Nellle; Če bi Glnny še živela, bi morali že davno slišati njene tožeče glasove. Potem sem ju ugledala, bili sta zadnji od petdesetih slonov: spredaj Nellle s težkimi opeklinami na glavi in na rilcu In za njo Clnny, ki se je z rilcem držala Nellinega repa in je tako predstavljala konec te žalostne kolone. Opekline so jo morale zelo boleti, toda velika, glasna, večno se prlto-žujoča Ginnv, ni, za čuda, dala glasu od sebe. »Ali se bo spet pozdravila?« sem vprašala Doo!eya, ki je omahoval poleg nje. »Upam,« je odgovoril s hripavim gla-scim, »toda njej se sploh ne bi bilo treba opeči.« Kot je pripovedoval, je'Gi-nny takoj, ko je,izbruhnil po- žar, izdrla iz zemlje svoj steber. Lahko bi zbežala na prosto, toda ni marala zapustiti Netite, ki se ni mogla rešiti. Če ne bi takrat prihitel Wal-ter Mc Clain, bi verjetno obe živali našli sn«rt v ognju. Po mučnem preudarjanju so se končno odločili, da ne bodo opustili večei ne predstave, ker so menili, da bo tako za živali najbolje. Pri začetnem obhodu so manjkale mnoge živali, med njimi vsi levi iz pozlačenih kletk, toda vstopnice so bile razprodane In gledalci so vstali s svojih sedežev ter nas prisrčno pozdravljali. .Predstava se je gladko odvijala, a ko se je bližal čas za slonji balet, smo vsi s te* snobo pričakovali, če ne bo slonov spet zajela panika. Toda vsi so Izvajali svoje umetnije mirno in ubogali na besedo. Ginnv in Nelli sta delali skupaj, njune opekline so se svetile od mazila. Nihče ni računal z njunim sodelovanjem, toda ko so se ostali sloni uvrščali v vrsto za nastop, sta se postavili še onidve zraven. Po,predstavi sem šla k Doo-leyu. V skesanem in obenem spoštljivem tonu mi Je dejal: . stre.. »Ne morem razumeti tega, kaV U. ko se je Cinny obnašala ob požaru. In jaz sem jo vedno imel za hudobno komedijantko!« KONEC SEZONE »Če ti v Chikagu ne napravi ženitne ponudbe, potem bomo rekli ob zaključku sezone: Bog s teboj! Bilo je prelepo!« so napovedovala dekleta v vagonu devic. »Zakaj ravno v Chikagu?« sem vprašala, »zakaj ne v Des Moinesu ali Dallasu ? »Od Chlksga naprej se bomo vozili že proti domu... takrat se prične že misliti na naslednjo sezono,« je razložila Mary Louise. »Razen tega bomo v Chikagu dva tedna, v tem času pa se lahko marsikaj zgodi.« Zgodilo pa se ni nič. Med obema predstavama sva s Pa-raitom večerjala v udobnih majhnih restavracijah ob razsvetljavi sveč, ali pa sva po predstavi obiskovala zadimljene nočne lokale. Prav tako bi lahko jedla v kantini ali pa bi sedela na tračnicah in pila kavo. Tu bi bila skupaj še bolj nemoteno in morda bolj romantično Kamorkoli sva šla — povsod so se pojavile Paraltove neporočene se- (Se nadaljuje) »Ah kako sem srečna, da si tako mirno sprejela to novico. Bala sem se, da me ne boš marala nikoli več pogledati, če postanem Andi jeva žena.« »Iz srca tl ga privoščim ....« »Kako to misliš?« je vprašala Mili negotovi). »Zdi se ml, da tl on sploh nič več ne pomeni, odkar ima otroka.« »Ne obsojam ga zato, ker ima otroka, temveč zato, ker ga je zatajil, pri tem se pa niti ne zaveda, kaj je izgubil zaradi svojega napuha.« »Andlju pač ni za otroke...» »Jaz si pa sploh ne morem predstavljati srečnega zakona brez otrok,« je odvrnila Ciska. »Zato sva se odločila, da ne bova imela otrok,« je nadaljevala Mili. »To sl rekla tako, kot da ne nameravata naročiti avta ali televizorja,« je vzkliknila Ciska, a sc je takoj zavedala, da želi ostati s sestro v dobrih odnosih, zato se ji je prijazno nasmehnila in jo vprašala, kdaj jo bo lahko klicala »gospa Hainova«? , C »Oklice sva že naročila, naslednji teden greva na mati/'1 urad Zelo lepo bi bllp od tebe. če bi kljub -emu prišla na najinč svatbo Danes sem te prišla povabit po vseh: predpisih. »Ali ve Andi ža to?« je dvomeče vprašala Ciska. Ta trenutek je zazvonil telefon. Ciska je odhitela v delavnico. Mili je skozi odprta vrata opazovala, kako se je Ciska ob slušalki najprej začudila in nato prestrašila. »Andrea, kaj se je zgodilo?« je klicala v telefon, ker ni mogla razumeti otrokovih besed, »prosim, govori glasneje, slabo slišim! Kaj se je zgodilo stricu Mihaelu? V bolnišnici?« Zadušen jok je bil edini odgovor na njena vprašanja. Cisko je zmrazilo. Končno je otrok spet spregovoril: »Cisto sama sem v hiši — strah me je!« Ciska je brez vsakega pomišljanja spregovorila: »Pridem takoj! Med tem lezi v posteljo in poizkusi zaspati! Najpozneje v štirih urah bom pri tebi, uboga mala Miška « »Ostala bom pokonci in te bom čakala! Vedela sem, da me ne boš pustila same!« »Kam hočeš 1 ti-?« je vprašala Mili, ki je radovedno prišla k sestri, da ji ne bi ušla nobena beseda »Na Bodensko jezeroUAndrein varuh se Je ponesrečil! Andrea Je čisto sama v samotni hiši. Takoj moram k njej,« Je zaklicala Ciska in si že slačila domačo haljo. u • • ’ • ' * »Zdajle na večeri Pa ob takem vremenu hočeš Iti na tako dolgo, poti« se je zgrozila Mili. • J: I- . !• I ^ ^ i : • 1. *• • 4, . «’ «, »Prosim, pripravi mi toaletne potrebščine v tistole modro torbo pa pižamo- in nekaj perila priloži! Boš nekoliko pospravila za menoj? Prosim, bodi tako prijazna, Mili,« :je prosila Ciska med tem, ko se je preoblačila. »Kaj pa, če se ti kaj zgodi na samotni cesti?« je vprašala Mili, ko je stopila Ciska pred njo že oblečena v dežni plašč ter ji vzela iz rok pripravljeno potovalno torbo. »Moram k Andrel, kajti obljubila šem ji, da bom vedno imela čas zanjo. »Ciska, poslušaj me,« ji je Mili zastavila pot, »pa vendar nisi mogoče zaljubljena v tistega Bruggerja in si zato razdrla zaroko z Andijem?« Ciska pa jo je odrinila, rekoč: »Ne zadržuj me, Mili! Ne grem k Bruggerju, temveč k Andrei! Njega morda ni več med živimi!«" »Kdaj se vrneš?« je še zaklicala Mili za njo. »Tekom jutrišnjega dne se pripeljeva z otrokom!« Ko je odhitela proji garaži, je planil za njo v dež Seppi, na katerega Je v naglici čisto pozabila. Spustila ga je v avto. Mili je zaklicala od vrat: »Pozabila si denarnico.« Ciska je zapeljala avto tik pred delavnico. Sestrina skrb jo je ganila. Skočila je iz voza ter jo objela. »Da, Mili, Brugger mi je všeč, toda simpatija je le enostranska, kajti on me ne more videti, ker misli, da sem taka kot Andi,« je priznala. »Ne smem niti pomisliti, da se mu je zares kaj hudega zgodilo,« so bile njene zadnje besede, preden je vžgala motor in odpeljala v noč. Ura je bila že skoro dve ponoči, ko je Ciska prestopila široko odprta vrata Bruggerjevega vrta. Tipala Je po stopnicah do hišnih vrat, ki pa so bila zaklenjena. Previdno Je pozvonila, da ne bi prestrašila otroka Nekaj’ trenutkov za tem so se (Se nadaljuje) NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Do konca tega tedna se lio še držalo nekoliko hladnejše vreme s krajevnimi padavinami. Temu bo sledilo toplejše vreme, ker prihaja nad naše kraje topel val z Atlantika. Ustanovljen decembra 1947 •— Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK Revirčani pri kulturnikih (Ob 20-Ielnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline) Malo se sliši o kulturno pro svetni dejavnosti na Štajerskem v letih NOB pa četudi je le-ta odigrala v Ustih dneh pomembno vlogo. Na pobudo štaba IV. opera tivne cone je bila julija, 1944 leta, formirana manjša skupi na pevcev in godbenikov, ki je obiskovala brigade in odrede in jih bodrila z borbeno pesmijo Iz te majhne skupine, ki sta jo sestavljala Instrumentalni trio In moški pevski oktet, je v mesecu avgustu, po osvoboditvi Gornjega grada, nasl ala kvalitetna kulturniška skupina IV. operativne cone. Vo dstvo skupine je bilo poverjeno tov. Veri Hreščak — Beble rjevi v pomoč pa so ji bili tovariši Janez Perovšek-Pelko, Radovan Gobco, Jože Skrinar in Tone Hudarin. Člani skupi ne pa so bili revirski amaterji in to predvsem člani moškega pevskega zbora Zarja In skoraj celotna trboveljska Delavska godba. ba na pihala pa Je blja v Ljubnem. Razen teh sekcij je v Gornjem gradu delovala še fotografska sekcija, ki jo je vodil pokojni tovariš Jože Petek; pri tej sekciji je delovala tudi pokretna tiskarna. Po strogo določenem dnevnem redu so se posamezne skupine pripravljale in skoraj ... . .. . F dnevno nastopale po vseh Vinjen mopedist padel večjih in manjših krajih osvobojene pa tudi neosvobojene Savinjske doline. Orkester, pevski zbor in dramska sknplna so dobili prostore v poslopju nekdanje gornjegrajske posojilnice, god- Zasavski TEDNIKI (jami ZAGORJE — Po cesti II. reda na relaciji Izlake —Zagorje se je 15. avgusta letos ob 17.30 url peljal mopedist Alojz Strajnar (55) lz Kisovca 57 pri Zagorju. Ker je bil vinjen, je zavozil š ceste ter se poškodoval tako, da je moral iskati zdravniško pomoč. Seveda ni šlo brez težav. Težko je bilo predvsem z notnim materialom, nekaj malega sta prinesla s trboveljskega terena člana ekipe, tovariša Sotlar in Slih (ki sta padla v prvih mesecih 1915 leta), vendar Je bila to le stara zborovska in orkestralna literatura! s katero ni bilo mogoče stopiti pred brigade. Ker novejše literature, ki je nastajala predvsem na Dolenjskem, ni bilo, je bilo potrebno ustvarjati »doma«. Prihod Radovana Gobca s Kozjanskega je razgibal tudi to dejavnost tn so v tistem času nastale lepe skladbe, od katerih se pa v originalu ni ohranila nobena. Bile so to daljše stvari, kul n. pr. Skri-narjeva scenska glasba h Kajuhovim pesmim, Gobčeva scenska glasba k »Hajdukovi oporoki« in posebno še njegova »Hej, partizan« — kantata za moški zbor, solo ln orkester. Ta je bila dolga v prvotni obliki le nekaj minut, kasneje jo je Radovan »raztegnil« na 20 minut, v končni obliki pa je trajala že kar 40 minut, torej je bila kar celovečerna skladba Po vojni je Radovan Gobec kantato obnovil In Je tudi v novi obliki našla pot med ljudi, vendar so tisti, ki so jo Izvajali ln poslušali v prvi »savinjski« obliki, mnenja, da skladatelj pri obnavljanju ni povsod tako uspel kot prvič. Kulturniška skupina je delovala do decembrske ofenzive. 8. decembra pa se je skupina razšla in se v takratnem sestavu ni nikdar več sestala. Člani skupine so bili namreč dodeljeni brigadam ln odredom ln so morali instrumente zamenjati s puškami In brzostrelkami. Sest članov orkestra pa se tudi nikdar več ni vrnilo na svoje domove. J. S. Prejšnji teden sta se oglasila v našem uredništvu Žani in Manja Draksler iz Hrastnika. To pa je bilo hkrati tudi sre-,čanje s človekom, ki je le točno pol svo-"jega tivljenja popolnoma slep. Slep dolgih 35 let... Kar je izpovedal, je letel, da bi obja pozdrave in domače novice. S seboj so vzeli tudi tonskega tehnika in 5. aprila je pošiljka le šla svojo dolgo pot do Kanade. Ta pot pa namreč spet ni tako dolga, da bi tako pozno prejel to pošiljko — dobil jo je namreč šele 11. maja. Bil pa je tudi nemalo presenečen in razoča- liile iimii sbIio vili v našem listu. In tako smo tudi storili. Žani nam je namreč povedal, da ima njegova lena brata v Kanadi — točneje, njegov naslov je Joe (Jole) Skutnik — Bral orne B. C. Box 213 — Canada. In ker je vedel, da ima Žani magnetofon, mu je poslal tudi posnet magnetofonski trak, na katerem je lepo pozdravljal svo jo mater, vse brate in sestre. Razumljivo je, da so bili vst skupno te njegove pošiljke nadvse veseli. V Celju se je zbralo vseh pet bratov, tri sestre in tudi mati je bila zraven. Kmalu zatem je brat iz Kanade poslal še večji trak za 6 ur snemanja in letel, da snemajo tudi sami njihove pozdrave, ki mu jih naj nato pošljejo posnete na ta trak. (Mimogrede: carino so plačali .v višini 2659 din.) Spel so se sestali v Celju in posneli ran, sa/ je lahko razumel le nekaj besed, ostalo pa je blio zbrisano s traku ali pa pomešano z vsemi mogočimi motnjami. Žani je kmalu zatem prejel tudi pismo, v katerem lenin brat iz Kanade sporoča, da tal ni mogel ničesar razumeti, ker je bila vmes tudi dvojna glasba in neki tuji jezik, tako da slovenskih besed skoraj ni mogel slišati in tudi ničesar razumeti. Žani in vsi, ki so bili posneti na ta trak, pa so bili prepričani, da je bilo posnelo popolnoma v redu. To nam da vsekakor mnogo misliti in predvsem: kje in s kakšnim namenom je nekdo pokvarit magnetofonski trak, ki naj bi ga sprejel naš izseljenec. Žani je namreč slep in ne more prebrati črk, ki bi jih napisala roka v daljni Kanadi, zato je ta primer še posebej zanj tem bolj boleč... (rap) Vse večja aktivnost Te dal v Zasavju znova stanke a člani Zveze ko-ugotavljamo, da je bala mumistov s posameznih dosedanja aktivnost čla- področij aktivnosti, na ka- nov in organizacij Zveze komunistov pred VIII. kongresom Zveze komil- tčrih bodo obravnavali ugotovitve aktivov in sprejemali določena sata- nistov Jugoslavije precej lišča do posameznih vpra-fazgibana. Na predkon- šanj, ki jih bodo potem grešnih konferencah osnovnih organizacij in tovarniških komitejev Zve- pOSredovali občinskim komitejem ZK. Vse kaže, da bodo dali v Zasavju v teh ze komunistov ter na ob- razpravah poseben po-činskih predkongresnih udarek vprašanjem v konferencah organizacij Zveze komunistov so v vseh štirih zasavskih ob- zvezi z nadaljnjim gospodarskim m družbenim razvojem, nekaterim idej- činah • — v Trbovljah, nim problemom satno-Hrastniku, Zagorju ob S a- upravljanja ter vpraša-..! j- - t i»!n obravna- njem odnosov na relaciji vi in v Litiji vali vrsto aktualnih gospodarskih, družbeno-po-litičnih in idejnih vprašanj, ki jih obravnavajo Smernice za predkongresno aktivnost Zveze komunistov Jugoslavije, seveda prilagojene razmeram v vsaki občini. Vzporedno pa tudi lah- . ko ugotavljamo, da poteka Popravljati delo organizacij Zveze ko- letne konference osnovnih munistov v Zasavju v organizacij ZK. V okviru zadnjem času v okviru priprav, na VIII. kongres delovna organizacija — komuna. Člani Zveze komunistov iz Zasavja pa se bodo v kratkem tudi že začeli T i omentiram na bližnje stališč, ki so jih sprejele zadnje občinske konference Zveze komunistov. V skladu s stališči občinskih konferenc organizacij Zve- Jugoslavije In ze komunistov in v okvi- Jugoslavije tn ru priprav na VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije dajejo v Za- Zveze komunistov Jugoslavije in na letne konference bodo obravnavali tudi osnutek novega sta-materiai materiale za VIII. kongres ZKJ, zraven tega pa še vrsto ugotovitev s področnih savju v zadnjem času posvetovanj članov Zveze precejšen poudarek dogovarjanju članov Zveze komunistov o posameznih aktualnih vprašanjih. V vseh štirih zasavskih občinah so že ustanovili vr komunistov. Posebne skupine članov ZK pa bodo v okviru osnovnih organizacij Zveze komunistov analizirale tudi družbenopolitično aktivnost komu- sto aktivov članov ZK, ki nistov-proučujejo nekatera vpra- Zanimiva je budi ugo- šanja s področja gospodarstva, družbeno-poiitič-nega življenja ter idejnosti. Tega gradiva je zbra- tovitev, da se sredi sezone dopustov, kot je M to slučaj prejšnja leta, dejavnost članov ln organizacij Zveze komunistov nega že precej. Zato ideo- ni zmanjšala, pač pa lah-toške komisije pri Občin- ko ugotavljamo, da je skih komitejih Zveze ko- aktivnost vse večja, munistov skupaj s komiteji že sklicujejo prve se- (ma) !■»■■■■*■■■■■■■■■■ Od 1. septembra posebna izdaja Sportskih novosti. za Slovenijo! Na štirih posebnih straneh poroča 65 stalnih dopisnikov: V posebni izdaji za Slovenijo prinašajo SPORT-SKE NOVOSTI poročila z več kot 70 nogometnih, košarkarskih, odbojkarskih in rokometnih tekem! Od 1. septembra posebna izdaja Sportskih novosti za Slovenijo! Na štirih posebnih straneh poroča 65 stalnih dopisnikov; Vse o športu v Slovenili V posebni izdaji za Slovenijo prinašajo SPORT-SKE NOVOSTI poročila z več kot 70 nogometnih, košarkarskih, odbojkarskih in rokometnih tekem! »ZASAVSKI IKDNIK. Irhovlle - Uredništvo In uprava: Trbo' Ije. Ir* revolucije II II — teleton 80-191 — poštni predal 82 - liro ročno pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 60 dinarjev, trimesečna ISO dinarjev, polletna 760 dinarjev in letna 720 dinarjev - Poštnina: plačana v gotovini Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji in lisk ( P »Mnrihorski tisk«, Maribor.