(Dailje.) .Invnost. -- Šola. — Narodnost. — SIovanstvo. — Jugoslovanstvo. — Samoizobrazba. — Oospodarstvo. — Piosveta in kulti.ra — Politika. — Izvenstrankarstvo. — Socialno vprašanje. — Dcmokra* .izem. — Svetovno naziranje. — Sokolska ideja. — Stan in organizacije. — Vzajemnost in solidaniost. SLOVANSTVO. Tud. gilede tega vprašanja je zaontal naraščaj pot, ki so rniu ijo pokazaili n^jega buditelji: Z isto kritičnostjo je gladal na slovanstvo in sliovansko vz,ajetm_niost! »Naii Tiias ne zaidoivoiljujejo navadna gesla in priljubljene tradicije! Pojiin Slovam saim na seibi ma. naim ne ptamenija še ničesar posebii.ga. Pridejati rrru je d«bčenio obliko in šele poiteim g^a lahko prav uinevanro. G!e._la!ti je tudi v Slovanu najprej človeikpj, kaikar se kaže v konkiretni fonmii. kot pošteTiijak ali nepoštenjak. Qledati ga 'micnraimio najpTej kot dobreg-i oč-eta, nroža, prigateilga, uraidraika, zdavni¦ka. učiitelja itd. aili d<riigega koiristnega stainovnlika. — Kdw preJinotniva Sloivaaistvo v tej realn.a&ti, ta si ne bo bal pagitedati v svo»jo vest; za SliovanS-Vio se ne bodo skrivaili skrivnostnii namieind, din _e na ta načfim bonruo koristMd Sloviamstvu, kec resoica ne 'miore škiodovati niti SIovaTistvai«. Tq imišiieniie naj prodire v vnste učitetjistva, dia me bodo na sestamkih masiili ]e drug drugetmiu srca in čuvstva na rciki — kakor tudi praiviijo! — itn le Tazlagali svajih čuvstev, aimpak se 'mediseibafao proučevaili v isibatnioivskih in 'šofakih vprašamjiih in SipTedemaili dsruig od dtragetga napredeejše idaje, ki narm amicygioouii€_o, da povzdiffnemo sebe, stam, šoJio in s tem tuda narad, oigar dd amo, na ikoMkicir imio- g^oče visako stopndo sveitavme omiike, kar nam zag^atavi obstanek in tako paziitivino ukrepi Sdavanstvo. Rretdpoigioii 'in iteime._j vsemiu Sloivaanstvu so pa skfupnie ideje m sniotrii; teh pa ne dabiimio s samiimii dekilamacijaimi o braitskli lijubezini — obiGževani.iu iiti starmi-lijionisikem naradiu, tefmiveč v lcnitičneim štuidijru skupmiih kultiurrmiih, sociataih irn gosfpoidairsikiiih viprašanij. Stovainsbvio je nadiailijeivanae naradme alii macJOfnatae ideue! Im ravroo SiLoiveinoi smo k«>t mai lim hudo ekispooii/ran narod potrebrti, da se ikiuttuTtno in giosipcdairskO' Viežeirtno z dTiugknii slovanisikiimi _iairod.i, da čnpaimo mioiči in dvigaimo setbe ter itako cdbiiamo uavaie vnanijlih natspTOtniikoiv. Prvta taSka silovainsikie iviziauteminioisitii iežii torej v obnajmibi! Nam vsam je v ¦fcorist, da se v&i ohranifmo in CKFaiaiTno! In iz tega skepneiga ;iinteresa izvira čut slioivaimskie soiHdaimio&ti. Oiim večtfi bodo *i sJkrupnii iinteiresi, tem večja bo vza§eiminioi§it! Od oibiraimfaega gesla, iki ga ¦to.liknat ouijamiO'. »Vaš boj je naiš boj!« imiara inteires preiiti ma kMltutinio in giaapodainsiko poilje, brez oziira na naipadaijočegia luijca, da bnimo reikilii: »Vaš kulhirmii mapreidek je inaiš kiu. tunn urapiredek!« Česair maš rnanoid miima, naa ašoe pinvio pri dnujgih slioivainslkih imamcKdih, ikiuilitoiira 'iin gospodanstvio naj se v»ajeimno iizpoipotaijujeta t©r stremdta za tem. da se stovanslki tiainctdi kuiltuTiniO im gioispodJarrsikio osamosviaje. S študiijiam :|eizikw Sia po iph s pnciuoevajnijom dela stovtaaniskii maircdov se ikuJtuira ;m!©disefeioi|nio padaljuije, vcidi pa tudi do losaimtosvajitve ker fcuilitiuirinia ki gospodairska osaTno&voipiitov je dmu;ga in tretoa t\očka itemieiliia slioivainsiki vzajemfnosti. Oaspadarska viez ge najt'Hdmieijša im oajtraijneijša inbrditav in padilaga vaatjlam•nosti. Pditiiška solidainnioist gre pairatekio z bofiino — obraimibnio isoffidainniostjo, a brajna 'in ziainiesljiva ije le, če temialiiiii na krniltunnii in gioispadarski vzaiiaminjoiStii, katerih tarnalii iin gilavnli ipniincip irnara biti siciciiaitoa praviomast in nje zvesitd dtruig — deimio kratizairt. To so po^oni iin tamolijnte točikie naše slovanske soilidaTOOsti, stovainsike vzaijaniniasti in siliavamiske lOsainiosvoiiTbve. Prvi tooirak zaviedmosti ije zaivedinost l^asaimiezinili n&podov. Mi me simarmo pničaikovatj pcimicioi edimo od Steivanstva in tuidii našo rešitev ina«n je v ipnvi virsti ffkdati v deilu iin irapredikii naš&ga oiiancK da. Kuiltnura, siaoialimo in goispodansikio cijačanje mašega marada nam je -prva poffereba; Stavainstvo mam ije pri tam le oipfoira in pamoč v t©m smdis.lu, da irnain. tje diaimo le šiirše poilje, s katerega orpaimo sredistva v dasegio teh naših sm.iotnotv. Samiega sebe ie potreba pavzdiiOTiti in se ne ie zanašatd ma bratsiko pomioč! Da simio ipa Siliovand idieiležmd imiadsefooijnio SiVio.jei8:a dela, imora biitj naš nac^anailizam omieiien po vziajamntasti i« ®e 'miora v isbupnlih zadevaih ispauati v siliovainsikia .sciliidarmoist, ki itermeiltji na discipliinli, da 'morebitine imoitnamje iin 'narodne oizire in pomiialeike oodvržamio isikiuipneimiu simtoitru, k'i miaii ceilicbno stvar dviigineio ter vsakalkiar s teim okireipe tudi iposamezn-e marode: hipmd niatranii paložali jiaij <me bo odiiočilni fflanremt pri pnesoiji skupnega! smo.ra! Pri tieti soMdannioisti pa me simemo zazaili predialač: V interesu skiupnie stviairi mioiraimo ptra-Rilasiti iin refleiktinati načeilo, da imed maispTOitiUiiočiimri nač&li nl zibliižamja in me ¦k.omipmoimSsa! Vsak bo pa znail izločiti mačaltna viprašamja v ikorist skiuipnih na•radMih isrncltToiv, sosrlašal >bo z - kioopeTacijo m emotno zdrožono postopanje tedaij v vseh taki-h siluoajih ter ne pnedpastaiviljail ina5e(_ne_sa vprašanua maradinamju viprašaintiti ter ne širiiil načetaega boija nia §kiado marodini koristi. Niaš niaičedni inaspirotnik naim icstaine naspnortiein sicer tudii s staidišoa stavaosike vziatiemnToisti; Ijub nam je kot član bratskiaga aili naše'ga naroda, inasprortna naimi je njega politiika ali kuituinnia s_raijja. Metniirao, da s tem nič me škiadiuijeimo bratstkim stiikiam, 'aimpalk jih le tnoomo pa.spšu/jamia, ker zastopamo staJdšoe: da ae imajo v prvi vrsti dinuždtli as.fi srbamoivii na.rcdrav amed sie/baj, iker je injiih isikupmost najveaia, potam ikuituinne striuije amaikeiga Jiačalnega nazTnrainša. meidseboi.no, gaspodoirske organiziaioiije 'm patam ooiHtišike; paudarjaimio ipa, da vedino le istih iin nie nasipnoituijcaiih si imaoeil. ker takio pastaine viez imed visiamii mainadli najnairaivneiiiša, riagtfrdniejša, naijinepriisiiljfmeiiša, brez spormh viprašanj ter se itaiko .v (najšiirših dim.ei_z!iijah irazšiiri im priivede do imedisabaj>ne vi&zii vseh teth narodiav. Iz tega podnoibnegia zbližamija bli ipnišilo dio oaldkiuipneoa silovamsikaga zbližainua, in paaioilia kiooparaicije v sptošnih in iSkupraih vipraša^ nših, nanadimih, obrainnbniih, Tniainjšiimslkiili itn ffaspcidiarakih ikaikar poliitiških bi se razšiinila talko tudii 'res med vsetmil struijaimii in sipioišmo do ziadindega sitamiu. Ce se postavi vrboivno inistainoo -teirmu ffibaniiu, ki ima najti foTimio, na kateiiii se imtaiiia vse stinuae zdnužiti, bodio niačelina nasprofcstva gotorvio puatiila ¦preduiiost slkiupnim imteiresoim in 'Tiiaimeiniofm. Mad iniasiteilli 'Slioivaanske lideje pa oe zavizeiima uaiteilistvio ravtno z-udnijietga mesta, ikar ono že daores dizkuiša irealiziirati idejo naijtesmedšeffa istamoivskega zidruženja v •svriio itega, da se pastovi šalistva slavianslkih rnairadav ina siiioivanskii tamelj. V imimogiiih islučajih pa že išče ipota imadsebojnegia pcisinedc.viain.a ikuiltonniega in giaspodanslkeg^a napradika 'Sltavain.sk ih ina^ rodav.  Poziti'vino delo z-a slavam. ideijo rmed uoiitaljstviam se kaže v priOpagiraniu te ideje v naviadanam smiisiliu; v idiružeanjiu staviainisikieigra uoiteljjasitva, da se bo iizikiuša/lio medseiboimo spozmavati in iopaiziof\r|ati važnast posameanfh slavamisikih inarodav v splošnih lozirih, pasebno pa z oziirom na šodstvia; uoani.i€ slova/nskirh jeziikov im ustanaiv!lijanye ijeiziiik.oivtnih krožkw >v svtrtoo toga, da ddeje in inapredeik dinu.giiih 'naroidiav upoira.bi v prid tostmega naroda lin bo v pnvi vnati po*oim tteka. — To bodd doilžnast aiaše bodooe vzigiaje! Rešitev slioivansikega ppoibletmia Viiidimo imii ipričeto za učiteljistvo v tesmi zidiružitvi vsiega sloiviansikegai uaitdijisitva k sikupneimiu smotrmemiu detu, v ireševianju m iprcučevamDU ¦skiuipniih vprašarnij, v medsebojmeim poldpiiraniu pri reševaeju vseh vprašanj v sikupnii igQispoda.rB!ki sitainovski ongiainiizaciiii in imiedseboinami giorspodairskem .padipiirianju pni ;sttiajnio!vsk;i 'giospoidarski osalrraosvoij/itvi. JUGOSLOVANSTVO. l^eiklairaojjsiko :načeto z dme 30. imiaja 1917 je diailio ikonikipetoeijšo oblikio vseim str©milijianjieim juffostavanislkcigia zfotižarija v svirho socialme, fcuiltuTine im igospodairsfke pavzidige iin osatmioisvoBiitvie, kii se |e že iprcpag^irailio taikio v javmasti, iin še bolij ntjde učiteilijstvicim saimtim. Pcijm osaimosvoiitve .fe doibi papalinio ikiomkireitmo oblico v zabtavi »isamiooidtoobe nairoidiciv« in istotaikio pokazail natajnčino diirektiivo, kaS zaihtevaamo in isme. nasih poifcov. Ta ©ibliika \e edino (miogioča in edini tamdj in ipiadlaga, kii zasligMrti neavirain ralzv,G(i in mapredieik traimanislceg^a iiuanadia v isiociiaitaam, knnl>tiuinnieim im giospadairskiam cizimi; edtaa o- blita, ki liSisii&nra icibstod m 'neoviran razvoj teh naradav. V pretišnph časih sio poiaga.lii najiveŁiio viažnost ina ti-eziikicivin.0 _ize__jače.nire; v iistiaii bi ©nak aezik tot pasredniik kutore sčasomua, čeiprav m talkicij, d.o.vedd do pcpoJroe vzaijenruno&ti in.eireis.iv. Poizktisi iiuKOsliovansike^a koamopoiMzirna so se pa ponesnečiilii, sar so iraeli v sebi kal iiadvladi. in piredpravdc tfoitorvih defoiv. Dek>ma so pa otn ostajaijio wairiodina, preidvsem jeztikovina sorodstva dejstva, na katerih terrteiliji naš staupni iintares im sio važna ttoo-čka juigiostoiviaiisike edjauosti1, kfi laihko pkk sreidioivoilfno pripoun.o_ ego k z.biMžaingiu skuip^ nih siooiaJnih, kudturnih m gospodairsktli i.iiteiresov. Zmaiga-lio o"e nauedo, da se didedo postaVi vjšge cd jezika; necib_iod_io patrebo iezikovuie -anaiikosti se je 'Opuist.i.i.0; po _iaoeilu anakictsti in samoioidilioičbe je zdTužetn troiinemsiki inarad diruig poileg diruigega v skupno doseigo s.m.o-rov, po.v<zdi.ge iti osaraasvioilitive, — niairadne, kuilituiraiie, sacdal_ne in giospodainslke — m.a deraiakrašikiam tnaoediu enakiih socialmih praivic ibrez raadvlaidainija in brez asiiimiilaoiij; edlin vedina v g«spiodarsikem napreidikiu ki še ©dineiiši v 'abrajmibneim — naaicidin-em delu na ziuinaj ter kulturni povzdigi. Ce (se postavlja danes učutcOtjstivo na ta temdd in ispreieima p.©raštiva za prtapagiiiraive iteh iid_ey danes kot lastne idede, stciri s tam sanno svod© do.žn_oist! Evanigdij J.uigiasloivanistva taa pnodnati danes v vratali ,vseh tireh mairodav s talko silo, da bado uimetino gciana .iin paapeševainia str eraldeinja inaispriatniiikav z >u.i"ditvijo miaradniastiniih in versMh razdiik tar natranjiih 'nanadinastmih in versMh stporav na imah izgubiia isvojo irnioe in bo iidega Jugasiovanistva lonermoigiočilla zopeten ndih nastap. Zaito vidiimo tnajrusipeš-neifše sreidistivo iv dosego tega smoitira prvo staniovska združemja iv svirbo pvvzdige ndih imiteresine skuipine; potam diružaniia kulti_nn'Lh skuipin pa iiujih «aoalinii edinostih lin. taiko daltiie na enaikih pninciipili feakor sitno !bo zaičntalii pni Slovanstivu spliob. Zato vkldimio inacionaJiirziefm učrtdustva udedstven. majViišje tedaj, ikadarr dduiie za oisaimiasvoiiitav vseh 'treh jiiffcisilovainsikiiili ptanian akuiMio in sdliidarno. Poizitiivaii del juigioisilavamsikeiga prograjirua učitoliistva vidiimio v zidTHižitvi vsega ijiusrosloiviainskegia učiitdjstva brez razilike naTotdmiih plemen ttn. brez naizdike vorskih naziiraini v svrthio 'pavzidliigie, osaTntosvojitve in raizviaia vseh patn^oig jugosliotvainskeg^a šalstva in v ¦svirh-o povzdiige iin cnsaimiosviajitve \Tsega inuKiosiLorvainisflcega učitalijstva v iinairodm-am, sociaitao-poditiškam, ¦giospadiainskam, istanovsikiam iin ikultuTimam'Oiziiiriu; ga sociaiinio iin priiitiško vzg-tfiti ter dvigrtitd .tako visako da me bo zaistajailjo za .učiteildstivi-im idtnujjih nairicidav in ne za drugiimi stainovii itnoiiimianskegia naroda. SAMOIZOBRAZBA. Prva natoga nain bodi, prid.c.foiti si kniliikior niOKOČe viiisio(ke, vsestranake in 6ipiošne __aoibrazbe.*) * Tov.. J. P. piše v »Ue. Tov.« 19. apr. 1916 v članku »Med dvema dobama« o istem vprašanju sledeče: »Naš najnujnejši stanovski problem Je vprašanjo samoizobrazbe, in sicer v onih panogah, ki odločajo v vsakdaniem delu: narodno gospodai-stvo in sociaJna politika. K temu bi šlo še družboslovje in modroslovje. Mogočno sredstvo imamo za prve čase v okrajnih učiteljskih knjižnicah. V te mora čimprej zdrav duh preuredbe. Ne k kvan. titativnem, v kvalitattvnem smislu. Saj ne bo treba mnogo knjig in revij, a take naj bodo, da obrodiio stoteren sad. Naša društva bodo morala skrbetl, da se ta akcija izvedc; nič težkega ni. In v dobro roke naj pride zrnje, da lepo vzkali. Nič nasilja, zmožnost, zanimanje in veselje naj odloiajo. Ce se to delo razširi še med nadarjene, podjetne mlado ljudi izven stanu, tem bolje!« Da ije privii in najniutfiieišii staniavisiki prableim sairnoizioibTaizba, to deiistvo je uviiaeil že teciiainiii naiiašoaii. Zato je poudardail isledeče stadišče: Zaiostna 'ie iresindoa, da učitdistvK). ki bi rauio vioaiiLo. m toabiražavialo narad, v ranoigih siliučauiili saimo ni dav.odij, ni vsestransko, vsaii tetmdjno iaoibražeino. To deiistvo viadi dio OTiismi. ida je tu omieiniiu msaloiupoštevia_iyiu ¦•iiai.teiuist.va cmiCur.ia u.^iailne_rju ipnitisk.u od talkozvanih »viišijiii siciiev« isfcatii varolka; tu de liisikati viziraKia, da &e je iruaiUvalo u_čite__s"tvio »ne_TOliim politikom«. Ni dovioila pedagiošlka iin staniavsika izabraizba; tuidi ni davoij, oe iraisiitoo © sairnaiaabrazibii, da ije iaven šode gotjiti iin se saimictizoioražervati saimio v vzgo]i tin pedaKoigiiki, kaikar ne to, >da aaidošča pri nadailjnu swbii iiiz-obirazibi, <la zaste,aiuijiarnio sainio padai&o-ika, šodiaka in stiamoivsika vprašamja; 'nuipa ipodiiaga naši saimoiz^obraizbi iiiLOira biti v prrvl vsristtii, da se 'irzooraiZiiinio v soc-alogiuii, da zasileaiinjeirao ituid. ipoaitiitoo kiot vecio, rekilii bi, da se pečamo s socialnopaiitiiišikiinni vp-rašamji v ziriainstvoneim oziinu lar jum priilki-ipiiiiiiio zn^anjie liiltotTOlioe iin na•rotdinio-gospoicLairsikih vprašamjj. Iz teh inad ,se inaizDere streimilaaniie v>z®o"jn_ih m peaagiaškm naših smatirov in '_e ina teh naj te.ineuijiijo. če hiačeio biti isnniutretni; oe s>e resuiie ipedaigoška ivprašamija ¦btnez ten viprašand, tedari sLuži ipeoaeagiilka saima sabi im ne aru.žibi, ki ji je iiairriS-iiiena iin zaraai katere &e jo gofli. Vzroik, da šoia ne da .učiteiu zsnamija v teh \.prašainoa_i je v zJiu, da ise zaliteva pranizika prediiaabrazba za sprejam v u&itelijišče ler se tatm izguibJja oas z d-UKiiimi osanavniimi predimeti, namesto da bi se na teh že zidaljo in pniiktapiilo takou v začetku še .naveden© pradimete im. gojiilo ipediagogiko kat predmiet, padne.eai omenjemim vprsnšiainšeuTi. 'l_i v svesti si tega, da je potreba v tam c-zini kirepkeišiili in :i_n.teliKentinei3iili učitddev, spoanati mona učiteildskio dijaštvo že, da se. iimi je v pnvi voisti ¦saimetmu refarmiiirati. Patneba je uimiaikinitd anisd lahkamiisalniasiti resinamiu in vztraiinemiu deki; v iresne, vztriaoiiie an značaiirae učitdje se je vzgoipti iin 'Sitjvomiti si trden teimdd, ki ga ne bo magilia omaaati raobena sdila. Mokip premailo je, če se ,peča samD s šalsikirai predmeti m vpri^išamiii. Naloiga, ki jo.iiima Viršiiti učil že saima dol^oča v katemih sbvareh je uičiteilju potneiba naiiveč izobrazbe. Kaikar de abšiirem ddic(kriag učitelju, tako dbštiraa imora biti tudi mijegoiva iziabrazba. Pr©dfviseim iiaij da isplošaie izabrazibe, ki nad da padilagio, da je učitalj pauoen o isvfogeitn staliišču ikot člcnveik in o splošmih diogtodkii v fcultiraem svetiu. To ije staMšže, s katariini! ijte že dain naimen ¦vsemu stremlijanju: Umiskio in miravino izipapolnoevanjie ie snnar, po kaiteri ise imisili uspošno doseči '.vse &tam.ov!Slk'e smiotirie, iin samioiizabraziba je nadiuispešnieijiše srieidstvo v diasego teh 'Simiottrotv. KalSkar bioilij bo učitefljstvioi izabražano. tolliiko prai si pribori tu'dii bolljše so~ ciatoo staili«če in staomijo, kli imu gire na podtagii načela sooiatae pravioniasti in ekisirstenčinega prava, odigovaTjadiočagia važiKoisti soicialnegia dela lin sojciailini stapm(ii njegiavii; <v tem sroistliu bo iziviojervan tedi fomi že večni boa" za zaisig-irainje zadostneiga ^miotneiga stamija. V znamdiu in izobiražianosti leži moč, kn se ji bado 'rtjoiraiM luikilioniti vsi tistd, ki inaistapatfo protii učiteiljstvu kat injega naispnotniik!i m obretootva/loi itega stainu. Toda, kakor -irrao pne. zagioivaoiailii, da si imara učitelj n^prep pridoibitti srplošne izobnatzibe v :navedenih tamdtjniiih vprašamjih, da bo verziirain o vseh, taiko zagovajrjaimiD za pozineje stailišče, da se potefin speciializiira učiiteiljistvo ibudi na posamiez-ne nepedagoške stroke, da 'boano iimeilii na poisainieznih strokah in pri vprašanijiih vede tu/di v ilasitnih virstah stnokoivinaaike. Delitev dda je poitrebna, da je vse delo u^spešniedše .ijn ipopoilinejše, zato je potireba 'tmdii dalitve izoibrazbe, da se Lahiko ddo vrši; in zato ®e maotra vsak učitdd cdiliočiitu ko je v tomdjiniih podimlih verziran v lamieoijeinih viprašamijiili vede in je dosegal giotovo toako sip.k>9n.e izobriazbe, da se -odilcičii po tem za kaiko posamiezino zmanstveimo ipcilile itn 'Stroikio, V ikateri se nadaild. feabražiKje iin itopapalmTOe iter }o ziasileduje in v katere 'Stnrisilu dduge v stamavslkio ikonist fiti povz- digo badisi v stanaviskettn tisku aili rv organizadiiji. Dainašmda g:e(n©raoi.a učitddstva je 'biilia balj uinivenzatoo Lzpbražena, zato ni mag-la nastiopati v posaimetaniih slučaiiiiii iin v isplošnam z dsto iswuinnostjo im tamedditastijo, ¦feaikar to že zahteva isedaoji čais .in podožaij oid lučitelijstva. Prwbiam isaiimoiziabraizibe ostane v progtraimu učiteljstva v€k.maj! Neobhodoo se je padreba nadaJije iziabraževati fa liiskati kredistva v dosiegio tega amotria. Sboijitmo na staiiišču, da ije pritegiGivati k našetmiu de¦lu itudi 'Laalike — meučiteilje, ki so vieirziirani in strokoivnjaki v posamieiznih zinainstiveniih — nepedaiffoštkdh strakah in vp-rašainijih, da na)m v teh pripiamioireiio k našiim simotroim; naš tisk naj se iprao«inui.e v ireivide. iki bodio v oibffi imiari poileg sitamioivskih jm. padagošikiih vprašamjj zasiedoivale in raamiotrii•v,a_le ibudii nep^daiffošlka iiti niestainiorvisikia, poijodno 'Stnogio ztttainstveina vprašariiia gjori navedeniih strioik;*) stnokovne orgaiiiz.aoije tnaj popataama opuste r.aizimiottirivainje pedagoškiih vip.raša-ii, ker stajiinuo ma .tailišau, ida ^e inaidailjna ;padiagiošlka izobraziba stvar vsakiega posaimeznika, 'Sredistrva so miu stainiovsikli pedagoški itjisk, Sloivemska Šoilska Matica, šoiske in dkiraiine kioaifereinoe in kinijiiiindce, pač pa naj se orgamizacijisiki ises^amiki uporaibi.0 i_z___.(učno v irazimiatriivainije stainiovsikiLh in zinanstviemjiih vprašaind v zigoirai naviedeaienn simisliu in mai pogtlaibljago iin razširdaijo učiteJdevo spLošno, zniansiJveniOHniepadagioiškD in niešoiliskp liziobrazbo; pr_re_aijio nad se po1čjtniški tečadi', v ikaitejrtih se bo pradavailo o sptošnih niepadagoštMh jn nešoiliskili zmamstveniih vprašandih navedienLh stroik ter padaaiailo spdošmo izioibrazbo; okirajne uoit. 'kinjižoioe naj se izpopoilmijo z meipedagioškimi _n eešalisikiimi roaijvaiztn-ejšiimti anainistveniiimi deli lomendanih &.ncik po skupfl-im zasmoivainiera. naortai; ko se ma podilagi >teh sradst&v idioseže primeinn.10 zanSmainje. je pricnetjaiti tečaiie gtobdje v kaikam vprašamjiu ailj sfcnoki, otosežneuie obddan.-), specializi-iairiia. (Dalje ipnih.) »Učiteljski TovariŠ« kot dnevnik. Uredn.