SlOTlIka LIST ZA TEL ES A O KELTI RO ‘POIET Ljubljana, ponedeljek, 15. marca 1965 ~ Cena 50 din ■rti Leto XX. SVETOVKO PRVENSTVO ¥ HOKEJU M LEMI KONČANO SZ prvak, naši razočarali Najboljšo igro so prikazali hokejisti iz SZ in ČSSH - Kanada močno zatajila in je vprašanje, zakaj pošiljajo tako slabo moštvo na svetovno prvenstvo - Tudi pesimisti niso pričakovali zadnjega mesta za jugoslovansko reprezentanco. Tampere, 14. marca. — Velika pričakovanja in naše srčne želje se tokrat niso uresničile. Jugoslavija je v B skupini z dvema 'točkama osvojila zadnje mesto. Prehitela jo je celo Anglija, ki je v zadnji tekmi premagala Madžarsko, Naše razočaranje je veliko! Po vseni tem neuspehu se vprašujemo,' kje so vzroki, čeprav je morda neposredno po očmi, potem bo kar lahko zaključiti, da je za nastop na takšnem tekmovanju kot je svetovno prvenstvo, potrebno še kaj več kot tehnično znanje, priučen način igranja in podobno. Zvezni kapetan si je s tem zaslužil nezaupnico, čeprav nočemo trditi, da je ta ocena povsem objektivna in pravična. Strune so bile razglašene, potrebne samcza- tekmovanju nekoliko prehitro' v^. £ ali ^ jf baa oeente. Pre&laba- Sicer pa počakajmo nekaj dm in očividci nam bodo povedali vzroke za našo slabo voljo. in preveč subjektivno ocenjevati nastop Jugoslovanov na Finskem. Seveda pa naj takoj povemo, da nekaj ni v redu in da bo potrebna zelo tehtna analiza, če bomo hoteli na prihodnjem svetovnem prvenstvu pri nas doma doseči kaj več kot smo letos na daljnem severu. Nekaj pa le drži, kljub pavšalnim ugotovitvam: prepričani smo, da je bila psihološka priprava na šibkih nogah. Ne moremo si zamislit:, kako je vendar mogoče, da so Jugoslovani imeli dve ali tri tekme že skoraj dobljene-pa so v nekaj minutah zapravili vso prigarano prednost, v prah so se zrušili vsi načrti, strokovni nasveti trenerja in vzpodbudne besede našega vodstva. Če imamo to pred Rezultati zadnjih tekem B skupine: Avstrija : Anglija 5:4 (2:1, 1:1:, 2:2), Poljska : Švica 3:1 (1:1, 1:0, 1:0), Madžarska : Jugoslavija 3:0 (2:0, 0:0, 1:0) Zah. NtmCija : Avstrija 2:1 (0:0, 1:0, 1:0), Poljska : Anglija 11:2 (5:1, 4:0, 2:1), Švica : Jugoslavija 3:3 (0:0. 2:1. 1:2), Madžarska : Zah. Nemčija 4:4 (0:2, 1:2, 3:0), Avstrija : Jugoslavija 6:5 (2:2, 1:1, 3:2), Švica : Anglija 1:4 (0:3, 4:0, 3:1), Madžarska : Avstrija 5:3 (1:2, 0:0, 4:1), Poljska : Zah. Nemčija 3:3 (1:0, 1:2, 1:1), Anglija : Madžarska 5:1 (3:0, 1:0, 1:1), Poljska : Jugoslavija 4:1 (1:1, 0:0, 3jl), Švica : Zah. Nemčija 6:1 (2:1, 2:0, 2:0). Jugoslavija je vse zadnje tekme igrala v Pori ju. Nadaljevanje na 11- strani Prestolonaslednik, princ Harald v družbi najboljših norveških skakalcev Engana (levo) in Brandtzaega (desno) na tribunah olimpijske skakalnice v Innsbrucku (1984). MEDNARODNE SMUČARSKE TEKME NJI N0HVEŠICEM ZAJC V HOLMENKOLLENU NA 17. MESTU Nastopilo je 82 najboljših tekmovalcev vsega sveta# razen obolelega Eankonnena - Skakanje izredno težko v vetrn in megli -120.000 gledalcev - Za Polet poroča Cveto Pavčič Hollmenkollen, 14. mar. Danes so bile zaključene velike smučarske tekme v tradicio- nalnem Holmenkollenu blizu najboljši iz vsega sveta. Po-Osia. Na sporedu so bili sko- grešali so samo Kankonnena, ki, katerih so se udeležili vsi ki pa je teže bolan 2e zjutraj so se valile trume gledalcev ob iztek velike skakalnice. Ko so se tekme začele, se je zbralo okrog 120 tisoč gledalcev, kar je pravzaprav rekordno število v zadnjih letih. Vsi so bili prepričani, da se bodo pomerili za najboljšo razvrstitev, samo norveški skakalci, ki jih je vodil odlični Brandtzaeg, zmagovalec nemško-avstrijske Nadaljevanje na 12. strani ■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■a - , II. ZVEZNA LIGA ■ ■ a ■ B n ■ E M B ■ : I Htsanraa EmrmaBarBBBBBBBBBBBBBaaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBO«: ZAHOD Sloboda 18 14 3 1 48:16 31 Olimpija 18 13 4 1 48:14 30 Maribor 18 9 4 5 33:17 22 Borac 18 6 9 3 32:26 21 Lokomotiva 18 6 7 5 36:33 19 Čelik 18 8 3 7 31:28 19 Šibenik 18 7 5 6 23:29 19 Slavonija 18 7 4 7 34:30 18 Varteks 18 7 3 8 26:24 17 Rudar 18 7 3 8 35:43 17 Borovo 18 4 8 6 22:26 16 Kladivar 18 6 3 9 26:41 15 Famos 18 5 4 9 20:38 14 Istra 18 2 6 10 12:26 10 BSK 18 2 6 10 29:46 10 Split 18 * 2 12 19:37 10 Lokomotiva: Kladivar 2:1 Olimpija: Varteks 2:1 iaribr: Šibenik 2:1 Poročila o nogometnih srečanjih v n. zvezni nogometni ligi - berite na 2. strani DANES Letošjijs svetovno prvenstvo na Finskem pomeni nekakšno senzacijo za vse one, ki količkaj psznsjo to dinamično igro na ledu. Daljmr Finska je s svojo specillSso pritegnila nase pozornost svetovne športno javnosti, še posebej pa številnih zastopnikov sedme sile, med katerimi so tudi Jugoslovani. Življenje na Finskem je precej drago. N. pr. skodelica prave kave 930 din ali steklenica piva 300 din! Jugoslavija jo te dni bolj popularna kot najboljši hokejisti iz SZ, ČSSS, Kanade, Švedske itd. 0 tem in še o drugih zanimivostih v deželi tisočerih jezer poroča naš glavni urednik Vlado Žlajpah, ki se je udeležil tega hokejskega spektakla. V POLETU Mednarodne vesti KAIRO — V finalu mednarodnega teniškega turnirja se bosta srečala Poljak Casiorek in Avstralec Fletcher. Casiorek je polfinalu pramagal Madžara Gulyasa s 6:2, 1:6, 2:6, 6:2, 6:4, Fletcher pa Angleža Knighta s 7:5, 6:4, 6:4. KOPENHAGEN — Italijanski boksar Visintin je ohranil naslov evropskega prvaka v superwelter kategoriji, potem ko je premagal s k. o. v 11. rundi izzivalca Chri-stensena. BUDIMPEŠTA — Trener madžarske waterpolo reprezentance Karolj Laki se je odpovedal tej dolžnosti in se vrnil v klub BVSC, v katerem je delal že celih 15 let. V času od 1960. leta, ko je Laki postal trener madžarske reprezentance, je le-ta osvojila prva mesta na evropskem prvenstvu v Leipzigu, na olimpijskih igra v Tokiu in tekmovanju Tro-feo Italije. Letošnje prvenstvo Madžarske v nogometu se je začelo v nedeljo-s tekmo med Czepelom in Dje-rom. Za naslov prvaka se bo potegovalo 14 klubov, med njimi 6 is Budimpešte. Favoriti so lanski prvak Ferenczvaros, Honved, Dos-za in Vasas. MEXICO — V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je reprezentanca Mehike premagala ZDA z 2:0 (1:0). ST. ETIENE — V povratnem srečanju četrtfinala tekmovanja ženskih ekip za pokal evropskih prvakov v odbojki je Levski iz Sofije premagal Lyon s 3:0 in se tako uvrstil v polfinale. Košarkarji Stefanoaza iz St. Etienna so premagali v zelo zanimivi in napeti tekmi košarkarje Crvene zvezde iz Beograda z 69:68 (39:38). HAMBURG — V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca Zah. Nemčije igrala z reprezentanco Italije 1:1 (1:0). Strelca Sie-loff (11 m) za Nemčijo in Mazzo-la za Italijo. BERLIN — Prijateljski rokomet — Zah. Nemčija : Švedska 14"13 (9‘7). CANNES' — Italijanski boksar Franco Brcnili je postal evropski prvak v lahki kategoriji, ‘kq Je premagal Francoza Sando**-!"«" " t. k. o. v 3. rundi. n. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA - D. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA O. ZVEZNA NOGOMETNA OLIMPIJA AARTEKS MARIBOR: ŠIBENIK OLIMPIJA: Žabjek, Kapidjie, Jovičevie, Kokot, šoškič, Srbu, Frančeškin, Kranjc, Zagorc, Arslanagič, Com. VARTEKS: Jurec, Cesar, Vincek, Miljenovid, Rodek, Markovič, Levačič, Švare, Kontrec, Dejanovič, Rihmanič. STRELCI: Zagorc v 27. (11-m), Arslanagič v 74. min. za Olimpijo ter Dejanovič v 77. za Varteks. SODNIK: Mitrovič ter Ameri in Ledinek iz Zagreba. /■ GLEDALCEV: 6000. LJUBLJANA, 14. marca. — Tudi po tretjem nastopu Olimpije v spomladanskem delu prvenstva lahko zapišemo malo zadovoljivega. Spet smo prisostvovali tekmi, v kateri so igralci Olimpije pokazali slab nogomet in ne bo preveč, če rečemo, da bi domači nogometaši lahko z nekoliko smole izgubili tudi točko. SPET LE PO SREDINI IGRIŠČA Čeprav je splošna ugotovitev, da ima Olimpija dve odlični krili in da se jih malo poslužuje, se je to zgodilo tudi danes. Vsi napadi domačih so šli po sredini igrišča, tam pa je bilo seveda težko uspeti, posebno še, ker so bili napadi slabo zasnovani. Ker so se napadi odvijali samo po sredini igrišča, je moral Frančeškin večkrat tja po žogo, oziroma se je znašel celo v obrambi, da bi prišel do žoge. Prvič so se gledalci lahko ogreli v 10 minuti, ko je Frančeškin ušel po krilu, lepo podal na sredo Kapidjiču, ki je usmeril na vrata pravo bombo. Žoga bi pod vratnico zadela mrežo, vendar jo je vratar s (Skrajnimi napori odbil, štiri minute za tem je Kranjc streljal podobno, vendar tik nad vratnico. KAPIDJIC DANES NAJBOLJŠI Že na tekmi proti Borovu je Kapidjič nastopil na mestu desnega branilca. Danes smo ga na istem mestu lahko videli na domačem igrišču. Ce smo takrat, ko je na mestu krilca pokazal svoje najboljše igre zapisali o njem vse najboljše, potem moramo podobno zapisati tudi tokrat. Zaigral je res zelo dobro v obrambi, večkrat pa se je znašel tudi v napadu kot šesti napadalec. Seveda je bilo danes to mogoče, ker igralci Varteksa niso bili tako nevaren nasprotnik. Kaj takega si ne bo smel dovoliti proti nevarnejšim nasprotnikom. Vsak njegov napad je predstavljal veliko nevarnost, saj so bile žoge, ki jih je pošiljal v 16-m prostor največkrat zelo uporabne. V 19. min. je Zagorc dobil žogo na desnem krilu, ukanil obrambnega igralca in IL zvezna liga - zahod Split : Čelik 2:1 (1:1) Slavonija : Borac 0:5 (0:4) Maribor : Šibenik 2:1 (Od) Istra : Famos 0:0 Rudar : Borovo 2:2 (1:0) Olimpija : Varteks 2:1 (1:0) Lokom. : Kladivar 2:1 (1:0) BSK : Sloboda 1:2 (0:1) IL zvezna liga - vzhod Borac : železničar 3:2 (1:1) Voadov. : Priština 2:0 (2:0) Bačka : Pobeda 2:1 (1:0) Novi Sad : Spartak 1:1 (0:1) Bor : Budučnost 2:2 (2:0) Bregalnica : Srem 3:0 (2:0) Trepča : Mladost 4:0 (1:0) Rroleter : Radmčki 2:2 (1:0) prodrl v 16-metrski prostor. Tam pa ga je obrambni igralec pokosil, vendar sodnik tega prekrška ni ocenil za enajstmetrovko. V 27. min. je bila podobna situacija. Po krilu je prodrl Frančeškin in obrambni igralec gostov. Tokrat je sodnik le dosodil enajstmetrovko in Zagorc jo je z zanesljivim strelom spremenil v gol. Že naslednja minuta pa bi lahko prinesla še višji rezultat. Kapidjič je zelo lepo podal Frančeškinu na desno krilo, ta je streljal pred vrata in vratar gostov se je žoge dotaknil le s prsti. Prišla je do Coma, ki je streljal z glavo, vendar je žoga zadela le vratnico. Minuto pred zaključkom prvega dela je Kranjc s strelom z glavo, spet zadel vratnico. V DRUGEM DELU ŠE SLABŠE Ce so igralci Olimpije v prvem delu igrali slabo, potem so v nadaljevanju zaigrali zelo slabo. Posamezniki so podajali žoge nasprotnim igralcem, niso se trudili, oziroma pretirano preigravali. Vse akcije, ki smo jih videli, so bile plod naključja, ne pa dobro zamišljene že na sredini igrišča. Videli smo nekaj strelov Coma, Zagorca in Frančeškina, nekajkrat je posredoval vratar, nekajkrat pa so žoge zletele mimo vrat. Rod je idealno podal nevarnemu Petronidu, ki je z ostrim strelom oplazil le vratnico. V 5. minuti je napadalec Lokomotive Zuban s 7 m zopet zgrešil vrata gostov. Minuto za tem je JurašiC streljal s približno 8 m, vendar Je bil tokrat vratar Celjanov na mestu In je z lahkoto ubranil nizek strel na vrata. To so bile tudi kritične minute za celjskega drugoll-gaša, katere pa je srečno prebrodil. Večkrat sta obrambna igralca Kapidjič in Jovičevie prodrla čez sredino igrišča, tam pa nista imela komu podati žoge, saj nihče od napadalcev navadno ni spremljal igre. KRATKOTRAJNO VESELJE V 74. min. so gledalci končno le dočakali še drugi gol. Com je dobil žogo na levem krilu, od tam jo je lepo podal na sredo do Srbu-ja, ta pa jo je poslal v prazen prostor na levem krilu. V istem trenutku se Je že pognal z dolgimi koraki za njo Arslanagič in z močnim strelom je zatresel mrežo. Gledalci so bili prepričani, da bodo prisostvovali vsaj še petnajstim minutam dobre igre domačih nogometašev, vendar so se zmotili. Že tri minute za tem je bila domača obramba premalo pozorna, Miljenovid je ušel po desnem krilu, podal na sredo in tam je Dejanovič z glavo dosegel gol. Toda, tudi znižanje rezultata na 2:1, ni spametovalo domačih nogometašev, še naprej so igrali raztrgano in premalo zbrano in pet minut pred koncem, so gostje celo dosegli gol. Vendar ga je sodnik zaradi offsida razveljavil. Prav v zadnjem delu so bili gostje celo nevarnejši nasprotniki in ni jih bilo malo na Centralnem stadionu, ki so pomislili tudi na to, da bo Varteks odšel iz Ljubljane vsaj s točko. Ce govorimo o posameznikih, potem je bil po našem mnenju danes pri domačih najboljši Kapidjič, pa tudi šoškič je tokrat spet dobro opravil svojo nalogo. Srbu je imel danes, kot kaže, slab dan, saj je napravil nekaj grobih napak. Od kril je bil Frančeškin boljši od Corna. Za Kranjca smo že rekli, da se je odlikoval le kot strelec, Arslanagič pa je mnogo preveč preigraval in tako zapravil nekaj dobrih priložnosti. Marjan Gogala sredino, vendar Je vratar Grubišič pritekel nasproti in žogo v zadnjem trenutku odbil v polje. Domačini so nato nekoliko uredili svoje vrste In Kladivar se Je branil z vsemi močmi. Terenska premoč je prinesla domačinom v 32. minuti vodilni zadetek. Dvoboj vratarja Gobca z napadalcem Petronieem se je končal v korist napadalca, ki Je zatresel mrežo praznih vrat s približno 5 m. Ra-blemu strelu sta sicer sledila Bl- MARIBOR, 14. marca, čeprav živijo ljubitelji nogometa v Mariboru ta teden bolj v pričakovanju srečanja vijoličastih z reprezentanco ZS, je bilo potrebno danes opraviti še eno »obveznost«, in sicer prvenstveno srečanje s šibeničand. Ti dalmatinski fantje so v Ljudskem vrtu vedno zaigrali dobro, pa čeprav sodili domačini še v tako dobri formi. Današnje moštvo domačih je pretrpelo še eno spremembo. Branilec Rečnik je sedel skupaj z Amejčičem in še vedno poškodovanim Grubišičem med gledalci. KDO DA VIŠJE? Taktični načrt gostov smo opazili že po prvih minutah, ko so se v svojem kazenskem prostoru »zbrali« najvišji igralci. V napadu so samevali Marinič, Perasovič in Stanišič. Miljenovid je prevzel skrb nad Pircem, Stošič je »ganljivo zvesto« spremljal na vsakem koraku Šobra. Obramba je igrala enostavno in je vsako žogo odbijala v katerokoli smer, z nemenom čim dalj jo spraviti od svojih vrat. Mariborčani so v prvem polčasu zaigrali izredno slabo ter niso'pokazali prav nobeno od svojih odlik iz prejšnjih nedelj. VABICEVA PARADA — 1:0 ZA ŠIBENIK Sodniška trojka se danes popoldne v Ljudskem vrtu ni ravno izkazala. Stranska sodnika sta brez kakršnegakoli kriterija kazala offside in sta mnogokrat spregledala, če je bil igralec tudi pd nekaj metrov v nedovoljeni prednosti. Tako je v II. minuti Stani-šid pobegnil, se znašel v of-fsidu in ker sodnika nista mahala, lepo zaposlil Perasovi-ča. Na srečo je Ceh s požrtvovalnim padcem rešil Vabiča najhujšega. Samo pet minut pozneje je stranski sodnik napravil isto napako. Tokrat je bil Marinič v nedovolje- ščan in Zivkovic, vendar se ie žoga prej skotalila v mrežo. Minuto za tem je napadalec Kladi-varja Binkovski v solo akciji prodrl v kazenski prostor Lokomotive, kjer sta ga domača branilca pokosila. Vsi prisotni so se ozrli za sodnikom, saj so bili mnenja, da bo dosodil najostrejšo kazen, toda zaman . . . Domačini Celjanom niso ostali dolžni in so hoteli izsiliti drugi zadetek. Najidealnejšo priložnost je imel v 40. minuti Petronlč, ko je sam neoviran s približno 7 m streljal vratarju Gobcu naravnost v roke. V DRUGEM POLČASU KLADIVAR V POPOLNI PREMOČI Vratar Lokomotive je imel v drugem delu igre mnogo dela. Le 3 minute po odmoru je Remete prodrl po desnem krilu in s približno 10 m ostro streljal pod vratnico. Vratar Grubišič Je s težavo Izbil žogo čez vratnico v kot. Domačini so v tem delu prodrli le dvakrat v polje Kladivarja, kjer pa je prvič rešila Celjane vratnica, v drugem primeru pa je Vodeb razčistil nevaren položaj s strelom v kot. V 611. minuti so gostje Izvajali že tretji kot v drugem delu. V 61. minuti je bil grobo zrušen Bi-ščan in je bil dosojen prosti strel. Ugovarjanje Biščana sodniku je bilo popolnoma odveč in Je pri gledalcih naletelo na upravičeno negodovanje. ZASLUŽENO IZENAČENJE Devčič je v 62. minuti iz gneče pred vrati Lokomotive le uspel premagati Grubišiča. Temu ostremu strelu iz približno 8 m ni uspel preprečiti pot v mrežo. Od tu dalje so Celjani zamudili veliko priložnosti za zmago. Streli celjskih napadalcev so kar deževali v obrambni prostor Lokomotive. razmeroma težek strel ukrotil, vendar je dodal nekoliko nepotrebni akrobatski vložek in namesto aplavza je sprejel obtožujoč molk avditorija. Gostje so povedli z 1:0! NERESNA IGRA OBRAMBE MARIBORA čez vrata. V 63. min. je moral Gerloci, ki je zamenjal Vabiča izven kazenskega prostora posredovati z nogo, v 76. in 77. min. pa je Oroš-njak bil kar dvakrat nespreten, čeprav bi lahko spremenil rezultat. To je bila posledica neresne igre domače obrambe, ki sicer ni nastopila v standardni postavi, vendar je bilo skoraj nerazumljivo, da sta se tokrat drugače, sicer izredno resna Jovanovič in Sizgoreo lahkomiselno igračkala. Bolfek, ki je po dolgem času nastopil, tudi ni mogel ujeti pravega ritma, tako da je Ceh, ki je igral izredno požrtvovalno, moral mnogokrat preprečevati najhujše. Oba zadetka so vijoličasti Za Celjane je bila brej dvoma usodna 67. minuta, ko je Remete pobegnil po desnem krilu ter pritegnil nase dva obrambna igralca in vratarja. Toda preudarni Remete ni streljal na vrata, temveč je poslal žogo nazaj na 7-metrski prostor prostemu Devčiču, ki je sam neoviran ostro streljal, vendar visoko čez vrata. Vse je onemelo v pričakovanju zadetka, toda Izkušeni napadalec celjskega Ugaša, ki je poslal žogo čez vrata, se tudi sam sebi ni mogel načuditi, zakaj ni plasiral žoge v vrata. Sledil je protinapad Lokomotive, v katerem je bil teže poškodovan Igralec Kladivarja Vodeb, in je moral zapustiti igrišče. Očitna premoč gostov je kljub poškodbi Vodeba bila očitnejša in so vsi pričakovali zadetek — zgodilo pa se je nasprotno. Nenaden protinapad gostov in zares nerazumljiva napaka vratarja Gobca je pokopala vsa upanja za uspeh. Kamenički je s položaja levega krila podal na sredo, na žogo Je stanalo več igralcev, vendar Jo je z glavo zadel Roda ter jo rahlo usmeril v desno zgornjo stran vrat. Vratar Gobec Je žogo že imel v svojih rokah, vendar se mu je iz nerazumljivih vzrokov izmuznila iz rok In se lo sape. Tako je Markovič v 51. min. z ostrim strelom zadel desni spodnji kot Sirko-vičevih vrat. Do drugega gola je bilo treba počakati do 66. minute, ko je Pirc po streljanem kazenskem strelu z glavo zadel mrežo. Pirc je medtem že v 54. min. posku- ti renomiranim gostom iz Sovjetske zveze igrati mnogo bolje, saj so danes zadovoljili le Markovič, Ceh in Pirc. Obramba je bila, kot smo že dejali, nezanesljiva, predvsem zaradi lahkomiselne igre pa tudi zvezna igralca Breznik in Prosen nista izpolnila svojih nalog. S.Geržina V naslednjem kolu bodo igrali BSK — Split Sloboda —- Lokomotiva Kladivar — Olimpija Varteks —Rudar Borovo — Istra .'Famos — Maribor Šibenik — Slavonija Borac — Čelik počasi odkotalila v mrežo. To ja bila hladna prha za vse igralce Kladivarja, ki se do konca tekme niso več znašli In tako pustili v Zagrebu že skoraj osvojeno točko. V 85. minuti so domačini zopet po Zubanu. ki je zadel vratnico, skoraj povišali. To so bile glavne značilnosti srečanja na Kajzerici, kjer je tamkajšnja Lokomotiva poceni prišla do obeh točk. Skrajni čas Je že, da celjski drugo-ligaš — vodstvo — razmisli o problemu obrambe vratarja, ki je kriv ali nekriv prepustil točko Zagrebčanom Po prikazani igri bi si obe moštvi morali razdeliti točki, kar bi bil realen prikaz dogodkov na igrišču. Zanesljivo pa je, da je Zagrebčanom ustrezalo sojenje Kralgulja, ki je preveč sekal igro in tako upropastil več ugodnih priložnosti Celjanom. Igra nogometašev Lokomotive nas ni navdušila, dočim je pri moštvu Kladivarja popolnoma odpovedala leva stran napada. Sicer hitri Binkovski se je po nepotrebnem spuščal v preigravanja in tako zapravljal lepe priložnosti. Pri Lokomotivi lahko pohvalimo Roda, Zuhana in Petroniča, pri gostih pa Permeta, živkoviča in Remete-ja. EDO IŽANC Vratar Martinavic pri Olimpiji Te dni je podpisal pogodbo z NK Olimpija nogometni vratar Aleksander Martinovič. Pred kratkim se je vrnil iz JLA, prej pa je nastopal za barve Pioletcna iz Zrenianina. Martinovih bo za Olimpijo lahko nastopil 15. maja letos LOKOMOTIVA: ZAGREB, 14. marca — Nogometaši Lokomotive so izvojevali nad celjskim Kladivarjem dragoceno, toda nezasluženo zmago. Prvi del igre so bili domači res boljši, toda v nadaljevanju so gostje prevzeli pobudo v svoje roke. Proti koncu je sledila enakovredna igra obeh moštev, vendar netočen strel Devčiča in začetniški spodrsljaj vratarja Gobca je prinesel domačinom zmago. DOMAČINI V PREMOČI Fizično močnejša Lokomotiva je takoj v začetnem udarcu prodrla v obrambni prostor Kladivarja in V 12. minuti je Kladivar začel smotrneje urejati svoje vrste in nevarneje napadati. Binkovski je na levo krilo dobival zelo lepe in uporabne žoge, katerih pa ni znal oddati v pravem času na sredino, tako da so postale plen domačih branilcev. Nekaj minut za tem so domačini po Petroniču izvedli hiter protinapad, do žoge se Je dokopal Roda, podal žogo Zubanu, isti Petroniču. Nevarno situacijo je razčistil Biščan, ki je dobro ocenil podano žogo ter jo poslal daleč v polje. Samo 2 minuti pozneje je Devčič preigral dva branilca Lokomotive, podal v LOKOMOTIVA: Grubišič, Higl, Starman, Zuban, Sobočan, Rede, Rod, Jurašič, Petronič, Kamenički, Ljubič, (Lackovič). KLADIVAR: Gobec, Vodeb, Babič, Biščan, Perme, Živ-kovič, Halilagič (Priganica), Hribernik, Devčič, Remete, Binkovski. STRELCI: v 34. minuti Petronič, v 78. Rod za Lokomotivo ter v 62. Devčič za, Kladivar. SODNIK: Kralgulj iz Banja Luke. GLEDALCEV 800, vreme sončno, igrišče odlično za igro. tem položaju. Lepo je centn-al do Reliča, ki je iz vo- dosegli v drugem polčasu, 3ya močno streljal. Vabič je ko je gostom že zmanjkova- KLADIVAR 2:1 0:0) Čeprav so Šibeničani igrali šal zvišati rezultat z izredni- zelo defenzivno, so imeli vrsto priložnosti za zadetke. Tako je v 24. minuti Perasovič z nekaj metrov streljal * v mi »škarjami«, vendar je šla žoga za las čez vrata. V jutrišnjem srečanju bodo morali Mariborčani pro- MARIBOR: Vabič, (Gerloci), Jovanovič, Bolfek, Sizgoreo, Ceh, Breznik, Markovič, Prosen, Šober, Pirc, Kranjc. ŠIBENIK: Sirkovič, Grgič, Friganovič, Zepina, Miljo-vič, Stojšič, Marinič, Orošnjak, Stanišič, Relič, Perasovič. STRELCI: v 16. min. Relič za Šibenik, v 51. Markovič in v 66. minuti Pirc za Maribor. SODNIK: Cahun iz Duge Rese. GLEDALCEV: 6000. Zapiski s poti po severu Evrope - Sedaj je Jugoslavija država številka 1 - Jugoslovanske značke in letaki najbolj iskani propagandni material - Finci so ljudje, ki vzbujajo presenečenja - Hokej je preplavil Tampere -Pa še kaj, kar bi vas utegnilo zanimati - Posebno poročilo našega urednika Vlada Žlajpaha iz Tampera : liliiifc Vsi zatrjujejo, da je bil med slabimi Jugoslovani ’ Felc le najboljši. Hokejska ekspedicija, ki je odpotovala iz Brnika v daljno Finsko se sedaj že pripravlja na povratek. Letalo AA stoji na letališču v Helsinkih in čaka na znak, ko se bodo spet zavrteli vsi štirje motorji... • TOČNOST BREZ PRIMERE Brnik smo zapustili pred dvanajstimi dnevi. Bilo je prijetno potovati. Brez Vetra, brez nihanja. Leteli smo čez Celje, Maribor, Dunaj, Prago, Berlin, Kopenhagen, Stockholm in čez popolnoma zaledenelo Baltiško morje. Pilot Kamensek nam je že na jugoslovanska meji dejal, da bomo pristali! v Helsinkih ob 14. 16 minut, če bo šlo vse po načrtu. Čeprav so bili gosti oblaki, piloti niso imeli nobenih težav. Nad Skandi -navijo se je pod nami razbistrilo in kot na dlani smo videli Stockholm, mestno sre. dašče, železniško postajo in vrsto stadionov. Krmilo se je nato obrnilo na desno in že smo Mii nad zaledenelim morjem. Le tu in tam v ledu kakšna brazda od ledolomilcev ... Smo že nad prvimi finskimi pristanišč.i Zaradi hudega mraza so ladje uklonjene v ledeno ječo in počivajo. Po mikrofonu se spet oglasi pilot — čez nekaj minut bomo v Helsinkih. Nekaj trenutkov zatem so se ustavili motorji našega štirimotomika pred pristaniško zgradbo v Helsinkih. Pogledali smo na ure — 14.16 minut !!! Točno tako, fcot je napovedal pilot, ko smo bitti še nad Mariborom! O HOKEJ, HOKEJ, HOKEJ. .. Ta igra je te dni prevzela VSO Finsko. Nova, zares lepa dvorana v Tamperu, je vsak dan prizorišče hokejskih spopadov, ki razburjajo vse gledalce v dvorani in še milijo-ne drugih pri televizijskih naslonih. Tampere živi v znamenju hokeja, To je velika, hokejska razstava. Dnevniki prinašajo vsak dan po osem strani o svetovnem prvenstvu, vsak-dan izide posebna izdaja športnega lista, vrstijo se sprejemi, tiskovne konferen- vsepovsod slišimo živahne komentarje ... © ČESA SMO SE NAUČILI Pinci šo se pripravljali na a veliki dogodek dobro leto. vsi organizatorji, s katerimi «n° tako rekoč vsak dan skupaj, nam pripovedujejo, da je bio časa premalo. Pa vendar jim ni dosti očitati. S tehnične strani je vse v redu. Tekmovanje teče nemoteno v dobrih pogojih. Pinci so seveda najbolj ponosni na novo dvorano v Tamperu, ki je zares elegantna, vendar so zato hokejska igrišča v Rau-mi in Poriju zelo skromna. Opazili smo precejšnje napake pri novinarski službi, prometu, predvsem pa pri sprejemu vseh gostov. Tu so Pinci popolnoma odpovedali. Na kolodvorih in letališčih ni nobenih informacijskih pisarn in nihče ne ve nič natančnega povedati. Z eno besedo, že sedaj lahko trdimo, da bo organizacija svetovnega prvenstva v hokeju prihodnje leto v Jugoslaviji za stopnico višja in boljša. • FINSKA — DEŽELA 62.000 JEZER Tako piše v vseh turističnih prospektih. Ta mrzla dežela je posuta z jezeri in gozdovi — ter saunali. 62.000 jezer, to je atrakcija Finske, vendar so ta jezera zamrznjena od novembra do aprila. Finska zima je dolga, mrzla in veter močno piha najmanj pol leta. Živo srebro je v tem času na jugu Finske okoli —15, na severu pa —30 stopnej Celzija. Vsa pristanišča so zamrznjena, le ledolomilci si s težavo krčijo pot skozi zalive med Finsko in Švedsko. Finska je mrzla dežela, a dežela smučarjev, športnikov ter skromnih ljudi. Na Finskem sem videl milijone smučin. Smučine prepletajo vsa zaledenela jezera; vsak travnik ima svoj gozd. Prepletene pa so tudi med modernili sta. novanjskimi bloki in vilami. Vsak Finec smuča — s tekaškimi smučmi. Navada je, da se Finci po prihodu iz službe domov razvedrijo na zraku s tem, da uro ali dve tečejo s smučmi po gozdu, travniku ali jtezeru. Ob nedeljah se odpeljejo ven iz mest spet v naravo, pripnejo smuči in tečejo, tečejo — kdo ve koliko kilometrov. Po povratku se »skuhajo« v sauni in trdijo, da ni lepšega in ničesar bolj zdravega na svetu. O JUGOSLAVIJA IN HOKEJ 1966 Brez dvoma je Jugoslavija sedaj v Tamperu najbolj po-pulama država. Najbrž bolj kot hokejske velesile: Kanada, SZ, Svadška.,, Tampera Na vrsti je Jugoslavija je poln plakatov o prvenstvu v Jugoslaviji, vsi se zanimajo za turistične prospekte, najbolj pa so isikane seveda jugoslovanske hokejske značke. Tiskovni šef nas je že prve dni opozoril, naj priskrbimo potrebne informacije za radovedne novinarje. Vsepovsod se pojavljajo vprašanja, kako bo v Jugoslaviji? Jugoslovanski ambasador Sibinovič je priredil sprejem, ki se ga je udeležilo rekordno število najvišjih funkcionarjev mednarodne hokejske organizacije, predstavniki mnogih držav in kopica novinarjev, ki so kar napadali člane jugoslovanske delegacije z raznimi vprašanji. Veliko pozornost je vzbudil tudi bilten, za katerega trdijo, da je iz. redno elegantne oblike z zanimivo vsebino. Seveda je biltena in značk v hipu zmanjkalo. Jugoslavija se dan za dnem pojavlja tudi v tukajšnjem tisku. Intervjuji, fotografije, članki in reportaže se kar vrstijo. Za vse novinarje, ki jih je tu okoli petsto, smo priredili tudi -posebno tiskovno konferenco. Med novinarje so razdeljene tudi prve prijave in že sedaj so potrdili svoj prihod mnogi zastopniki tiska iz Kanade, Nemčije, Poljske, CSSR, SZ, švedske, Finske itd. V tukajšnjih krogih poudar. jajo, da je zanimanje za Jugoslavijo ogromlno, najbrž zaradi tega, ker je Jugoslavija za mnoge še neznana dežela. •FINSKA PRESENEČENJA Priznati je treba, da nas domačini presenečajo iz dneva v dan. To so zanimivi ljudje z zanimivimi običaji. • Naj zapišem zgodbo o našem fotoreporterju: pokvaril se mu je fotografski aparat. Nek Finec, ki je prvič videl v življenju našega fotoreporterja, je SeF z njim v trgovino s fotografskimi potrebščinami za tolmača. V nemščini so se dogovorili, da napake v Tamperu ne morejo popraviti, da je treba iti v Helsinki. Novi finski prijatelj je brez besed potegnil našega fotoreporterja za rokav, ga povabil v avto in odpeljal v hudem, snežnem metežu in poledici v 200 km oddaljeni Helsinki. Tam so mu v posebni delavnici popravili ta aparat in spet sta se vrnila v Tampere. Ko se je naš fotore. porter nekoliko v zadregi zahvaljeval za prevoz, dolg 400 kilometrov in težko vožnjo v snegu in poledici, je Finee samo zamahnil z roko, češ, saj to ni nič posebnega. Tipična finska skromnost in usluž-nost... • Zanimivo je tudi, da je Finska dežela počasnih železnic. Vožnja iz Tampera v Kamno ali Pori traja tri do štiri ure, čeprav Je razdalja majhna. Pa ne samo to. Finski železničarji so se brez posebnih pomislekov odločili za eno uro zamude samo zato, da so na postaji v Poriju počakali na tri potnike, ki so gledali večerno tekmo v hokeju na ledu. • Za nas je seveda presenetljivo tudi to, da je v tej deželi ob nedjeljah vse kot izumrlo. Za primer naj vam povem, da smo se hoteli v ne- deljo zjutraj peljati z avtobu-som, pa ni bilo nič iz tega. Zaman smo čakali na postaji, ko se nas je le nekdo usmilil in nam povedal, da avtobusi vozijo šele od 10. ure dalje. • Sauna, to je finska specialiteta. Tistega, Id mu ho-čejo izkazati največjo pozor, nost, ga povabijo v sauno. Omenili smo že, da je jugoslovanska delegacija deležna v Tamperu največje pozornosti in tako smo se četrtek dopoldne znašli v reprezentančni sauni, ki je namenjena častnim gostom. Temperatura v sauni je bila približno 85 stopinj Celzija. Po desetih minutah smo se že kopali v jezeru. Razbili so skorjo ledu, napravili luknjo, da smo se lahko kopali v vodi, ki je imela točno nič stopinj Celzija! Malo smo se osvežili s snegom — in spet nazaj k hokejskim dogodkom. • In še ena zanimivost. Najdražja pijača na Finskem je kava! Za nas, ki smo vajeni te rjave tekočine, je to poiavi napad na dnevnice. Ena sama kava velja 900 din! Za primer — ena steklenica piva velja približno 300 din. Tudi sicer drži, da je Finska v celoti za kakšnih 30 % dražja od Nemčije, Italije ali Avstrije. • NAŠIM PRIMANJKUJE 20 ODSTOTKOV Naše moštvo je najbrž marsikaterega prijatelja hokejske igre močno raaježilo. Poraza z Madžari (0:3) in Avstrijci (5:6) sita precej nepričakovana. še bolj neodločen rezultat z Anglijo. Edina svetla točka je tekma v Švico, ki se je končala s 3:3. Česa torej primanjkuje hokejski ekipi Jugoslavije? Ce bi gledali igre na ledeni plo. skvi, bi brez dvoma vsi ugotovili, da so bili Jugoslovani v veliki premoči proti Angliji (vodili so že s 5:2), da so bili ves čas igre proti Madžarski v napadu, da so mnogo več streljali na vrata kot Avstrijci in da so proti Avstriji vodili že 5:3, pa vendar izgubili srečanje. Česa, torej, primanjkuje? To je sicer stvar strokovne analize, toda drži, da so skoraj neverjetno nespretni pri strelih na vrata. Ne znajo izkoristiti priložnosti, ko je treba dati samo piko na i. Z eno besedo, treba je vedeti, kako zelo neurejeni so zaključni napadi, kako zelo jim primanjkuje prisebnosti in odločnosti. Po splošni ocen! jim primanj. kuje okoli 20 % hokejskega znanja, da bi igrali vidno vlogo v B skupini in se resno približali vrhu. Ne preostane nam drugega, kot da si prihodnje leto na domačem' ledu zaželimo čim-več uspeha ... Lahko bi še napisali o senzacijah, ki se vrste v dvorani v Tamperu, kjer igra A skupina, toda počakajmo do zaključka, ko si bodo najboljša mesta razdelili med seboj hokejisti SZ, CSSR, Kanade ali morda še kdo drug. Takrat bomo laže kaj več in kaj bolj stvarno pisali o največji hokejski predstavi letošnje sezone! Goool! Vratar kljub izredni paradi ni mogel preprečiti zadetka. Puck se je znašel poleg njega v levem spod* njem kotu. aimsko - športna panorama • zimsko - športna panorama V SPOMIN JOŽETI) TOLARJI) človeku je vselej težko pri srcu, kadar se je treba od nekoga za vselej posloviti in napisati besede slovesa. Kadar pa se poslavlja in to za vselej mlad človek, polen upov, načrtov in velikih obetov, pa je naša bolest še hujša... Prejšnja nedelja, ki je bila za mnoge tekmovalce in gledalce tako lepa in sončna, je pomenila za našega mladega skakalca, Jožeta Tolarja, konec življenja. Ta fant, ki je bil v vrstah mladih in nadarjenih smučarskih skakalcev, je hotel prav v Planici, na tekmah za memorial Janeza Polde, pokazati vse kar zna in kar so ga naučili njegovi trenerji. Zaplaval je skozi zrak prvič, drugič, tretjič in kdove kolikokrat še, V Pia niči pa mu ni bilo usoje no, da bi zaključil tekmovanje v počastitev spomina na Poldo, ki mu je bil vsestranski vzornik. Jože Tolar je bil doma iz prave športne, smučarske družine. Njegovi starši so dobro razumeli notranji klic svojega sina, ki je hotel razviti svoje skakalne sposobosti in stojpati po stopinjah naših najboljših skakalcev Polde, rojaka Finžgarja, Roglja, Zajca, Omana, Pečarja in drugih. S polnim razumevanjem sta oče in mati spremljala tudi njegov športni razvoj, Jože pa si je naglo utiral pot navzgor. Ni, torej, naključje, da je v tej družini izredno veselje za smučar-ski^šport, saj so vse tri sestre pokojnega mladeniča naše znane smučarke tekmovalke. Ko si je v nedeljo ogledoval skakalno napravo v zasneženi Planici, si je srčno želel doseči čim lepši uspeh. Ta njegova velika želja in vnema po velikem dosežku pa je la zanj usodna, je odrinil z mosta 90 m skakalnice, se nenadoma znašel v objemu zračnih tokov in nesrečna desetin- ka sekunde mu je preprečila varen doskok. Izgubil je oblast nad seboj in nesrečno padel na trdo doskočišče. Udarec je bil tako težak, da se je nesrečni fant takoj znašel v globoki nezavesti. Kazalo je, da posledice ne bodo usodne, kasneje pa so nastale komplikacije in 22 letni Jože Tolar nas je za vselej zapustil. Ob tem nuj zapišemo še tole: Ker je bilo po tej nesreči precej razprav in vprašanj o tem, kdo je pravzaprav kriv njegove smrti, smo dolžni povedati mnenje strokovnjakov in zdravnikov: Jože Tolar je bil izkušen tekmovalec in je že večkrat nastopil na večjih skakalnicah. Vsak sum, da je morda krivec za katastrofo tehnična komisija, ki bi lahko posredovala, da Tolar ne bi nastopil, v celoti odpade. Njegova smrt je samo posledica nesrečnega na- Težko prizadetim staršem in sestram, ki so izgubili edinega sina in brata, tudi naše iskreno sožalje! bi- ključ ja! Odlično* f PBEDSTiLVNIKI HOKEJSKIH KLUBOV O NAJBOLJŠEM SODNIKU IN iGMLCU RAZLIČNI OKUSI, KDO IMA PRAV? Uredništvo Poleta je anketiralo nekaj predstavnikov hokejskihJklubov zvezne lige — Žolčna razprava o tem, kdo je najboljši sodnik — Lažje je ugotoviti ali določiti slabega sodnika Mnenja o najboljšem sodniku letošnjega prvenstva so še danes zelo različna. Zanimivo je, da se igralci navdušujejo za enega, funkcionarji za drugega, gledalci pa za povsem tretjega arbitra. Dobro vemo, da je bilo letos precej razburjenja in hude krvi zaradi sojenja nekaterih sodnikov, ki so po mnenju večine postavili hokejska pravila na glavo. V časopisju je bilo tudi več imen jugoslovanskih sodnikov, o katerih so komentatorji trdili, da ne sodijo na ledeno ploskev. Pri tem pa moramo povedati, da je bilo tudi nekaj takšnih, ki zaslužijo popolno priznanje. Med najslabše uvrščajo Bertuša in Donovala, med najboljše pa Čebulja in Kerkoša. No, sezona je za nami in da bi si lahko ustvarili kolikor toliko pravilno sodbo o vrednosti najboljših, smo prosili za odgovore zastopnike nekaterih klubov, torej onih, ki so bili glede sojenja najbolj prizadeti. Mladost nam je odgovorila takole: — Kerkoš in Cesar neaj-boljša — o najslabših ne govorimo. Beograjski Partizan meni: — Čebulj, Kerkoš in Duša-novič — o najslabših ne govorimo. Olimpija trdi: — Dušanovič, Kerkoš, Pavletič — o najslabših ne govorimo. Jesenice imajo takšno pre pričanje: — Čebulj, Kerkoš, Krisoh — najslabša Bertuš in Donoval. Kranjska gora trdi naslednje: — Krisch, Kerkoš, Čebulj — najslabša Donoval in Bertuš. Teh nekaj odgovorov že precej dobro pokaže kvalitetno vrednost naših sodnikov in oblikuje pravo fiziognomijo jugoslovanske sodniške osebnosti. Težko je reči, kakšne so odlike najboljših kot Čebulja, Kerkoša, Dušanovi-ča ali Krischa, ker menimo, da bi bila ta ocena popolna le tedaj, če bi povedali svoje mnenje 'tudi člani mednarodne hokejske organizacije. Lepo priložnost popolne afirmacije imata Čebulj in Kerkoš, ki sta odpotovala na svetovno prvenstvo na Finsko. O Kerkošu smo slišali spet pohvalne besede, kar samo utrjuje njegov mednarodni sloves, ki si ga je zaslužil na olimpijskih igrah v Inns- brucku. In kaj naj ob tem zapišemo o najslabših sodnikih? Prepričali smo se, da je res nekaj članov sodniškega zbora takšnih, da vsaj za zdaj ne sodijo v elitno družbo jugoslovanskih hokejskih sodnikov. Kdo je torej najboljši ali najslabši, je težko ugotoviti zlasti nam, saj smo videli, da so se tudi strokovnjaki izognili direktnemu odgovoru. Istočasno smo v tej anketi zaprosili predstavnike posameznih klubov naj nam odgovorijo na vprašanje, kdo je bil najboljši hokejist letošnje sezone. Tudi tu so bolj ali manj različni okusi, zaradi zanimivosti pa si na kratko oglejmo še te odgovore. Mladost — Felc Partizan — Tišler Olimpija — Felc in Tišler Jesenice — Tišler, Klinar in Felc Kranjska gora — Felc?> Tišler, Klinar Zakaj gluha ušesa? Mednarodni veleslalom na Krvavcu odpovedan zaradi pomanjkanja finančnih sredstev — Slaba propaganda za smučišča na Krvavcu — SOS kranjskega ^ Triglava Včeraj bi morala biti na Krvavcu tradiconalna smučarska prire* ditev v veleslalomu z mednarodno udeležbo. To bi bila že 15. po vrsti, kar bi pomenilo za Krvavec in vse tekmovalce nekakšno tradicijo. Organizator, kranjski Triglav je že v sredo uradno odpovedal tekmo, ker mu kljub večkratnemu trkanju na razna vrata ni uspelo dobiti potrebnih finančnih sredstev. S tem so seveda prizadeti tekmovalci, saj bi ta tekma veljala za njihovo kategorizacijo oziroma razvrstitev v kakovostne razrede. — Smučarski klub Triglav pa je hotel predvsem popularizirati smučišča na Krvavcu. Naletel pa je na nerazumevanje, tako na občini, turističnem društvu, ObZTK in drugod. Prav je, da ob tej priložnosti omenimo tudi to, da krvavška smučišča že poznajo onstran naših meja in velika škoda je, da ne nadaljujemo z začeto zavzetostjo. Po 15 letih je torej zmanjkalo sredstev za organizacijo, namesto, da bi predvsem turistični delavci mislili na pospešeno propagando. Ob takšnem načinu bodo smučišča na Krvavcu še naprej za nekaj desetin smučarjev in bodo tako samo polomljene veje našega turizma. Krvavec so prehitela že druga smučišča kot Španov vrh. Zelenica, Vogel in drugi, še več pa jih bo v prihodnjih letih, če bodo tako mačehovsko gledali na razvoj Krvavca. Organizator pa je naletel tudi na gluha ušesa pri kolektivu ISKRE, ki je ta dan organiziral prvenstvo svojega delovnega kolektiva. To podjetje je razpisalo svoje prvenstvo v veleslalomu v Kranjski gori isto nedeljo, čeprav je vedelo, da je v tem kolektivu zaposlena več kot polovica najboljših tekmovalcev, ki so morali startati za svoje podjetje, mimo njih pa je tudi vrsta funkcionarjev Triglava. SK Triglav je predlagal, da hi imela ISKRA svoje prvenstvo na Krvavcu v soboto, 13. marca, ko so imeli vsi prosto so- boto, stroške za obe tekmovanji pa bi se občutno zmanjšili. Finančni položaj v klubu je porazen. Kljub raznim obljubam je stanje letos še slabše kot prejšnja leta. Blagajna je prazna, čeprav bo še več kot mesec dni vrsta tekmovanj. Kriza v kranjskem smučarskem športu pa ni samo trenutna in v klubu se sprašujejo ali naj še vztrajajo v takšnih pogojih? Ob koncu smučarji Triglava javno vprašujejo, kako naj rešijo težko krizo. V vsej dobi obstoja je bil ta klub eden najmočnejših v državi, vedno si je prizadeval preseči okvir tekmovalnega športa, svojo dejavnost pa je povezoval s turizmom in planinstvom. V klubu so se zavedali, da samo takšepr način dejavnosti pomeni široko afirmacijo Kranja.^ Mladine je do; volj, skoraj preveč, ki si vsa želi hitrega smučarskega napredka. — Kdo bo torej rešil ta zamotan gordijski vozel? JOŽA JAVORNIK vil o roi n ? Na treningu In tekmovanju uporabljajte V I T E R G I N tablete Preprečuje utrujenost — dviga storilnost. Dobite ga v vseh lekarnah. NAČRTNE PRIPRAVE SREDNJEEVROPSKIH TEKAČEV ZA NASTOP V OSLU Nones, Damel in še nekateri minirajo smučino severnjakov Na svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah v Oslu bo hada prestižna borba med Severnjaki in nekaterimi iz Srednje Evrope — Tradicija v trdi preizkušnji z načrtno vadbo — Severnjaki trdijo, da bodo šele na prvenstvu pokazali svojo premoč Letošnja zimska sezona je minila bolj ali manj v preizkušnjah sil posameznih narodov, vse pa je bilo usmerjeno na prihodnjo sezono 1965-66, ko bo v Oslu svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Asi smučin kot so Mantiranta, Roenlund, Groeningen in drugi se v tej sezoni niso preveč trudili, to potrjujejo tudi njihovi rezultati in bodo gotovo prihodnje leto v mnogo boljši formi. No, navzlic temu pa imajo Skandinavci vedno na razpolago dovolj mladih, u- speha željnih tekačev, ki so tudi preteklo sezono vodili med seboj neizprosen boj za najboljšega. Medtem, ko smo še pred petimi leti lahko iskali favorita v smuškem teku samo med Skandinavci in Rusi, pa se je zadnja leta ta krog razširil tudi na srednjo Evropo, na Italijane in celo Nemce. Georg Thoma gre po stopinjah svojega predhodnika Be-rauerja in trdno sedi na naj višjem prestolu v klasični kombinaciji. Giulio De Florian je že v Zako- panem 1962. leta napovedal konec skandinavske in ruske dominacije v tekih, saj je le malo manjkalo, da ni zmagal v teku na 30 km. že večji uspeh je dosegel leto dni kasneje njegov rojak, nam dobro poznani Marcello De Dorigo, ko je na predolimpijskem tekmovanju v Seefeldu potolkel vso tekaško elito, škoda, da te forme ni mogel doseči tudi leto dni kasneje na samih olimpijskih igrah, kajti s takim tekom mu prav gotovo ne bi ušla kakšna od medalj. No, prav Italijani so z vrsto odličnih rezultatov dokazali, da se vzpenjajo v vrh svetovne elite tekačev in, da je treba pri vsakem prognoziranju nanje resno računati. Svojega najmočnejšega aduta imajo v 24 letnem Francu Nonesu, kateremu je kot prvemu Srednjeevropejcu uspelo pustiti za seboj vso skandinavsko »smetano« doma na njihovem terenu! Fa tudi- sicer je dosegel Nones v zadnjih dveh letih vrsto zavidljivih rezultatov. Italijani so tudi z odličnim plasmajem na najdaljšem smuškem teku »Vaasa Loped« dosegli izreden uspeh, saj so se uvrstili na 7., 11. in 17. mesto med 3.700 tekači! Ra- zen Nonesa so odlični še Giulio De Florijan, Franco Manfroi, Gianfranco Stel-la, ki so vsi sposobni prekrižati račune še tako zanesljivim favoritom. Poleg teh odličnih Italijanov pa Imamo v srednji Evropi še enega tekača velikega formata. Zah. Nemec Demel Valter vse bolj najavlja svojo kandidaturo za kakšno medaljo v Oslu, posebno ako bo proga težka. Demel poseduje neizčrpne vire energije, medtem, ko je tehnično precej slabši od Nonesa in kolegov. Iz vsega tega 'je razvidno, da moramo pri iskanju favoritov v smuških tekih na prihodnjem svetovnem prvenstvu poleg že poznanih Severnjakov Man- tirante, Oikarinena, Tiai-nena, Laurile, Roenlunda, Peersona, Aspa, Groenin-gena, Stensheima, Ostbyja, Ruspv V orochischina, U-trohina itd., upoštevati tudi nekaj . Srednjeevropej-cer predvsem Nonesa, Demla, Manfroia, De Flo-riana in Stello. Vse bo odvisno od tega, kako ho uspelo Nilsonu »ošpičiti« Nonesa, da bo v pravem trenutku v svoji naj višji formi. Kaže, da se je ta fant že otresel kompleksa nepremagljivosti Severnjakov, kar je dokazal z dvema zmagama v letošnji sezoni v švedski in pred kratkim v Kuopiu na Fin-skehi. Prav gotovo bo vsakršno prognoziranje o favoritih v Oslu sila težaven Zapuščina barona COUBERTINA Od 20. aprila do 21. septembra 1920 so bile VH. letne olimpijske Igre v Antwcrpnu v Belgiji. Morda koga preseneča čudna dolžina trajanja, vendar je treba vedeti, da je bilo na sporedu iger tudi umetno drsanje in hokej na ledu. Udeležba na igrah je bila zopet rekordna, in sicer 29 držav z v svojem času višek svetovne* ga športnega udejstvovanja. V posameznih športnih panogah, vsega je bilo na sporedu nič manj kot 23 športov, so dosegli nove svetovne rekorde in izboljšali tudi večino olimpijskih. Izbira najboljšega športnika teh iger ni lahka stvar. Našte- ! ANTVVERPEN I 1920 2606 športniki, od tega 63 ženskami. Poražene države iz prve svetovne vojne niso smele nastopiti. Prvič je bil na sporedu olimpijskih iger hokej na travi, zadnjič pa streljanje z lokom in vlečenje vrvi. Za današnje pojme so bile te igre kaj majhna in povprečno organizirana prireditev, vendar so bile li bomo nekaj najboljših: Finec Paavo Nurmi je zablestel z zmagami na 10.006 m, v krosu posamezno in ekipno, razen tega je bil drugi na 5000 m; italijanski sabljač Nedo Nadi je beležil 5 zlatih medalj; ameriški strelec Carl Osburn je bil ob velikem številu posa-mezin panog kar štirikrat pr-vi in enkrat drugi; plavalka Bleibtrey (ZDA) je osvojila tri zlate medalje in še bi lahko naštevali tiste z več kot enim zlatim odličjem. Med državami je bil tudi tokrat »prestol« rezerviran za ZDA, ki se osvojile kar 40 prvih mest in daleč prehitele vso konkurenco. Po številu prvih mest so se uveljavile za ZDA naslednje države; Švedska 19, Velika Britanija, Belgija In Finska po 15, Norveška 14. Italija 13, Francija 9 itd. Jugoslavija je bila kot samostojna država prvič zastopana na olimpijskih igrah in se je prijavila samo za nogomet (!). V Antwerpnu je bilo 13 naših nogometašev in 6 spremljevalcev. Jugoslovanski nogomet, ki je bil tedaj še v povojih, je seveda doživel katastrofo v obliki poraza z 0:7 proti Češkoslovaški. Sicer pa so nogometaši poskrbeli tudi za največji škandal VII. olimpijskih iger, ker je prišlo do prekinitve tekme v finalni skupini med Belgijo in ČSR, ker slednji niso hoteli nadaljevati tekme žara di slabega sojenja in so bili diskvalificirani. Končni zmagovalec je bila Belgija pred Španijo in Nizozemsko. iiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiir m m 11 « "»« * " noga m at- n og o m e t -.•%v - ■Sr'‘' <•£ t : ‘ V MARIBORU PRIČAKUJEJO SOVJETSKE NOGOMETAŠE Nov rekord v 'V' . ‘ Ljudskem vrtu ? Že dalj časa ne pomnimo, da t>i katerikoli športni dogodek (morda za izjemo spu-čarsldih FIS tekem na Pohorju) vzbudil na Štajerskem toliko pozornosti in tako razburkal duhove kot so vse to povzročili nogometaši sov-jetske reprezentance, ki bodo jutri ob 15.45 v rdečih majicah pritekli na stadion v Ljudskem vrtu. Ljubitelji okroglega usnja, ki jih je nekoliko potrl poraz v Banjaluki žele končno videti prvovrstno enajsterico in prepričani smo, da jih jutrišnji spektakel n® bo razočaral. KAKŠNI BOSTA POSTAVI? To sta pravzaprav največji uganki in obenem negotovostN ki bolj kot karkoli dviga temperaturo razpoloženja. — Nekaj časa se je šušljalo, da bodo Mariborčani startali okrepljeni z Zagrebčanom Lamzo, omenjali so tudi druga prominentna imena, vendar o tem niti danes ne mo- remo zapisati še nič gotovega- Jasno je le to, da v nobenem primeru ne bo nastopil Grubišič na mestu srednjega krilca in da ga bo po vsej verjetnosti zamenjal Boliek. Na drugi strani je zagonetna tudi enajsterica jjgstov. V kadru kandidatov,'s katerimi razpolaga trener Moro-zov, so sicer sama znana imena kot Jašin, Metreveli, Meshi, Ivanov, Voromin itd., vendar je uganka, koliko jih bo od teh uvrstil v svoj »stroj« in če jih bo, za koliko časa. V Splitu je Jašin branil 45 miinuit in ta čas navdušil vse prisotne in po nekaterih virih, bi naj prav toliko (in tako) nastopil tudi v Loudskem vrtu- Mariborčane razburja tudi to, da bo jutri v Ljudskem vrtu precejšnja gneča, že zdaj lahko postrežemo z novicami, da j® prijavljenih ničkolliko posebnih avtobusov iz bližnje in daljne okolice, da si bo srečanje (zaivoljo vijoličastih ali gostov iz Sovjetske zveze) gledalo tudi kompletno moštvo Olimpije in je pretežni del dokaj dragih vstopnic (700, 600 in 400 din) že v uspešni predprodaji. Po nekaterih predvidevanjih — vstopnice so tiskane v 15.000 izvodih — naj bi stadion v Ljudskem vrtu jutri doživelo rekorden obisk. Doslej je bilo največ gledalcev namreč na lanskem derbiju Maribor — Olimpija in sicer 13.000. Še verjetni postavi: o MARIBOR: Vabič, Jovanovič, Rečnik, Sisgoreo, Bol-fek, Ceh, Markovič, Prosen, Šober, Pirc in Kranjc. o ZSSR: Jašin (Banikov), Cortkov, šestemev, Fanoma-rev, Voronin, Šustikov, Ci-slenko. Kazakov, MetreveJi, SSčinava, Meshi (Huseinov). P. S- Seveda sta zgornji enajsterici le popolnoma neuradno ugibanje. P. JAUK Spored tekem Slovenske nogometne lige 21. 3. — XIX. kolo — Sobota : Celje, Nova Gorica : Hrastnik, železničar : Svoboda, Branik : Ilirija, Triglav : Aluminij, Ljubljana : Rudar, Slovan : Delamaris. 28. 3. XXI. kolo — Hrastnik : Celje, Sobota : Svoboda, Nova Gorica : Ilirija, Železničar : Aluminij, Branik : Rudar, Triglav : Delamaris, Ljubljana, Slovan. 4. 4. XXII. kolo — Celje : Ljubljana, Slovan : Triglav, Delamaris : Branik, Rudar : železničar. Aluminij : N. Gorica, Ilirija : Sobota, Svoboda : Hrastnik. 11. 4. XXIII. kolo — Svoboda : Celje, Hrastnik : Ilirija, Sobota : Aluminij, N. Gorica : Rudar, železničar : Delamaris, Branik : Slovan, Triglav^ : Ljubljana. 18. 4. XX. kolo — Celje : Slovan, Delamaris : Ljubljana, Ru- dar : Triglav, Aluminij: Branik, Ilirija : železničar. Svoboda : N. Gorica, Hrastnik: Sobota. 23. 4. XXIV. kolo — Celje : Triglav, Ljubljana : Branik, Slovan : železničar, Delamaris : N. Gorica, Rudar : Sobota, Aluminij : Hrastnik, Ilirija : Svoboda. 2. 5. XXV. kolo — Ilirija : Celje, Svoboda : Aluminij, Hrastnik : Rudar, Sobota : Delamaris, N. Gorica : Slovan, železničar : Ljubljana, Branik : Triglav. 16. 5. XXVI. kolo — Celje : Branik, Triglav : Železničar, Ljubljana : N. Gorica, Slovan : Sobota, Delamaris : Hrastnik, Rudar : Svoboda, Aluminij : Ilirija. 23. 5. XIV. kolo — Celje : Aluminij, Ilirija : Rudar, Svoboda : Delamaris, Hrastnik : Slovan, So- bota : Ljubljana, N. .Gorica : Triglav, Železničar : Branik. 30. 5. XV. kolo — železničar : Celje, Branik : N. Gorica, Triglav : Sobota, Ljubljana : Hrastnik, Slovan ’ Svoboda, Delamaris : Ilirija, Rudar : Aluminij. 6. 6. XVI. kolo — Celje : Rudar, Aluminij : Delamaris Ilirija : Slovan, Svoboda : Ljubljana, Hrastnik : Triglav, Sobota : Branik, N. Gorica : Železničar. 13. 6. XVII. kolo — N. Gorica : Celje, Železničar : Sobota, Branik : Hrastnik, Triglav : Svoboda, Ljubljana : Ilirija, Slovan : Aluminij, Delamaris : Rudar. 20. 6. XVIII. kolo — Celje : Delamaris, Rudar : Slovan, Aluminij : Ljubljana, Ilirija : Triglav, Svoboda : Branik, Hrastnik : Železničar, Sobota : N. Gorica. PRED STARTOM RUDARJA V ZVEZNI ROKOMETNI LIGI Še nikoli tako slabih priprav... Rudar-Plevlje prva ovira v prvem kolu — Trener Basic ni zadovoljen — Pomanjkanje igralcev velik problem — Kratka anketa med igralci Rudarja _ Do začetka spomladanskega dela prvenstva v zvezni rokometni ligi nas loči samo še teden dni. Slovenski predstavnik trboveljski Rudar se bo že v prvem kolu znašel pred težko oviro. Njegov na-sprotnik bo soimenjak iz Črne gore (Rudar—Plevi je). Črnogorci se bodo vsekakor hoteli oddolžiti za jesenski porazov Trbovljah. To jim bo lahko uspelo, saj vemo, da Plevljani na svojem igrišču ne dajejo radi točk. Trboveljčani bodo imeli v prvih treh kolih težke nasprotnike in prav to bo najbrž odločihio o nadaljni usodi Rudarja. TRENER BAŠIČ — SLABE PRIPRAVE Trener Bašič je mnenja, da je imel Rudar letos doslej najslabše priprave. — S pripravami smo zače- li 4. januarja, saj je bilo pred nami zimsko državno prvenstvo v Beogradu. Po prvenstvu v Beogradu smo nekaj časa počivali, saj nismo imeli na razpolago ustrezne dvorane. 15. februarja smo spet pričeli z delom na igrišču zunaj. Imeli pa smo smolo, saj je bilo vreme zelo hladno, največkrat pa je padal dež ali sneg. Tri dni smo bili še na Kalu pod Mrzlico, kjer smo si nabirali kondicijo. Priprave sem ocenil kot najslabše, ker nismo imeli skupnega treninga. Večina igralcev je namreč maturantov in je zanje vsak dan dragocen. ZDRAVKO AČKUN O ZIM-SKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU Državni reprezentant Zdravko Ačkun nam je o letošnjem zimskem državnem prvenstvu takole dejal: — Nastop v Beogradu je bil po lanskih kvalifikacijskih skih tekmah naša druga velika preizkušnja. Kljub slabim pripravam, smo osvojili so. lidno šesto mesto in dokazali, da se uvrščamo pod vrh jugoslovanskega rokometa. Z nekaj več sireče bi se celo lahko uvrstili med prve štiri. O bližnjem prvenstvu pa lahko rečem, da bodo gledalci lahko še bolj prišli na svoj račun. V mislih imam namreč nova rokometna pravite. Bistvo je še večja dinamika v igri in gledalci bodo še bolj uživali. SPREMEMBE V MOŠTVU Nekaj sprememb v taboru Rudarja je balo že jeseni, ko sta odšla šparemblek in Mrežar, V Beogradu je že na-stoi>il Kac iz Šoštanja, vendar je prd dnevi dobil poziv za JLA. Sicer pa tega igralca sploh ni več v Trbovljah. V upravi so nam povedali, da je ta igralec precej neresen. Tik pred prvenstvom sta nehala nastopati Jekoš in Klančišar. Za zdaj sta novi imeni Zgom-ba iz Krškega in Dogan iz Brežic. Slednji je bil nekdaj član državne reprezentance in bo Rudarju, zdaj, ko je pomanjkanje igralskega kadra zares kritično, lahko.zelo pomagal. Poškodovan je tudi Dornik, fej je bt operiran na levi roki, vendar bo, kot je sam dejal, do prvenstva vse v redu. Dosedanji predsednik Rudarja Slavko Potrata je prepustil svoje mesto inženirju Ivu Zupanu, nekdanjemu rokometašu Rudarja. V spomladanskem delu prvenstva bodo za moštvo Rudarja nastopali: Marguč, Kern, Lopan, Ačkun, Bašič, Škrinjar, Kmetič, Jelen, Ber-dnik, Dornik, Zgomba, Dogan. Zaradi morebitnih poškodb bo moral trener Bašič najbrž računati tudi na mlajše igralce, vendar je mnenja, da za zdaj še ni nobenega sposobnega za nastop v zvezni ligi. KATERO MESTO BO ZASEDEL RUDAR Po enem zadnjih treningov Rudarja, smo med igralci napravili kratko anketo, ki je imela eno samo vprašanje: Katero mesto na lestvici bo Rudar zasedel ob koncu prvenstva? Takele odgovore smo dobili. Marguč — Mislim, da bo šesto mesto lep uspeh. Kern — Peti bomo! Ačkun — Strah me je morebitnih poškodb naših igralcev. Računam na peto aa šesto mesto. Ce pa bomo imeli srečo, se pravi, da bo šlo brez poškodb in če bomo osvojili dve točki v Pievljah pa lahko računamo celo na tretje mesto. Bašič — Računam na šesto do osmo mesto, kljub temu, da imamo realne možnosti za peto mesto, vendar imamo premalo igralcev. Škrinjar — Obdržali bomo peto mesto, v najstebšem primeru pa sedmo. Kmetič — Sedmo, ali osmo mesto. Bernik — Šesto mesto bo uspeh. Jelen — Ostali bomo na petem mestu. Zgomba — Med četrtim in sedmim mestom. A. Ž. Znani jugoslovanski nogometaš, ki živi v Zahodni Nemčiji in je vratar nogometnega kluba #nchen 1860, je iz tedna v teden pravi junak nemških popisov in revij. Komentatorji in športni novinarji splol so našli v Radenko-vicu osrednjo osebnost, pravo kost z& glodanje« senzacij želnih bralcev. — Radenko vic se j nedavno sporekel s trenerjem Merklom in zato ga je a postavil »na hladno«. Pisali smo tudi o tem, kako ie Radenkovič posnel prvo gramofonsko ploščo. Naš posrftek pa ga prikazuje na neki veliki družabni prireditvi v raku in z belimi rokavicami. Za določeno vsoto je popisni Radenkovič takoj pripravljen braniti »nogometno svetiš*«. Prav v takšni uniformi je že neštetokrat branil »enajsmetrovke«, strelci pa so plačali lepe denarce. Podjetno, ali ne? poletov nogometni predal Sredi nogometne sezone smo. Spet se nedeljo za nedeljo vrtijo pogovori okoli okroglega usnja pa tudi za dni med tednom ostane še vedno kaj zanimivega. V novi nogometni sezoni smo v našem listu namenili nogometnim problemom, zanimivostim in raznim razpravam o nogometu posebno rubriko »Poletov nogometni predal«. V njej bodo seveda lahko, razen nogometnih strokovnjakov, sodelovali tudi naši bralci s svojimi prispevki PUPO OLIMPIJA IME JE RAZOČARALA ■ a ■ ■ ■ ■ Bj ■ ■ ■ ■ ■ i 9 : a N a a Nogometaši Olimpije so letos v središču pozornosti, saj se najresneje potegujejo za prvo mesto in uvrstitev v I. zvezno ligo. Po prvih dveh kolih pa navijači ljubljanskega drugoligaša niso bili preveč zadovoljni. Dve pičli zmagi s slabšimi nasprotniki nista preveč ohrabrujoči za nadaljevanje prvenstva. V tehnični komisiji Olimpije je tudi nekdanji znani nogometaš Avgust Repotočnik-Pupo, ki je^ bil 16 let aktiven nogometaš, zdaj pa svoje izkušnje posreduje drugim. Poprosili smo ga za kratek razgovor in na vprašanje, kako je zadovoljen s prvima dvema tekmama v spomladanskem delu, nam je takole odgovoril: — Sezona se je pravzaprav Sele začela in je težko povedati kaj več. Tudi igrišča so v tem času zelo slaba in razumljivo vplivajo na potek tekem. Nasprotnika s katerima je v prvih dveh kolih igrala Olimpija sta moštvi, ki se borita za obstanek in prav s takimi enajstoricami so srečanja najzahtevnejša. O Olimpiji pa lahko rečem, da me je razočarala in sem zaskrbljen, ne zaradi kvalitete posameznikov, saj to dobro poznamo in v dveh mesecih počitka se bistveno ni mogla spremeniti, pač pa zaradi tega, ker igralci niso izpolnjevali svojih nalog. To smo opazili že lani, ko nekateri igralci niso igrali v skladu z načrtom, kar je vplivalo tudi na ostale. Posebno v prvem delu tekme s Famosom smo lahko dobro videli, kakšen rezultat prinese takšen način igranja. S tem hočem reči, da bomo uspeli le s tem, če se bodo nogometaši popolnoma prilagodili nalogam in jih do podrobnosti izpolnjevali. Kaj pričakujete še do konca prvenstva? — Menim, da kvaliteta našega moštva ustreza in se lahko poteguje za najvišji naslov. Nisem bil na tekmi v Borovu, vendar so mi povedali, da so nogometaši bolje izpolnjevali svoje naloge kot v prvi tekmi v Ljubljani, čeprav je morda Olimpija igrala podrejeno vlogo. Vedeti pa moramo, da so naši nogometaši dosegli gol že v sedmi minuti, do takrat so neprestano napadali, potem pa so pričeli z drugačno igro. Menim, da je letos res škoda zamuditi priložnost in da bi zaradi. malomarnosti posameznikov ne osvojili prvega mesta. Tekma Olimpija : Sloboda bo najbrž zelo zahtevna? — Sloboda ima v prvih kolih zelo lahke nasprotnike. Za tekmo v Ljubljani pa menim, da ne sme biti vprašanje zmage, Če se hočemo potegovati za prvo mesto, če pa smo zadovoljni s tretjim ali četrtim mestom, potem je to vseeno. Našega najhujšega nasprotnika Slobodo čakajo težje tekme v zadnjem kolu prvenstva, ki bo najbrž tudi prineslo odločitev. Razumljivo je, da o prvenstvu odločajo težke tekme. Samo moštvo, ki zmaguje v težkih in lahkih tekmah se lahko poteguje za naj višji naslov, saj sicer nima legitimacije za uvrstitev v višje tekmovanje. Prav v letošnjem prvenstvu smo to lahko dobro videli, ko sta bili le Sloboda in Olimpija moštvi, ki sta zmagovali tudi na tujih igriščih. Kako ocenjujete delo v klubu v primeri s tistim, ko ste še vi aktivno nastopali? — Tako kot je težko primerjati kvaliteto nogometa nekdaj in zdaj, je težko reči kaj več o samem delu v klubu. Zdi pa se mi, da je pri Olimpiji na zelo visoki ravni. Kar zadeva trenerja, lahko izrečem le pohvalo, saj smo po dolgem času odkar je bil v Ljubljani trener Bročič, ki je treniral ljubljanskega ligaša pred vstopom v I. ligo, spet dobili res dobrega trenerja. Moje morali mnenje je le, da bi s večjo korajžo dajati priložnost domačim mladim igralcem, katerih imamo nekaj. Vem, da je to težko in tudi odgovorno in prav zaradi tega to tudi bdlagamo. S tem pa je treba prekiniti. Tudi o vzgoji mladega kadra lahko rečem le najboljše. Zdaj so na razpolago tudi finančna sredstva za vzgojo mladih nogometašev, česar prej nismo imeli. Pripomnil bi le to, da domačih nogometašev za moštvo kot je Olimpija ni mogoče vzgojiti le v klubu, tako kot tega ne zmorejo ne Partizan, ne Crvena zvezda, ne Dinamo, skratka, nobeden od večjih nogometnih klubov. Kaj pa problemi v moštvu? — Menim, da sredina igrišča ni najboljša, če bi našli dobre igralce za to, sem prepričan, da bi bili uspehi še večji. Kranjc je igralec, ki bi po mojem mnenju lahko odlično opravil nalogo veznega igralca, saj ima vse sposobnosti za to mesto. N1ČRTM VZGOJA IM STROG REŽIM AVSTRALSKIH TENIŠKIH IGRALCEV Teniški igralec ni balerina Evropski teniški igralci v vedno večjem številu obiskujejo Avstralijo - Avstralija je kontinent, ki ima 11 milijonov prebivalcev, toda več teniških igralcev kot vse ZDA - Tenis je v krvi mladih Avstralcev O Avstraliji in o avstralskem tenisu je bilo že veliko napisanega. Obstajajo vrste publikacij, v bogatih zbirkah športne literature pa je tudi precej knjig z zanimivo vsebino o razvoju in afirmaciji avstralskega tenisa. Ni torej, naključje, da so vse bolj pogosti potniki v daljno Avstralijo evropski teniški mojstri, trenerji in drugo tehnično osebje, ki išče v razvoju te športne igre novih prijemov. Bolj ali manj so vsi prepričani, da le v tej deželi iahko obogatijo svoje strokovno znanje, igralci pa izpopolnijo svoj repertoar teniške igre. Sponmimo se na naša dva svetovna potnika Jovanoviča in Piliea, ki sta že večkrat potovala na ta kontinent in kjer sta se pravzaprav dokopala do izrednih kvalitetnih sposobnosti. Jugoslovanom so sledili in še sledijo tudi drugi igralci, prav letošnjo zimo pa so tam preživeli francoski teniški mušketirji, ki so si pridobili v štirih mesecih izrednih izkušenj. Kaj je pravzaprav v tej teniški deželi, kar je vredno posnemanja? Mnogi so se spraševali, ali je tako ugodno podnebje, ali je avstralska mladina bolj nadarjena za to igro kot drugod po svetu? Na ta vprašanja smo dobili odgovor prav iz ust znanega avstralskega teniškega strokovnjaka, trenerja in selektorja Harryja Hopmmana. — Pri nas ne živimo prav nič drugače kot drugod po svetu. Ce tu iščete, v načinu življenja, nekakšnih senzacionalnih novic ste gotovo v zmoti, je v svojem intervjuju za francoski časopis L,Equi-pe, izjavil popularni Hopman. — Razlika je samo v metodi dela! Pri nas posvečamo veliko pozornost vzgoji mladih teniških igralcev in seveda strogemu režimu, ki so ga deležni vsi igralci mednarodne vrednosti. Ugotovil sem, da drugod po svetu, zlasti v Evropi, posvečajo trenerji vse premalo pozornosti telesni kondiciji igralcev. Naše podnebje nam omogoča redno delo skozi vseh 12 mesecev v letu. Za vsaik dan v tednu imamo imamo posebne načrte in sicer za začetnike, dalje za one, ki imajo dobre obete in seveda predvsem za reprezentante. V trenutku, ko Rekord 144m v nevarnosti Prihodnji teden smučarski poleti v Kulmu — Norvežanu Brandtzaegu obetajo največ uspeha — V Kulmu tudi Jugoslovani: Zajc, Eržen in Oman, morda tudi Pečar Te dni bo v ospredju svetovne športne javnosti malo mestece v Salzkammergutu, alpski kraj, Mittemdorf. V bližini tega smučarskega centra leži velikanka, ki so jo konstruktorji zgradili tako, da so izkoristili ugodno lego dveh pobočij. V Kulmu, kjer je ta skakalnica, bodo v treh dneh smuških poletov skušali nekateri najboljši skakalci zrušiti rekord Italijana Zandanella. Ta skakalec je lani v Oberstdorfu poletel 144 metrov daleč in s tem izboljšal re kord našega Šlibarja in Petra Leserja, ki sta oba pristala pri 141 m. Odveč je govoriti kakšno zanimanje vlada po svetu za to veliko smučarsko prireditev, omenimo naj še posebej zadnje prijave številnih skakalcev z vsega sveta. Strokovnjaki napovedujejo hud boj med favoriti, med najboljšimi pa je na prvem mestu Norvežan Brandtzaeg. Na tekmi bodo tudi Jugoslovani. Naši najboljši Zajc, Eržen, Oman in morda tudi Pečar se bodo z ostalimi skakalci z vsega sveta spoprijeli za dobro uvrstitev in seveda za lepe daljave. Takšna skakalnica kot je v Kulmu, Planici in Oberstdorfu terja izredno koncentracijo, popolno tehnično znanje in predvsem ugodne vetrove. Da si nekoliko osvežimo spomin o razvoju rekordov na velikan- Poletov nogometni predal kah, si poglejmo našo razpredelnico: 1936 Bradi {Avstrija) 101 m Planica 1938 Bradi (Avstrija) 107 m Planica 1941 Gehring (Nemčija) 118 m Planica 1948 Tschannen (Švica) 120 m Planica 1950 Gantschnigg (Avstrija) 124 m Oberstdorf 1950 Eder (Avstrija) 130 m Oberstdorf 1950 Netzell (švedska) 135 m Oberstdorf 1951 Taunu Luiro (Finska) 139 m Oberstdorf 1961 Šlibar (Jugoslavija) 141 m Oberstdorf 1962 Peter Lesser (NDR) 141 m Kulm 1964 Zandanell (Italija) 144 m Oberstdorf v temelijitd selekciji izberemo najbolj nadarjenega, se začenja zanj novo življenje in trdo delo. Disciplina je brezpogojni element za uspeh posameznika, kakor tudi za dobre rezultate množičnih nastopov avstralske mladine. V šolah se mladina nauči prvih teniških »naukov«. Vsaka šola ima svoje teniško igrišče in v popoldanskih urah je na teh igriščih redna vadba. Kasneje, ko se mladina nauči prvih zamahov, stopijo v akcijo trenerji. Mladino porazdelijo v več kakovostnih skupin in to je že prva oblika selekcije. Korak od tu naprej ni več težak. Kmalu se izločijo najboljši in zdaj prevzame delo teniška federacija. Obstaja mnogo pokrajin, ki med seboj redno tekmujejo in se tudi ponašajo s svojimi vzorniki. Tetko je n. pr. v Melbournu odlični Davidson, v Queenslandu Emerson, v Nouvelle Calles du Sudu Stole itd. No, ker smo že pri najboljših, še o teh beseda ali dve. Ne smete misliti, da te avstralske »teniške zvezde« ne poznajo discipline in strogega režima v načinu življenja. Ne, nasprotno, za njih veljajo še ostrejši kriteriji, daleč od tega, da bi jih imenovali teniške robote. Ko Avstralija odhaja na to ali ono mednarotao tekmovanje, zlasti, ko ge za Davisov pokal, tedaj se šele pokaže, da je tehnično vodstvo zrelo pri priprava in pri končni sestavi repreentance. Prav tu pa lahko g>vorimo o razliki in odnosu ' vseh ostalih tehniških fedfacijah do svojih reprezentantov. Pri nas pokličemo teimovalce na skupne pripravein jim prav do zadnjega n« povemo, kdo, kdaj in kam to odpotoval. Zdi se pa se m. da zlasti 'v Evropi zaradi n*jhnega izbora igralcev, vsi reprezentanti že naprej vedi, kje bodo igrali in večkrat 5 taktičnimi izsiljevanji spftvljajo svoje trenerje v naječjo negotovost. Pri vas v E'ropi mislite, da so igralci t&lerine, ne pa »delavci« z jaljevimi rokami! MARIBORSKI TEŽKO ATLETI OSTALI BREZ FINANČNIH SREDSTEV 1.8 MILIJONA ZA EKSISTENČNI MINIMUM ŽTAK Maribor je pred dnevi sklical tiskovno konferenco, na kateri so diskutan-ti osvetlili klavrno finančno stanje boksarskega, rokoborskega in judo kluba ter nemogoče pogoje, ob katerih si je težko predstavljati tudi zasilno redno delovanje katerekoli od omenjenih sekcij. Trenutno so blagajne takore-koč prazne; judoisti so sredi uspešnega nastopanja v I. zvezni ligi, rokoborci pa pred startom enako kvalitetnega tekmovanja; boksarji delno tudi zaradi pomanjkanja sredstev pomanjkljivo vadijo... Nič čhdnega torej, če nekateri negodujejo ob zadnjih neuspehih zlasti slednjih sekcij, ki sta nekoč toliko pomenili v jugoslovanskem merilu, da se zde zdajšnji ob- časni uspehi kot kapljica v morje. V imenu matičnega društva je govoril popredsednik ŽŠD Maribor Franc Podpečan, ki je seznanil navzoče z dejstvom, da so prejeli od občinske zveze za TK le 3,5 milijona dotacije, od česar so namenili trem težkoatletskim sekcijam pol milijona. Mini-malha vsota pa zares ne more rešiti kritičnega stanja, vsaj ne za celoletno obdobje. Zahteve nastopanja v našem najkvalitetnejšem razredu namreč izdatno preraščajo omenjeno vsoto in bi po naj-skromnejšem predračunu tež-koatletskega kluba potrebovali vsaj 1,8 milijona dinarjev, kolikor bi si želeli zagotoviti vsaj eksistenčni minimum in ob tem zanemaril nujno nabavo že istrošenih rekvizitov kot so blazina za judoiste, ureditev dvorane in sanitarij v dvorani ob Ruški cest, nabava trenerk, kimon, dresov itd. Po besedah trenerjev Jožeta Krošca Staneta Iršiča, Aloza Labaša In Franca Jezernika izhoda iz tega položaja skorajda ni videti in pričakovati je, da bo Maribor kaj kmalu postal mesto brez tež-koatletskih športov, v katerih je že od nekdaj slovel po svoji svetli tradiciji. Zaenkrat so diskutanti prepustili zadevo bližnjemu občnemu zboru ŽTAK na katerem naj bi se dokončno rešilo vprašanje nadaljnega obstoja popolne opustitve ... F. J. IMamerno slabo seštevanje? O plesalcih, umetnikih na ledu pri nas bolj poredko pišemo- Nasprotno pa je po svetu, v zimski sezoni, dan za dnem polno komentat-fev. še več pa fotografij o tej tako lepi športni panogi. Prav te dni je bil® končano svetovno prvenstvo v ZDA, nekaj dni prej pa so se zbrali vsi najboljši tekmovalci v umetnostnem drsanju na evropskem prvenstvu v’ Moskvi. Tudi" naša TV nam je posredovala prenose z velikih dogodkov n® ledu, s čimer je znatno približala to umetnost na ledu vsej svetovni javnosti- Naš posnetek prikazuje tri najbolje uvrščene tekmovalke v Moskvi, ki l,a se niso tako odlično izkazale prejšnji teden na svetovnem prvenstvu v ZDA. Na fotografiji stoje od leve proti desni: Ann Stapleford, evropska Prvakinja Regine Heitzer in tretje plasirana v Moskvi Nicold Hasler. Ob tem povejmo le to, da je zmagala pri ženskah Američanka Christine Haigler _s 541.5 točk, medtem, ko je bila junakinja iz Moskve Heitezerjeva na bitjem mestu s 533.6 točke. Prejšnjo nedeljo je bil zagrebški bazen prizorišče finalne borbe med zagrebško Mladostjo, Primorjem iz Rijeke in Ljubljane, ki je odločala o teta, kakšen bo končni vrstni red štirih klubov, ki so sodelovali v tej že tradicio-nalini zimski plavalni ligi za pokal mesta Rijeke. Borba za prvo mesto je dosegla višek v predzadnjem kolu, ko so ljubljanski tekmovalci z rekordnim izkupičkom točk v dvoboju s kranjskim Triglavom pustili Primorje za približno 300 točk za seboj. Ta dogodek v plavalni drami je, kot vse kaže, podžgal plavalce Primorja, ki so zasluženo osvojili prvo mesto v končni razvrstitvi pred Ljubljano, zagrebšo Mladostjo in kranjskim Triglavom. Marsikdo je bil presenečen, ker se je Ljubljana v zadnjem, odločilnem kolu, uvrstila na zadnje mesto za Primorjem in Mladostjo. Ljubljanskim plavalcem v opravičilo naj povemo, da to ni njihova krivda, da je njihovo zadnje mesto na omenjenem troboju, posledica nepravilnega seštevanja in netočnega preračunavanja rezultatov v točke. Težko si razlagamo krivični prištevek nekaj več kot 700 točk v korist Mladosti, kot naključno pomoto! Naj bi bilo to narejeno namerno ali nenamerno, škoda je, da se je zgodilo, saj meče slabo luč na organizatorje tekmovanja. Uprava ljubljanskega kluba sedaj še ni dobila nobenega obvestila od prireditelja, ali je ta pomota popravljena. Pravilen vrstni red na troboju v Zagrebu je sedaj naslednji; Primorje 16925, Ljubljana 16388, Mladost 16081. Končni vrstni red je torej po vseh kolih naslednji: Primorje, Ljubljana, Mladost, Triglav. Same točke pa niso edino merilo, čeprav objektivno govore o kvaliteti posameznih klubov. Gre za okoliščine, v katerih trenirajo ligaši. Le Triglav, Primorje in Mladost, imajo vsi trije skoraj enake pogoje za trening. Ljubljana a je s svojim majhnim bazenom (4.14 m) močno oškodovana in mora za dosego kvalitete prenesti večino treninga na suho. Ljubljansko »korito« je velika, premajhno in le požrtvovalnemu delu trenerjev in discipliniranost plavalcev se imamo zahvaliti, da se je Ljubljana uvrstila na omenjenem tekmovanju tako dobro. Tekma v počastitev spomina Janeza Polde je privabila nekaj prav dobrih skakalcev iz Evrope. Nova, pravzaprav rekonstruirana 90 m skakalnica je bila prizorišče velike borbe. Vsi tisti, ki so pomagali urediti skakalnico in so več dni zaradi velikega snega bdeli nad njo, zaslužijo vso pohvalo. V prvi vrsti jo zasluži Rudi Finžgar, ki je imel ob Zidarju in drugih funkcionarjih veliko podporo. Več kot meter snega bi bila za vse organizatorje huda preizkušnja, če ne morda celo nepremagljiva ovira. Naši funkcinoarji pa so iz spoštljivega odnosa do spomina našega reprezenetanta Polde opravili gigantsko delo. Vsi skakalci so bili polni hvale na račun marljivih rok. Planica se je v celoti izkazala. Naš posnetek nam prikazuje zadovoljne obraze Bokeloha, Eržena in Bazzane (od leve proti desni), ki so bili med najbolje uvrščenimi na tej spominski smučarski tekmi. lIEZEIt Vili ANO ZA BRALCE VPRAŠANJE, KI NI NOGOMETNO! Na strani »stop preberi« ste v prejšnji številki objavili prispevek pod naslovom: Pavel Bone izdeluje čolne »po meri«. Vaš članek me je vzpodbudil, da sem se ojunačil in vam postavil vprašanje. Vem, da sta bila Alenka Bernot in Borut Justin svetovna prvaka v vožnji v kanuju, ne vem pa, kdaj sta osvojila ta naslov in kje sta tekmovala. Zanima me tudi, če je še kakšen naš predstavnik dosegel v istem letu vsaj podoben uspeh. Upam, da moje pismo ne bo romalo v koš, čeprav ni nogometno! P. A. Nova Gorica Odgovorili vam bomo v obratnem vrstnem redu kot ste napisali vaše pismo. Tudi taka vprašanja kot so vaša, imajo vedno prostor v naši rubriki. Ne samo »nogometna«! To nam morate priznati, če le vedno zasledujete rubriko »rezervirano za bralce«. Alenka Bernot in Borut Justin sta osvojila naslov svetovnega prvaka v mešanih kanujih v slalomu na divjih vodah—11. avgusta 1963 v Spittalu. Na istem tekmovanju sta nastopila tudi Natan in Dare Bernot in osvojila drugo mesto v sla-, lomu za moške v dvosedu. RAD BI PISAL KILLVJU Že dve leti natačno zasledujem vse uspehe In neuspehe znanega smučarja Killjja in sester Goitschell. Zanimam se tudi za druge smučarje, domače in tuje. Toda ti trije so mi najbolj priljubljeni. Zato bi vas prosil, če mi lahko napišete, kam naj se obrnem, da bi dobil njihov naslov. Rad bi jim namreč pisal in prosil za sliko s podpisom. Kaj pravite, ali bodo ustregli moji prošnji?. J. K. Kamnik Tudi mi vam ne moremo zagotovo povedati, ali vam bodo Killy in sestri Goitschell odgovorili in poslali slike s podpisom. Vemo samo to, da so se pri nas vedno zelo prijetno počutili in bo morda to pomagalo, da bodo odgovorili občudovalcu iz Jugoslavije. Pišite pa kar na naslov: Val dTsere, hotel Helkop Francija, OBJAVITE SPORED NOGOMETNIH TEKEM’ Letos zelo pogrešam spored nogometnih tekem II. zvezne lige zahod. Lani ste ta spored objavili, letos sem ga pa zaman pričakoval. Ker sem zelo vnet navijač Olimpije bi rad vedel s katerimi nasprotniki se bo Olimpija še srečala do konca prvenstva. Zato bi rad, če lahko ustrežetc moji želji in objavite spored tekem II. zvezne lige. ^ ^ Stahovica Prav gotovo vas bomo razočarali. Sporeda nogometnih tekem II. zvezne lige — zahod ne moremo objaviti. Vzrok: pomanjkanje prostora! Morda si boste pomagali s sporedom, ki smo ga objavili v Poletu številka 8 na strani 5. V tej številki smo po vrstnem redu našteli vse nasprotnike Olimpije in Slobode v spomladanskem delu prvenstva. Vsak teden posebej objavljamo spored tekem za prihodnjo nedeljo, kar pa vam verjetno ne zadostuje. DUNAJ ALI BERLIN? V zadnji številki Poleta sem na 3. strani o intervjuju z Bokelohom med drugim prebral tudi tole: Recknagel se je odločli za študij na Visoki šoli za telesno kulturo na Dunaju. Ccz štiri leta bo postal profesor in gotovo dober smučarski pedagog. Kakor sem poučen, Recknagel ni vpisan na to šolo. Prav tako mi ne gre v glavo, da študira na Dunaju. Slišal sem namreč, da študira v Berlinu. Kaj pravite vi na to? R. E. Ljubljana Moramo se opravičiti vam in vsem našim bralcem. Resnici na ljubo povedano, Recknagel ni študent Visoke šole za telesno kulturo temveč veterine. Študira pa v Berlinu in ne na Dunaju kot smo pomotoma objavili. V razgovoru s Bokelohom je verjetno ta znani tekmovalec zamenjal Recknagla s kakšnim drugim tekmovalcem in tako je nastala ta nepredvidena »zamenjava«. 15. marca 1965 1 jm?OPA - AZIJA - AVSTRALIJA - AMERIKA - AFRIKA >,A ■ '' ■ V' ' V' ^ V ; * * f ' m,' *■. J - 4 . | i f ' mmmm&m 1 ^ r v- ^ ^ W mmm., "5 «s i rt v ? r mjm. Malokdaj vidimo tako dober posnetek boksarskega srečanja, namreč trenutek, preden bo eden pd tekmovalcev izgubil borbo s knock outom. Zmagovalca dvoboja, Angleža Walkerja, ne vidimo, temnopolti boksar, ki borbo izgublja pa je Charlie Powell. ■»UMHa « ---------»»■»■»■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■! j Terrell je prvak-za del boksarskega sveta S svojo zmago po točkah nad Eddiem Mache-nom je temnopolti, 25-let-ni ameriški boksar Emie Terrell osvojil svetovno boksarsko prvenstvo težke kategorije po uradni verziji svetovne boksarske unije, ki Cassiusa Claya ne priznava z- prvaka. Terrell je priznan kot svetovni prvak v 48 zveznih državah ZDA, pravtako od evropske unije, medtem ko priznavata državi New York in Massachu setts in področje britanske boksarske zyeze, kakor tu. di dobršen del ameriške javnosti Claya še vedno za prvaka. Kot je znano bo Clay branil svoj naslov 25. maja proti bivšemu svetovnemu prvaku Son-nyju Listonu.. ne tako jasna, še manj pa po volji gledalcem, ki so samo do polovice napolnili dvorano v Chicagu. To je zanimivo zaradi tega, ker je Chicago celo domači kraj novega uradnega svetovnega prvaka. Borba sama je bila slaba, prav nevredna boja za svetovno prvenstvo v težki kategoriji. Noben od obeh borcev ni v vseh 15 rundah zadal vsaj kak ijober udarec. Niti Terrel niti Machen ni bdi niti en-" krat na tleh in niti ne vsaj deloma groggy. Ce se je kdo od njiju le seznanil s tlemi ringa, je bila to posledica spodrsljajev ali pa nedovoljenih, rokoborskih »prijemov«. dnih izzivalcev svetovnega prvaka. Njegovo .mnenje o borbi je bilo naslednje: »Sodnik v ringu je dal zmago Terrellu, ker je pustil da je boksal nečisto in vse preveč držal nasprotnika, ki se ni mogel boriti.« Miildenberger je tudi precej jasno in glasno najavil, da se kaj malo boji novega prvaka, s katerim bi se morda srečal. In druga stran? Takole je govoril Machen: »To je bila izenačena borba. Menim, da sem bil proti kon-cu močnejši in da sem zaslužil zmago, če ne ha bil Terrell od tu doma mu ne bi dodelili zmage.« 32-letni Mfochen, ki so ga po borbi slavili kot zmagovalca, je bdi mnogo manj zdelan od borbe kot njegov nasprotnik. Po borbi Terrell—Machen je stanje v težki kategoriji nekako naslednje: — Emie Terrell izjavlja, da je pripravljen braniti svoj naslov proti komurkoli, katerega določa svetovna boksarska unJ;a. Zmaga Terreiia nad Machenom je bila sicer enbglasma od vseh treh točkovnih sodnikov, če- Borbo si je kot zelo zainteresiran opazovalec ogledal tuda evrppski prvak Karl Mildenberger. Ta nemški boksar bi morda lahko bil eden od ura- Novi svetovni prvak ni bdi preveč zadovoljen z borbo in medtem ko je hladil svoje zatečeno oko, je izjavljal: »Eddie se ni hotel primemo boriti. Stalno me je držal za komolca, mi stopal na noge in zadeval z glavo v tre buh. Boril sem se tako kot sem najbolje vedel in znal, toda za dober tango sta potrebna dva plesalca. V enajsti rundi pa me je celo prijel za vrat — Patterson kot bivši svetovni prvak in eden najresnejših kandidatov za ponovno osvojitev naslova, odklanja borbo s TerreUam kot nezanimivo, ker pravd, da priznava le Claya za prvaka in bi se želel boriti z njim. — Clay izjavlja, da je zanj Terrell popolnoma nezanimiv nasprotnik, da pa bi sprejel ponudbo Pat. tersona, potem ko bo premagal v povratnem dvoboju Listona. Vesela boksarska zmešnjava. ■■au ■aaaas.asvaas na iiM atlio-nu kratlio-jm liiUttka -na kratka \ ■■ V ::>f:;f Znani avstrijski alpski smučar Adalbert Leitner je pred dnevi sklenil, da se bo prav tako kot njegov starejši brat, svetovni pvak v kombinaciji, Ludwig Leitner, od-ločii za državljanstvo ZR Nemčije, ker ima tam mnogo večje možnosti, da ga pošljejo na svetovno prvenstvo v Portillo v Čile. v daljini in Kulcsarjem v metu kopja, na prvih mestih alimptjski zmagovalci iz Tokia. V tradicionalnem Vaša teku na Švedskem je na 86 km dolgi progi zmagal švedski smučar Jane Stefansson v konkurenci nič manj kot 4926 tekmovalcev. Že v začetku nove atletske sezone na prostem v ZDA so zabeležili dva odlična rezultata: Matson je sunil kroglo 20.33 m, kar je drugi najboljši rezutat vseh časov, Nevil-le pa vrgel disk 62.64 m, kar je tretji najboljši rezultat vseh časov. LAHTI ZHflNILSC HOLMENKOLLENfl BRAIMDZAEK ZOPET PRVI i Stotisoči Fincev in tisoči tujih gledalcev so se pred dnevi zbrali na tradicionalnih smučarskih igrah v Lah-tiju, Salpausselka imenovanih. Mimo tekmovanj v Hol-menikollemu pri Oslu je tekmovanje v Lahtiju druga najpomembnejša kompleksna prireditev klasičnega smučanja na svatu, kadar pač ni olimpijskih iger ali svetovnega prvenstva. -— Udeležba na letošnjem tekmovanju je bila odlična in tako za panoge teka kot skokov - in kombinacijo velja„da je bila zbrana skoraj vsa evropska elita Doseženi rezultati so deloma presenetljivi. Odlično se je na primer v borbi s- Skandinavci v teku na 15 km uveljavil Italijan Franco Nones s tretjim mestom, pa tudi Demel (ZRN) je bil kot sedmi odličen. Ali pomeni dirugo mesto sovjetskega smučarja v teku na 15 in 50 km ponovno vračanje časov Vladimirja Kuzma, ko je bila Sovjetska zveza celo prva v smučarskem teku? »Stara« Alevtina Kolčina je tudi uspela na 10 km, medtem ko je v skokih v vodstvu Wir-kole v prvem skoku, najboljši skakalec letošnje se- zome — Thorgeir Brandtzaeg odločil tudi to preizkušnjo v svojo korist. V kombinaciji se je zopet odrezal olimpdj. ski zmagovalec iz Squaw Val-leya, Thoma. Rezultati: 15 km — 1. Ka-levi Oikairarnen (Finska) 51:17.3,-2. Utrobin (SZ) 51:28.9, 3. Nones '(Italija) 51:31.1, 4. Mantyran:ta (Finska) 51:48.0, 5. Hjermstad (Norveška) 51:53.5, 6. Lestander (švedska) 51:58.9, 7. Demel (ZRN) 52:25.1. 50 km — 1. Assar Ronmund (šveds_ka) 2:57:41, 2. Aršilov (SZ) 2:59:49, 3. Hamalainen (Finska) 2:01:00, 4. Tiamen (Finska) 3:01:07, 5. Elefsater (Norveška) 3:01:38> 6. R. Hamalainen (Finska) 3:01:57. 10 km ženske — 1. Alevtina Kolčina (SZ) 36:21.9, 2. Ačkina (SZ) 37:22.1, 3. Leh-tonen (Finska) 38:27.1, 4. Gu-stafsson (švedska) 38:58.8, 5. Nestler (NDR) 39:06.8, kombinacija — 1. Thoma (ZRN) 480.90, 2. Winter!ich (NDR) 444.79, 3. Lappo (SZ) 443.67, 4. Jermotenko (SZ) 443.43, 5. larcen (Norveška) 434.15, skoki — 1. Thorgeir Brant-zaeg (Norveška) 228.4, 2. Wir-fcotia (Norveška) 219.6. 3. Nendorf (NDR) 219.3, 4. Le-sser (NDR) 217.3, 5. Hatanen (Finska) 108.8. Michel Jazy (Francija) najavlja z vrsto zmag na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih v krosu zopet veliko sezono. Nogometna prvenstva tu in tam Znana atletska revija v DA »Traak and Fiečd« je objavila jakostne lestvice sver tovnih atletov za preteklo leto. To niso absolutne lestvice po rezuktatih, ampak kombinacija' rezultatov, doseženih mest in izidov neposrednih srečanj z ostalo elito. Kot edini Jugoslovan se pojavlja tekač na 3000 m zapreke, Slavko Špan, na 10. mestu v tej panogi, sicer pa so na prvih mestih z dvema izjemama, in sicer Bostonom Organizacijski komite svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v PortaMu je cIojjo-čdl razpored tekmovanj takole: f avgust 1966 slovesna otvoritev, 5. avgust slalom ž, 6. avgust nonstop trening za smuk, 8. avgust-velesulalom Ž, 10. avgust veleslalom, 11. avgust nonsfcop trening za smuk 2, 12. avgust smuk, 13. avgust slalom predtekmovanje, 14. avgust slaikm finale in zaključek. Kljub zimi so v nekaterih državah nogometna prvenstva v polnem teku. Po daljšem času se bomo vsaj bežno seznanili s stanjem v prvenstvih nekaterih držav. ITALIJA — Milan je v tekočem prvenstvu vodil že z veliko prednostjo, ki pa v zadnjih kolih počasi izginja. Tokrat so rdečečmi vragi, kot pravijo igralcem Milana, igrali le neodločeno 1:1 z Atalanto, medtem ko je najnevarnejši zasledovalec, Intemazionale, zopet zmagal. Po 24. kolu prvenstva je vrstni red na lestvici naslednji: Milan 39, Intemazionale 36, Juventus in Fiorentina po 31, Torino 29, Bologna 28, Atalanta in Lanerossi po 24, Catania 23, Sampdoria 22, Roma, Varese in Foggia po 21, Lazio 20, Genoa 18 Cagliari 17, Mantova 14, Messina 13 točk. ŠPANIJA — V preteklem kolu je v madridskem derbiju Atletioo premagal Real in sam prevzel vodstvo na lestvici. Stanji pri vrhu lestvice je sedaj naslednje: Atle-tico Madrid 39, Real 37, Valencia in Saragossa po 32, Cordoba 29, Barcelona 28. ZR NEMČIJA — Tudi v ZR Nemčiji je zadnje kolo zvezne lige prineslo nekatere premike. Vodilni Werder je Izgubil točko in zasledovalci po vrsti bavarski klubi, so se približali. Po 23. kolu je lestvica naslednja: Werder 31, Miinchen 1860 29, Niirnberg 29, Koln 27, Dqrtmund 27, Frankfurt 27. ANGLIJA — Igrali so vzporedno dve t&kmd četrtfinala pokala-'Z rezultatoma: Chelsea — Peterborough 5:1 in Lei-cester — Liverpool 0:0 in 5 prvenstvenih tekem po katerih je vodstvo na lestvici izoblikovalo takale: Chelsea 46 iz 31 tekem, Leeds 45 dz 32 tekem, Manchester United 43 iz 31 tekem in Nottingham 42 točk iz 32 tekem. sr za ETSfc-S 3 B-B £3 STO?« H 3 S-S £ aSSE s k-o-o-k-s s? ,5* P-S * *• sr 3 S » & a g w ° g. SMS'S " ST SVETOVNA IX EVROPSKA PRVENSTVA KAJ BOMO PRIDOBILI Z NOVO ŠPORTNO DVORANO V LJUBLJANI SPENT SAMO ZAČETEK OGATE ŠPORTNE DEJAVNOSTI Tudi največji pesimisti, ki so bili prepričani, da nova športna dvorana ne bo zgrajena v pravem času za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, so zdaj lahko brez skrbi, da bo dvorana povsem pripravljena. Hova športna dvorana v Parku inž. Stanka Bloudka v Tivoliju bo zadovoljila večini potreb športnikov, katerih dejavnosti so vezane na zimski čas. Na mestu, kjer stoji dvorana je bilo že prej umetno drsališče in tako bo hokej na ledu prav gotovo panoga, ki bo najbolj zaživela. Razen hokeja, bodo v novi dvorani našle prostor še naslednje panoge: umetno drsanje, gimnastika, namizni tenis, košarka, rokomet, odbojka, tenis, kotalkanje, rokoborba, judo, dviganje uteži, boks, sabljanje in atletika, torej 15 panog. Športna dvorana je velika 109x7Gm, brez podpore v notranjosti in visoka 10 m. Lahko bo razdeljena v dva dela. V enem bo umetno drsališče, v drugem pa bodo imeli prostor ostale športne panoge. Za večje prireditve pa bodo lahko vmesno steno odstranili in ves prostor bo na razpolago kot ena dvorana. Malo športno dvorano bo mogoče ogrevati na 18 stopinj Celzija, velika bo pozimi namenjena zimskim športom, temperatura pa bo mogoča največ do pet stopinj Celzija. V naši ožji in širši domovini z zanimanjem spremljajo gradnjo nove dvorane, ki bo zamašila veliko vrzel s prostori za vadbo in športne prireditve v zimskem času. Zdaj, ko je dvorana že takorekoč zgrajena, smo hoteli zvedeti nekaj podrobnosti v zvezi z novo dvorano in smo se obrnili na člana Gradbenega odbora za novo športno dvorano ter direktorja Zavoda inž. Stanka Bloudka, inž, Borisa Kristančiča, ki naj bi prevzel upravljanje dvorane, potem, ko bo zgrajena. Iz jugoslovanskega tiska lahko zasledimo, da širša jugoslovanska javnost z odobravanjem spremlja gradnjo • športne dvorane v Tivoliju. Je pa tudi nekaj pripomb posameznikov. Kaj' lahko rečete o tem?’ — Iz časopisnega in ostalega gradiva ter iz obiskov uradnih delegacij iz Zagreba, Beograda, Sarajeva, Titograda, Skopja, Osijeka, Novega Sada, pa tudi iz Varšave in Prage, lahko sklepamo, da je naša športna dvorana sprejeta z aklamacijo, drži celo, da je sprožila celo vrsto pobud v omenjenih jugoslovanskih mestih za gradnjo podobnih dvoran, za obstoj sodobnega športa, pomembnih ‘objektov. Maloštevilne pripombe bi lahko načelno strnil v polemično noto o primernosti lokacije. Spričo dejstva, da je bilo v umetno drsališče, stavbo, stroje ter ostale naprave, ki so sedaj sestavni del športne dvorane, pred začetkom gradnje vloženih nad 700 milijonov dinarjev, je bila skrbno obvarovana dilema o lokaciji, iz razumljivih vzrokov, na strani sedanje rešitve. To pa ni vse. Kdor si je ogledal, denimo dunajsko umetno drsališče, se je lahkq prepričal, da na umetno drsalno ploskev ni dovoljen dostop direktne sončne svetlobe.' Prav najugodnejši klimatski pogoji so napotili pokojnega inž. Stanka Bloudka, da se je odločil za drsališče prav na tem mestu. Je pa še cela vrsta drugih vzrokov. Med njimi je zame najpomembnejši ta, da ima dvorana funkcionalno pomembno zaledje športnega parka, kar daje brezpogojno jamstvo, da to ne bo le pri-reditveni prostor, temveč rekreacijsko in telesnokultumo središče skoraj za vsakega in za vsak okus. Dvorana bo torej univerzalna, za prireditve, za rekreaci- jo in vadbo. Ali nam lahko poveste kakšne podrobnosti? — V okviru prireditev je naš program za letos zelo bogat in ga ne bomo mogli širiti zgolj zaradi dokončanja gradnje ter priprav za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Med kulturnimi prireditvami naj omenim, »Slovensko popevko 65«, evrovizijski spored »Glasba ne pozna meja«, ki bo zaradi izredne zasedbe enkraten dogodek, več nastopov glasbeno - variatejskih skupin, ter celo vrsto drugih možnosti. Za natančen spored in program se še nismo odločili, ker ga bomo še enkrat pregledali po različnih, ne zgolj ekonomskih kriterijih. Med športnimi prireditvami bomo razen mednarodnega in domačega sporeda v hokeju in košarki — v juniju naj bi gledali zanimiv dvoboj med črnskimi žonglerji in ZDA in domačimi moštvi, za kar je mednarodna federacija že dala svoj pristanek — gledali kvalitetne nastope v boksu in ostalih panogah. Videli bomo štiri do šest uradnih meddržavnih srečanj jugoslovanskih reprezentanc (košarka in hokej). skoraj zanesljivo pa nam bo uspelo organizirati prvi mednarodni atletski miting v zaprtem prostoru z udeležbo nekaterih svetovnih prvakov. Lahko bi naštel še mnogo javnih dogodkov, toda ker bo program publiciran približno v mesecu dni, bo možno takrat izvedeti vse podrobnosti Omenil bi le še, da bo dvo rana čez dan povsem zasede na za potrebe množične teles ne kulture ter vadbo kvalitetnih športnikov, za kar je že zdaj izredno zanimanje. Vemo, da ima tako velik objekt zaposlenih precej ljudi, dunajska dvorana na primer čez 200. Zanunivo je torej vprašanje ekonomike te dvorane in posebej finančni pogoji za športne organizacije? — Dvorana ima vsestransko velike možnosti. To obenem pomeni, da je razlika med razponom stroškov za povprečno stopnjo obratovanja in polno obremenitvijo velika. Za primer naj povem, da imamo štiri stopnje vključevanja razsvetljave, štiri stopnje reguliranja klimatskih naprav, mnogo možnosti za izrabljanje akustičnih naprav itd. Logično je da bomo organizacijo in režim v dvorani sproti prilagajali zahtevam trenutnega koristnika. Vpeljali bomo poseben režim za šole, različen režim za množično telesno kulturo in zopet drugačnega za kvalitetne prireditve, bodisi kulturne aii te-lesnokultume in končno posebne pogoje za svobodno rekreacijsko dejavnost. Ob upoštevanju delne podpore s strani Mestnega sveta, lahko zatrdim, da bo športna dvorana dostopna praktično vsem. Naj povem nekaj konkretnih primerov. Za rekreacijsko drsanje naj bi bila vstopnina 100 dinarjev, za najem za tekmo v hokeju na ledu, ki zahteva obratovanje vse tehnike, naj bi znašali stroški med 80 in 350 tisoč dinarjev, odvisno pač od kvalitete srečanja. Orientacijska osnova je približno 20 odstotkov od bruto dohodkov tekme, kar so povsem normalni pogoji. KonajMis y. W0RLD CHAMPIONSHIP INF1NLAND*«*h’«1965 MM-JA EM-KISAT SUOMESSA 3-14.3.1965 JUGOSLAVIJA SPENT I965 24 ljubljanskih osemletk za generalko Prvi bodo prispeli v Ljubljano tekmovalci Avstralije, 1. aprila — V ponedeljek bodo pričeli montirati veliki semafor — V dvorano že polagajo ladijski pod — Kitajski tekmovalci bodo prišli v Ljubljano 10. aprila — Na kongresa ITTF bodo sodelovali predstavniki 50 držav — Zadnja prijava je prišla ▼ Ljubljano po zaključnem žrebanju • Priprave organizatorjev za SPENT bodo zdaj zdaj dosegla višek. Se manj kot mesec dni je ostalo do pričetka svetovnega prvenstva, dvorana je skoraj gotova in organizatorji se že pripravljajo za sprejem prvih gostov. Znano je, da bodo pp sedanjih podatkih najprej prišli V Jugoslavijo tekmovalci iz Avstralije, skupaj s funkcionarji, ki si bodo temeljito ogledali vse v zvezi s pripravami za SPENT. Naslednje svetovno prvenstvo bo namreč v Avstraliji. • Te dni je iz Budimpešte prispel strokovnjak podjetja, ki izdeluje semafore za SPENT in povedal, da bo veliki semafor prispel v Ljubljano v ponedeljek, nakar ga bodo takoj montirali la že pripravljeno mesto. • Omenili smo že, da je gradnja dvorane že v zaključni fazi. Te dni so pričeli v dvorani s polaganjem ladijskega poda, ki je za igranje namiznega tenisa najprimernejši in tako se igralci ne bodo mogli pritoževati. • Svoje sposobnosti bodo organizatorji lahko preizkusili v soboto, 3. in nedeljo, 4. aprila, ko bo v novi športni dvorani na sporedu generalka za SPENT. Učenci 24 ljubljanskih osemletk bodo dva dni tekmovali v namiznem tenisu v vseh disciplinah, ki bodo na sporedu tudi v svetovnem prvenst/u: Ekipno moški, ekipno ženske, moški in ženske posamezno, moške in ženske ter mešane dvojice. Preizkušnjo bodo imele lahko sko:aj vse komisije, lahko ugotovile morebitne pomanjkljivosti in jih do pričetka prvenstva še temeljito popravile. Tekmovanje bo na sporedu v soboto od 11. do 20. ure in* * v nedeljo od 8. do 17. ure. • Funkcionarji Organizacijskega komiteja imajo te dni sestanke s predstavniki posameznih komisij, s katerimi usklajujejo delo in zadnje priprave. • Te dni je bil v Ljubljani prvi sekretar indonezijske ambasade, ki se je zanimal pri organizatorjih r.a priprave za SPENT. • Pred dnevi je na Organizacijski komite SPENT prišlo sporočilo, da bodo kitajski tekmovalci prišli v Ljubljano 10. aprila in se nekaj dni do začetka pripravljali v novi dvorani. SE 29 DNI DO SPENT O V času SPENT bo v Ljubljani tudi kongres ITTF — Medna-namiznoteniške organizacije, na : katerem bosta razen udeležencev 48 držav sodelovala tudi predstavnika ZAE in Urugvaja. • Zadnja prijava za SPENT je prišla že po zaključenem žrebanju v Ljubljani. Maroko je prijavil svojega igralca za igro posameznika^ vendar bo v njegovem nasto- / NAŠNOVINAK \ A OBISKU V OBČIM P T ll J KJE SO VZROKI PREMAJHNE AKTIVNOSTI Kljub težkim pogojem delu, bi bilo v danih pogojih mogoče precej več storiti - Koristili bi propagandni nastopi kvalitetnih športnikov in ekip, ki pa jih je treba organizirati - Skrb nad objekti naj bi prevzel komunalni zavod in stanovanjske skupnosti - Primerna vzpodbuda za dopisno šolo vzgoje kadra Področje telesne kulture v ptujski občini je eno izmed najbolj prizadetih zaradi pomanjkanja objektov in strokovnega kadra. Pereča vprašanja so telovadnice, saj so na področju občine le štiri, nasprotno pa je skupno 29 šol, med njimi 15 popolnih osemletk! V takšnem razmerju so seveda obstoječe telovadnice preobremenjene in je udejstvovanje telesne kulture izven šole zelo otež-kočeno, v zimskem času pa skoraj onemogočeno. Enako je s kadrom. Na vseh šolah je le pet kvalificiranih učiteljev telesne vzgoje. Stanje se bo nekoliko izboljšalo v naslednjih letih saj je na Višji šoli za telesno vzgojo v Mariboru pet kandidatov, na Visoki šoli za telesno vzgojo v Ljubljani pa en kandidat. Svet za telesno kulturo pri občinski skupščini so osnovali šele v letošnjem letu ob sprejetju novega statuta občinske skupščine. ObZTK je v preteklem letu prejela skupno 8 milijonov din in od tega namenila 3 milijone za adaptacije oziroma obnovo igrišč, ostalih 5 pa za svo- PREDSEBNIK ObZTK TOV. J02E STBflFELfi jo in aktivnost klubov. Sredstva so delili na osnovi prikazane množičnosti in aktivnost. Tako so klub ali društva prejeli od 10.000 do 500.000 dinarjev. Mimo tega pa imajo posamezne organizacije možnost prejeti še gotova dodatna sredstva za prikazano izredno aktivnost in dejavnost. Da je temu res tako, kaže na primer tudi mrtvilo v Majšperku, kjer v tem majhnem industrijskem centru ni pravega raztunevanja za telesnokulturno aktivnost. Nasprotno bi bilo treba tudi smučanju posvetiti primerno pozornost. V Ptuju so v letošnji zimi prodali smučarske opreme v vrednosti 15 milijonov dinarjev. Ali ne bi morda kazalo smučarskemu teku posvetiti vso pozornost!? Ob sedanji ukinitvi okrajnih zvez za telesno kulturo bi bilo tudi primerno tesnejše sodelovanje ObZTK Ptuj in Ormož. Bodi kakor koli že, stanje celotne dejavnosti res ni najbolje, vendar bi lahko tudi v danih pogojih precej več storili. Dopisna šola za vzgojo kadrov S Kako nameravate rešiti pereče vprašanje vzgoje potrebnega strokovnega kadra? — Kvalificiranega kadra ni niti na šolah, kjer je prav. zapnav izhodišče vse dejavnosti. V danih pogojih bi bilo primerno organizirati dveletno šolo za starejši kader, ki že dela na področju telesne vzgoje, a nama potrebne kvalifikacije in izkušenj’, čeprav kaže izredno voljo do dela. Menim pa, da bd bila najbolj primerna dopisna šola, ki bi jo morala po mojem mnenju voditi Visoka šola za telesno vzgojo v Ljubljani. Sami takšne akcije namreč ne zmoremo speljati, ker ni pri nas takšnega kadra, ki bi lahko vo- dil to šolo. Potrebno pa je nujno nekaj ukreniti za rešitev te krize in menim, da sta ta predloga najboljša. Kaj pa vprašanje objektov, ki jih tudi primanj. kuje, že obstoječi pa propadajo? — Trenutno sta najbolj potrebni osrednja investiciji za obnovo stadiiona v Ptuju, telovadnice v Markovcih in igrišč v Dornavi in Leskovcu. ■Prav sedaj ObZTK obnav±ja stadion v Ptuju. Po ureditvi je nujno, da nadaljnjo skrb za stadion prevzame posebna komisija za vzdrževanje tega objekta, ki sicer že obstaja, a ni najbolj aktivna. Prav tako pa je potrebno nastaviti gospodarja, ki bi skrbel za vzdrževanje. Sicer pa menim, da bi moral vso skrb za vzdrževanje prevzeti komunalni zavod. Tu pa so še krajevne skupnosti, ki bodo morale v prihodnje pokazati več razumevanja tudi za telesno kulturo in predvsem za objekte. Najbolj pereč problem So trenutno prav pokriti vadbeni prostori — telovadnice. Na celotnem področju so le štiri, in sicer tri v Ptuju in ena v Kidričevem. Vse so preobremenjene s šolsko telesno vzgojo in tako je možnost izven šolske telesne vzgoje v zimskem času minimalna. Kakšen je cilj vaše aktivnosti v specifičnih po-go jih vašega dela? , — Z ukinitvijo okrajnih ’ zvez bo naše delo še obsež- nejše. Usmerili se bomo pretežno na občinska ligaška tekmovanja. Osrednji prireditvi bosta množični nastop ob 20-jietnioi osvoboditve, kjer bo skupno sodelovalo okoli 2000 mladine skupno z JLA in Gasilsko zvezo. Istočasno želimo prirediti turnir orodnih telovadcev, košarkarjev in atletsko tekmovanje. Trudili se bomo za čimveč propagandnih nastopov, ki jih naša mladina pogreša. Tako bi želeli, da bi M naš gost tudi Miro Cerar, kar bi za nas mnogo pomenilo. Poleg omenjenega množičnega nastopa bo letos Ptuj tudi prireditelj tradicionalnega četvero-boja v okviru tedna bratstva in enotnosti: Čakovec—Varaždin—Ormož—Ptuj. Ob robu 20. šahovskega prvenstva Jugoslavije Ce bi bilo mogoče rezultate novosadskega, jubilejnega šahovskega prvenstva tehtati, potem bi tehtnica kljub Parmovi delitvi drugega mesta potegnila na Planinčevo stran. Prvo je bilo namreč najmanj »pričakovano«, drugo pa toliko večje prijetno in osvežujoče presenečenje, zanj samega (po porazu z Buljovčičem, ko ga je čakalo do kraja še pet mojstrov z Matulovičem na čelu; je že skoraj obupal!), pa za njegove klubske tovariše in slovensko šahovsko organizacijo. K temu dobremu »ulovu« velja dodati še tri nagrade za najlepše partije od štirih možnih za Planinca (2) in Parmo — tisto z Matulovičem je dobila prostor v številnih jugoslovanskih časnikih in bo prav gotovo zašla tudi v tuje šahovske revije — tako da so bile brzojavne čestitke, poslane novemu mojstru v Novi Sad, še toliko bolj na mestu. Spominjam se tega bledoličnega fanta, ko je šele dobro začel stopati v šahovsko areno. Ni še dolgo tega, komaj nekaj let. Njegov vzpon iz šahovske množice do mojstra je približno enako bliskovit kot vzpon Parme. Bo tudi naprej tako? Težak odgovor, predvsem iz dveh razlogov: prvič je fant trenutno brez zaposlitve (Parma ima vsaj štipendijo osrednje šahovske zveze) in torej brez sredstev, drugič pa je njegova igra velemojstrovi pravo nasprotje, skrajno agresivna in zato še bolj utrujajoča. Kar zadeva agresijo, jo bo brž-čas Planinc kljub temu, da z njo osvoja gledalce, moral spraviti v pametne meje (ne se ji sicer odreči, samo jo bolj racionalizirati) in posvetiti v prihodnje del študijskega časa tudi proučevanju pozicijskih vrednot, ne zgolj žrtvenih mož-nosti. Spretna kombinacija teh dveh šahovskih komponent bi mu, ob neizpodbitnem in že izpričanem naravnem daru, lahko odprla še pot naprej. Seveda ob ustreznem razumevanju družbe. Ne bi bilo prav, če bi se mu kakorkoli odrekla. Kajti tudi to je del našega življenja, čeprav majhen. še beseda o Parmi. Pred odhodom v Novi Sad so ga prijatelji ponovno dobili v precep in ga najresneje hujskali, . naj v tej konkurenci vendarle enkrat zaigra na najvišje mesto. Po dolgem »prepričevanju« je nazadnje zaprosil za toliko popusta, da sme biti tudi drugi. To obljubo je izpolnil, čeprav . . . Pri tem bi bil na primer Čiriča »obrnil«, če bi bil samo en dan prej dobil bilten zadnjega sovjetskega prvenstva (prvič,, da so bili slovenski šahisti enkrat glede tega enakovredni drugim, pa še to po svoji zaslugi!), za Bogdanoviča pa je, zaradi še višje končne uvrstitve dobili prepozno »ukaz« za zmago. Priložnost zamujena, ne vrne se nobena ... In ko smo že ravno pri prvenstvu, _ osrednji vsakoletni prireditvi v našem šahovskem koledarju, velja najostreje obsoditi abstinenco nekaterih velemojstrov in kompromisarsko politiko osrednje zveze, ki to kar naprej brez vseh konsekvenc dovoljuje in celo nagrajuje. Poglejmo kako: najprej sklep, da bodo prihodnje leto dali dvema, trem ali celo štirim velemojstrom, ki so iz opravičenih (!?) razlogov letos izostali, prost vstop, vtem ko pošiljajo morje drugih šahfstov prek republiških turnirjev na državna polfinala za toliko in toliko časa in denarja več. Medtem pa se te naše »baletke« sprehajajo pred prvenstvom in tudi po njem kar naprej po raznih inozemskih turnirjih. Zato pa imajo čas! Naj naštejem: Ivkov je bil v Be-vervvijku in bo igral v Zagrebu ter morda še na Kubi (njega mogoče še najbolj opravičuje dvoboj z Larsenom!), Trifunovič je bil v Nordwijku. pojde v Sarajevo in Zagreb, Matano-vic je bil z Ivkovom v Bever-vrijku, nastopil pa bo še v Zagrebu in morda na Poljskem, Udovčič bo igral v Zagrebu in najbrž v Marijanskih Laznyh. To je seveda mogoče tako dolgo, dokler ni nobene sankcije za nesodelovanje na državnem prvenstvu, dokler ostane vse drugo (nagrade, štipendije, nastopi v državni reprezentanci, nastopi v tujini i. p.) neokrnjeno. Nič narobe, marveč celo koristno bi bilo. če bi to zadevo zaostrili. To zahteva n-gled jugoslovanskega šaha. FRANČEK BRGLEZ Brzojavke iz Slovenije Sončna pobočja ZELENICE vabijo na prijeten izlet! žičnica »ZELENICA« redno obratuje od 9. do 18. ure! Dostop do spodnje postaje ŽIČNICE po novi modemi avtomobilski cesti. KOMPAS Ljubljana vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo prireja avtobusne izlete na ZELENICO. Prijave sprejemata poslovalnici v Ljubljani in v Kranju. KOMPAS vas vabi na prijeten izlet v edinstveni planinski svet pod ZELENICO! ZANESLJIVA ZMAGA LJUBLJANČANOV LJUTOMER (MF) — Streljanje — Dvanajst izbranih strelcev, ki so dosegli po-irebno normo na družinskih tekmovanjih, se je pomerilo na občinskem prvenstvu z zračno puško za zlato puščico. Zmagal je Belec s 495 krogi (od 600 možnih) pred Gajškom 459, Černjavičem 455, Stanjko 453 itd. To je že tretja zmaga Beleča v tem tekmovanju. BELTINCI (MF) Rokomet — V prijateljski tekmi so Beltinci premagali Lendavo 26:14 (8:4). Najboljša strelca sta bila Peterka in Tosič,. ki sta dosegla po sedem golov. MURSKA SOBOTA (MF) Namizni tenis — Zaključeno je bilo pomursko prvenstvo v namiznem tenisu. V zadnjem 18. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Gojenec I : Lendava 5:0, Mura : ESš 5:3, Radenci : Gojenec II 0:5, Elan : Polet 5:0 in 19. kolo Polet : Radenci 0:5, Gojenec II : Mura 1:5, ESŠ : Gojenec I 0:5 in Lendava : Bistrica 0:5. Končni vrstni red: 1. Gojenec I 30 točk, 2. Mura 28, Elan 22, Lendava 20, Gojenec II 18, EŠS 12, Bistrica 10, Radenci 4, Polet 0 točk. Košarka — Deveto kolo zimske lige: Sobota A : Oldboys 102:58, Sobota B : Puconci 20:0, Rakičan : Radenci 81:77, Radenci : Sobota B 31:38. Vodi Sobota A s z 18 točkami. V srednješolski ligi sta bili v osmem kolu odigrani naslednji dve tekmi — Elan : SŠTV 80:52, Rakičan : ESŠ 34:78. Vodi ESŠ z 12 točkami pred Elanom 10 itd. Streljanje — Na občinskem tekmovanju za zlato puščico je zmagal Turner z 272 krogi (od 300 možnih) in je hkrati tudi izpolnil normo za sodelovanje na republiškem tekmovanju. Skupno je sodelovalo 35 strelcev. V počastitev Dneva žena je na tekmovanju z zračno puško med devetimi tekmovalkami zmagala Levarjeva s 75 krogi (od 100 možnih) pi-ed Vajdavo 73 itd. Na pionirskem občinskem tekmovanju je nastopilo pet ekip in 25 tekmovalcev. Zmagal je II. osn. šola M. Sobota s 562 krogi pred I. Osnovno šolo M. Soboto itd. Med posamezniki je bil najboljši Miholič s 151 krogi pred Lončarjem 135 itd. LENDAVA (MF) Nogomet — V prijateljski tekmi je Nafta premagala Grafi-čar s 3:2. Vse tri gole je dosegel Gobec, za Grafičar pa sta bila uspešna Bagari in Turner. TRBOVLJE (Až) Streljanje — V tekmovanju članic je zmagalo moštvo ESš pred SD Trbovlje in Mehaniko Trbovlje. Najboljša posameznica je bila Vranešičeva (ESš) s 146 krogi- Na občinskem tekmovanju za zlato puščico je zmagal Lipovšek s 524 krogi pred Pečnikom 522, Igličem 521 (vsi SD Fr. Fakin). Izmed 28 tekmovalcev je izpolnilo potrebno normo le 10. šah — Na brzotumirju ŠK Rudar za mesec marec je zmagal Go-lob z 12 točkami pred Pajkom 10 itd. Na prvenstvu Trbovelj, kjer sodeluje 18 igralcev vodi po 9. kolu Pajk s 6,5 točke. Kegljanje — V prijateljskem srečanju so člani Bresta iz Cerknice premagali domači Partizan v razmerju 6487:6384 podrtih kegljev. HRASTNIK Smučanje — Na pobočjih Kala nad Hrastnikom je bilo zasavsko pionirsko prvenstvo v veleslalomu. Nastopilo je 60 tekmovalcev iz petih društev. Pri starejših pionirjih je zmagal Tominšek (Kisovec) pred Glavačem (Kum), pri mlajših pa Lazar (Kis.) pred Strgaršekom (Kum). Pri pionirkah Je bila naj- boljša Ajtičeva (Kis.), med ekipami pa smučarji Kisovca. (AŽ) Streljanje — V drugem kolu občinske lige v streljanju z zračno puško je SD Steklar premagal SD E. Draksler iz Dola. Najboljši posameznik je bil Vidmar z 239 krogi. Šah — Med 15 šahisti sta na prvenstvu Hrastnika zmagala Šu-šter in Milenkovič, ki sta zbrala 11,5 točk pred Kranjcem 11, Peršičem 9 itd. POLZELA (TR) Nogomet — V prijateljski tekmi je NK Polzela premagal Tkanino iz Celja s 3:2. CERKNICA (ŠF) Kegljanje — V prijateljskem srečanju v disciplini 8x200 lučajev so kegljači Bresta presenetljivo premagali Triglav iz Kranja v razmerju 6565:6548. Najboljša posameznika sta bila Martelanc (B) 880 in Grom (T) s 892 podrtimi keglji. POSTOJNA (PE) Streljanje — V 4. kolu občinskega prvenstva v streljanju z zračno puško so bili doleženi naslednji rezultati: Pivka : Proleter 0:2389, Gozdar : Center 2372:2443, Planina : Srednješolec 2307:2005. Vodi SD Center pred Proleter jem, Gozdarjem, Planino, Pivko in Srednješolcem. Zanimiv je spodrsljaj Proleterja, ki je iz malomarnosti (nepopolno ekipo) dosegel tako visok poraz s Pivko. Med posamezniki je kar 10 strelcev preseglo normo 250 krogov (od 300 možnih). Najboljši je bil Mi-koletič, ki je dosegel prav 260 krogov. MARIBOR (FJ) Nogomet — Prijateljsko srečtnje Mura : Železničar 3:5. Streljanje — V Rušah je bilo okrajno tekmovanje strelk. Zmagale so Rušanke s 710 krogi pred ekipo »Gozdar Jožko Knific«. Enako tekmovanje je bilo v Slov. Bistrici, kjer je zmagala ekipa iz Figonc s 433 krogi pred IMPOLOM 366 in Sl. Bistrico 282. NOVO MESTO (MG) Kegljanje — Na prvenstvu Dolenjske za posameznike vodi dva kola pred zaključkom Brabič s skupno 1726 podrtimi keglji pred Mrzlakom 1664, Turkom 1533, Ži-danekom in Rodičem 1616 itd. — štirje najboljši tekmovalci tega prvenstva bodo nato zastopali Dolenjsko na republiškem prvenstvu za posameznike, ki bo v Ravnah na Koroškem. šah — Na brzoturnirju za prvenstvo Novega mesta za mesec marec sta med 12 udeleženci zmagala Piberlova in Sitar, ki sta zbrala devet točk. Šlede Ficek 7.5, Avsec in Gajski 6.5 itd. Domači šahovski klub je izredno aktiven in ima ve programu številna tekmovanja, še v tem mesecu bodo izvedli občinsko in medobčinsko tekmovanje za mladince ter tekmovanje za pokal maršala Tita v moštveni konkurenci in srednješolsko prvenstvo. Naj Dol j ši tekmovalci se bodo udeležili tudi brzo-turnirja v Ravnah na Koroškem. Vzporedno bo na sporedu tudi medobčinsko tekmovanje članic, ki so v zadnjem času izredno aktivne. MIRNA NA DOLENJSKEM (MG) Smučanje — Na občinskem prvenstvu osnovnih šol so nastopili pionirji iz Mirne, Trebnjega, Mokronoga, Šentruperta in še nekaterih šol. — Zaradi slabih snežnih razmer, so tekmovali le v slalomu. Pri ml. pionirjih je zmagal Jan pred Bukovcem (oba Trebnje), pri starejših Jurka (Šentrupert) pred Tanjškom (Trebnje), pri pionirkah pa je bila najboljša Silanova pred Smoletovo (obe Trebnje). V moštveni uvrstitvi je zmagala Osnovna šola Trebnje pred Mokronogom itd LJUBLJANA, 14. marca — Sinoči je bil v Ljubljani prvenstveni dvoboj v dviganju uteži med Ljubljano in Rijeko v okviru B skupine državnega prvenstva v dviganju uteži. Ljubljančani so bili premočan nasprotnik in so zanesljivo zmagali z rezultatom 1394,3 kg : 1282,5 kg. Med vsemi se je najbolj odlikoval član Ljubljane Sotlar, ki je v lahkotežki kategoriji postavil nov državni rekord za mladince v potegu z rezultatom 105,5 kg. Finale letošnjega državnega prvenstva v dviganju uteži bo 72. marca v Ljubljani. Rezultati — olimpijski triatlon: Ljubljana 1394,3 kg (Košan 340, Curk 302,5, Sotlar 325, Jureti« 300, Petriči« 302,5, Rojc 307,5), Rijeka 1282,5 kg (Ložar 345, Kel-man 345, Flajnik 282,5, Lovrič 280, Perovič 220, Praskalo 305). M. L. ŠEMPETER (TT) Odbojka —Trening domačih odbojkarjev, ki bodo tekmovali v II. ligi je prevzel Drago Božič iz Žalca. Moštvo vadi sedaj trikrat tedensko. Enotnost zmagalo v Mrkoplju MRKOPAU, 14. marca. — Danes je bilo tu tradicionalno tetemovsnje v patrolnem teku »Tragom primorsko go-ranskih brigada«. Kar 30 pa-trol se je zbralo na startu. Proga je bila lepo speljana, a zaradi južnega snega precej težka. Tekmovalci so morali opraviti tudi streljanje. Kot je bilo pričakovati so premočno zmagali tekači ljubljanske Enotnosti postavi Janez Pavčič, Brezov-šek in Mrzlikar, saj so pustili drugoplasirano ekipo Zagreba za seboj kar za 8 minut. Posebno se je odlikoval mladinec Mrzlikar, ki je prvič tekal v članski ekipi in kateremu je bilo to zadnje tekmovanje pred odhodom v JLA. Hašišev smuk na Zelenici Tržič, 14. mar. Na Zelenici j nad Tržičem je bil danes pod ; pokroviteljstvom ZB Tržič in v organizaciij domačega SK Partizan-Tržič Našičev nuk. Nastopili so smučarji iz Trži-| ča, Radovljice in Celja. Skup-j no 54 tekmovalcev je nasto-! pilo na novi smuk progi, ki ' pa je bila tokrat nekoliko * skrajšana. Imela je le 2400 m ! dolžine z višinsko razliko 700 i mc' 'ov. Poleg članov so na-| stopili tudi mladinci, vendar I so nastopili na 2000 m dolgi progi z višinsko razliko 640 metrov. Vreme je bilo sončno, lepo in pogoji za tekmovanje odlični. Največ uspeha so imeli domači smučarji. Rezultati — člani: 1. Ošab-i nik 2:07.4, 2. Švab 2:13.4, 3. | Soklič (vsi Tj 2:19.0 -r- mladinci: 1. Rozina (C) 1:46.4, 2. Zupan (R) 1:52.2, 3. Brezar (T) 1:57.1; mladinke: 1. Kurnik 2:39.0, 2. Brezar 2:47.2, 3. Čufar (vse T) 2:49.2. Antonič Mladinski smučarski kriterij v Italiji Madona di Campiglio, 14. i marca. — Tu se je včeraj za-| čelo tekmovanje mladih smu-i čar jev alpskih držav. Sodelu-1 /jejo .odstavniki Italije, Avstrije, Švice, Francije, ZR Nemčije in Jugoslavije. V smuku za mladince je zmagal Avstrijec Rauter s časom 1:26.6 pred Francozom Charvinom (1:26.8) in Švicarjem Daetwyierjem (1:28.4). Jugoslovani so se uvrstili ta kole: Gazvoda 23. s časom 1:34.6, Ponikvar 27. in Židan 30. Tekmovali so na 2620 m dolgi progi z višinsko razliko 614 m in 11 vratci. V veleslalomu za mladinke je zmagala Avstrijka Pal s časom 1:29.5 pred rojakinjama Schieneggerjevo (1:29.8) in Unterloserjevo (1:C'2.3). Jugoslovanka Magušarjeva je osvojila 15. mesto s časom 1:52.4, Šavorjeva pa 16. Tekmovale so na 2250 m dolgi progi z višinsko razliko 424 m in 15 vratci. ; ' ' Jugoslovanski dolgoprogaši v tujini BEOGRAD, 14. marca. — Najboljši jugoslovanski dolgoprogaši bodo sodelovali v zadnjih dneh marca xia dveh velikih tekmovanjih v krosu. 27. marca na krosu Martini v Bruslju bodo nastopili Špan, Kekič in Farčdč. — 23. marca pa bodo v Legnanu v Italiji nastopile 'na krosu »Pet mlinov« (8 km) 3 ekipe: jugoslovanska reprezentanca v postavi Hafner, F. Kovač, Štros, Adam, Matijevič, ekipa Partizana z Mihaličem in Bo-Sunovičem ter ekipa Kladi-1'uirja na čelu s červanom. Angleško nogometno prvenstvo LONDON, 14. mar. Wolverhamp-ton : Birmingham 1:0, Bumley : Sheffield V/. 4:1, Everton : Aston Vlila 3:1, Fulham : Leeds 2:2, Manchester U. : Chelsea 4:0, Not-y^;2ham : Arsenal 3:0, Sheffield U. * Liverpool 3:0, Stok C. : Black-jurn i:i, Tottenham : Blackpool West Bromwich : Leicester Sunderland : West Ham 3:2. lestvici vodi Chelsea z 48 točkami, sledilo Leeds 46, Man-gester U. 45, Nottingham 39, EveUon 38 itd. SZ prvak, naši razočarali Nadaljevanje s 1. strani KONČNI VRSTNI RED B SKUPINE: Poljska .6 5 1 0 35:15 11 Švica 6 4 1 1 27:15 9 ZEih. Nemčija 6 3 2 1 30:20 8 Madžarska 6 2 1 3 19:24 5 Avstrija 6 2 0 4 21:18 4 Anglija 6 1 1 4 24:41 3 Jugoslavija 6 0 2 4 16:29 2 Rezultati vseh tekem jugoslovanskih hokejistov: Jugoslavija : Anglija 5:5 (1:1, 2:1, 2:3), Zahodna Nemčija : Jugoslavija 8:2 (1:1, 2:0, 5:1), Jugoslavija : Madžarska 0:3 (0:2, 0:0, 0:1), Jugoslavija : Švica 3:3 (0:0, 1:2, 2:1), Avstrija : Jugoslavija 6:5 (2:2, 1:1, 3:2), Poljska : Jugoslavija 4:1 (1:1, 0:0, 3:1). KANADČANI DO TAL POTOL CENI Tekmovanje v A skupini je doseglo svoj višek prav v zadnjih dneh prvenstva, ko so se pomerili med seboj neposredni tekmeci. V prvi polovici turnirja so namreč zaporedoma zmagovali favoriti. V tem delu so presenetili le Finci in Kanadčani. Finci v tem, da so prijetno presene-tili, Kanadčani pa nasprotno s slabo, nezanesljivo igro, saj so na splošno razočarali. Razočarali namreč v toliko, ker so od njih precej več pričakovali, čeprav so si zagotovili 4. mesto. Visok poraz proti ČSSR (8:0) in neuspeh ter slaba igra proti švedski (6:4) jih je povsem potlačila k tlom. Moštvo oz. igralci, ki so nastopili na Finskem, še zdaleč niso prikazali takšne igre kot nekdaj slovita reprezentanca Kanade. Tudi njihovi izgovori, češ da so najboljši igralci prešli med profesionalce in da teh nihče ne bi mogel nadigrati, ne učinkujejo več. Nasprotno pa smo se lahko prepričali, da sta SZ in ČSSR res veliki moštvi, saj sta prikazali najboljši hokej. Med najbolj zanimivimi je bilo tudi njuno medsebojno srečanje, kjer so v drugi tretjini igre igralci obeh moštev prikazala vse svoje bogato znanje. V času našega poročanja je na sporedu še zadnja tekma A skupine in sicer SZ : Kanada. Malo je verjetno, da SZ v tem srečanju ne bi zabeležil^ popolnega uspeha in si tako ponovno priborila naslov svetovnega prvaka. O morebitni zmagi Kanadčanov pa bi si naslov prvaka priborila reprezentanca ČSSR, Kanadčani pa bi hkrati izrinili švedsko s 3. mesta. To pa je manj verjetna napoved in zato bomo naslov novega svetovnega prvaka lahko ponovno pripisali SZ. Rezultati — SZ : NDR 8:0 (4:0, 1:0, 3:0), Švedska ; Finska 2:2 (1:0, 0:1, 1:1), ČSSR : Norveška 9:2 (4:2, 4:0, 1:0), Kanada — ZDA 5:2 (0:0, 2:0, 3:2), ZDA : NDR 4:7 (2:2, 1:3, 1:2), Finska : Norveška 4:1 (2:0, 1:0, 1:1), Kanada : NDR 8:1 (4:0, 2:1, 2:0), SZ : Šved ska 5:3 (0:3, 2:0, 3:1), ČSSR : Finska 5:2 (1:1, 2:0, 2:1), Švedska : Norveška 10:0 (1:0, 6:0, 3:0), SZ : ZDA 9:2 (2:0, 5:0, 2:2), ČSSR : Kanada 8:0 (1:0, 2:0, 5:0), NDR : Norveška 5:1 (3:1, 2:0, 0:0), Finska : ZDA 0:4 (0:0, 0:1, 0:3), SZ ; ČSSR 3:1 (2:0, 0:0, 1:1), Švci-sl” : Kanada 6:4 (1:1, 4:1, 1:2), NDR : Finska C’:2 (2:2, 0:0, 1:2), ČSSR : švedska 3:2 (3:1, 0:1, 0:0). SZ : Kanada 4:1 Končni vrstni red: 1. SZ 14 točk, 2. ČSSR 12, 3. Švedska 9, 4. Kanada 8, 5. NDR 6, 6. ZDA 4, 7. Finska 3, 8. Norveška 0 točk. NOVA GORICA (AF) Namizni tenis — ObZTK je v sodelovanju komisije za namizni tenis priredila prvenstvo za mladince novogoriške komune. Sodelovalo je 10 moštev z 32 posamezniki in '16 pari. Trem najboljšim tekmovalcem bo ObZTK N. Gorica omogočila enodnevni brezplačni ogled tekem SPENT v Ljubljani V konkurenci moštev je zmagala Gimnazija N. Gorica pred Osnovno šolo Šempeter in Partizanom Miren, med posamezniki pa Porkič pred Novakom itd. V dvojicah sta bila najboljša Humer-Cajhen pred Mihel-Boršič. SMUČARSKE TEKME DOMAČIH IN TUJIH ŠTUDENTOV LAKOTA IN PONGRATZ ODLIČNA Meduniverzitetno in mediokulteino tekmovanje v Kranjski gori - Tekme v slalomu in veleslalomu za moške in ženske na Vitrancu KRANJSKA GORA, 14. marca. V petek in soboto Je bilo v Kranjski gori na pobočjih Vitran-ca in na standardnih progah univerzitetno tekmovanje v slalomu in veleslalomu za moške in ženske. Nastopili so najboljši študenti ljubljanske univerze in pa študenti iz nekaterih tujih univerz kot Avstrije, Švice, Zahodne Nemčije. Organizator — Smučarski klub Akademik iz Ljubljane — je imel težko nalogo, ker je bilo treba dobro pripraviti proge zaradi novo zapadlega snega. V petek so bile tekme v slalomu. Proga je bila dolga 450 m, s 150 m višinske razlike. Prva je imela 50, druga pa 55 vratič. Nastopili so skoraj vsi naši najbolj- ši alpski smučarji, med njimi tudi Lakota, ki ima pravico starta na akademskih tekmah še dve leti po diplomskem delu. Lakota je že gozdarski inženir. Rezultati — slalom, ženske: Pongratz (MUnchen) 1:51,4, Heid (MU) 1:53,4, Fanedl (Lj) 1:58,7, Klofutar (Lj) 2:09,5, Ankele (Lj) 2:13,7, Ljubič (Zgb) 2:46,5 itd.; moški: Lakota (Lj) 1:47,3, Vogrinec (VTŠ Mb) 1:48,8, Aedi (SAS Švi) 1:52,8, Jamnik (Lj) 1:53,7, Zanier (švi) 1:53,7. V soboto je bil na sporedu veleslalom. Proga je bila dolga okrog 2 km z višinsko razliko 300 metrov in 42 vratič. Proga je bila za moške in ženske ista. Najboljši je bil pri moških Lakota, ki ka- že, da je spet v odlični formi, pri ženskah pa Pongratzova. Odlična Nemka, ki je že v petek zmagala v slalomu! Rezultati — ženske: Pongratz (M) 1:46,7, Heid (M) 1:48,9, Ankele (VŠTK) 1:50,8, Fanedl (Ekon) 1:52,8 itd.; moški: Lakota (Lj) 1:43,9, A. Klinar (Biotehn) 1:45,0, B. Jakopič (Pravna) 1:47,0, Vogrinec (VTŠ Mb) 1:47,1, 5. do 6. Schabe (Graz) 1:47,7, Bnschet (SAS Švi) isti čas, Hillebrandt (M) 1:48,5, K. Jemec (FAGG I) 1:49,7, Petersik (M) 1:50,0, Zanier (SAS Švi) 1:50,5 itd. Ekipno (medfakultetno): FAGG I. (Jemec, Guček, Duhovnik) 5:51,2, VŠTK (Šmitek, Verbič, Holly) 6:05,0, Biotehnična (A. Klinar, Medja, Navodnik) 6:13,6 — meduniverzitetno: Ljubljana 1 (Lakota, A. Klinar, Jakopič) 5:15,9, Švica (Brischet, Zanier, Aebi) 5:29,9, Ljubljana II (šmitek. Duhovnik, Košič) 6:04,8. ZIMSKO REPUBLIŠKO PRVENSTVO V PLAVANJU ŠTEVILNA UDELEŽBA Kranj, 14. marca — V zimskem bazenu v Kranju je bilo danes I. zimsko prvenstvo v plavanju. Udeležilo se ga je nad 100 tekmovalcev iz vseh ljubljanskih klubov,, Radovljice, Thbovalj, Murske Sobote in Kranja. S posebnim zadovoljstvom so Kranjčani pozdravili nastop plavalcev iz M. Sobote, ki se tako ponovno pojavljajo med aktivnimi tekmovalci. Zaradi velikega Števila nastopaj očah so prireditelji razdelili tekmovanje v dva dela. Dopoldne so tekmovalci odplavali prvih 6 disciplin. Fo tem delu je požel največ uspeha Triglav, ki je zbral 7182 točk, njegovi tekmovalci pa so od 6 možnih naslovov osvojili tri. Za Triglavom šene uvrstila Ljubljana s 6236 točkami. Med posamezniki se je najbolj odlikoval Kranjčan Sievc, ki je na 200 m prsno dosegel čas 2:56.2, na isti pro- gi med ženskami pa je Jen-sterlova (Rad) dosegla 3:17.6. Na progi 400 m prosto za moške je brez težav zmagal P. Brinovec (T) 4:50.5, pri ženskah pa članica Triglava Jančarjeva s 6:03.2. Rezultati po prvem delu: moški — 400 m prosto: 1. P. Brinovec (T) 4:50.2, 2. Rebolj (T) 5:07.7, 3. Nadežar (T) 5:26.6, 4. Vidmar (L) 5:30.6, 5. Udovč (L) 5:45.4; 280 m prsno: 1. Sievc (T) 2:56.2, 2. Bole (L) 2:57.9, 3. Vidmar (L) 3:05.6, 4. Detioek (II) 3:06.0, 5. Javornik (L) 3:06.1; 200 m hrbtno: 1. Daneu (L) 2:27.4, 2. Devičnik (T) 2:32.7, 3. Deu (L) 2:32.8, 4. Nadižar (T) 2:45.1, 5. Balderman (T) 2:52.5; ženske — 400 m prosto: 1. Jančar (T) 6:03.2, 2. Vodišek (Ru) 6:17.2, 3. Šilar (T) 6:21.7, 4. Kostanjšek (Ru) 6:22.5, 5. Vesel (II) 6:36.3j 200 metrov prsno: 1. Jensterle (Ra) 3:17.6, 2. Basel (L) 3:23.1, 3. Rupnik (T) 3:28.1, 4. Lužnik (II) 3:31.0, 5. Nartov (II) 3:31.4; 100 m hrbtno: 1. Golob (Ru) 1:21.8, 2. Golnar (T) 1:28.3, 3. Fišer (II) 1:31.5, 4. Milovanovič (T) 1:35.3, 5. avguštin (Ra) 1:36.2. Ekipni vrstni red: 1. Triglav 7182, 2. Ljubljana ‘6286, 3. Ilirija 4571, 4. Rudar 4189, 5. Radovljic'’ 3137, 6. Slavija (L) 2322, 7. TVD P. M. Sobota 688. V času poročanja tekmova-nje še traja. Moški, 200 m, metuljček — 1. Brinovec (Tr) 2:40,4, 2. Breskvar (Lj) 2:49,3, 3. Peterneli (Tr) 2:51,7, 4. Mohorič (Tr) 3:01,6; 100 m prosto — 1. Košnik (Tr) 0:59,4, 2. Zavemik (Lj) 1:01,8, 3. Nadižar (Tr) 1:02,1, 4. Žgajnar (Hi) 1:05,7, 5. Kratob (Lj) 1:08,5; 100 m, meiuljček, ženske — 1. Jančar (Tr) 1:31,3, 2. Peterman (LJ) 1:33,0, 3. Bežek (Lj) 1:34,9, 4. Vimik (Tr) 1:44,5, 5. Gorišek (Ru) 1:44,4; 100 m prosto ženske — 1. Golnar (Tr) 1:17,5, 2. Vodišek (Ru) 1:18,0, 3. Roš (Lj) 1:18,8, 4. Beravs (LJ) J:19,8, 5. Šilar (Tr) 1:22,1. Sovjetski nogometaši prispeti v Maribor MARIBOR, 14, marca. — Danes opoldne so s posebnim spalnikom prispeli v Maribor nogometaši sovjetske reprezentance, ki bodo jutri odigrali prijateljsko tekmo __z mariborskimi »vijoličastimi«. Pod vodstvom pomočnika glavnega trenerja Jurija Go-lotova je prispelo 14 igralcev. Žal, med njimi ni slovitega vratarja Jašina, ki se mu je ponovila stara poškodba. Sicer pa je vratar Banjikov po besedah trenerja trenutno boljši. Danes popoldne so si sovjetski nogometaši ogledali tekmo Maribor : Šibenik, nato pa so imeli lahen trening. Takoj po prihodu v Maribor so za Polet izjavili: Vratar Banjikov: »Od jutrišnje tekme pričakujem predvsem lep nogomet, ki bo koristil obema ekipama. Jugo- slovanom bi se rad zahvalil za lep sprejem. V vaši deželi sem že drugič. Za Mariborčane sem slišal, da igrajo hiter in enostaven nogomet in da je boljši del moštva napad. Upam, da bom jutri branil dobro.« Jurij Golotov — pomočnik trenerja: »V Jugoslaviji nam bo trening koristil za pridobivanje fizične kondicije in da poiščemo igralce, ki bodo sestavljali hrbtenico moštva v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. V maju bomo odigrali precej tekem. Prijateljsko z Avstrijo (13.), nato pa kvalifikacijske, z Grčijo (23.), z Welsom (26.) ter junija z Danci. Vse tekme bomo igrali doma, zato pa bo v jeseni delo toliko težje, ker bomo igrali vse tekme na tujem igrišču. S. Geržina PRIJATELJSKA ROKOMETNI TEKMA Radar (T): Trešnjevka (Z) 19:10 (1*6) Trbovlje, 14. marca — Zvezni ligaš Rudar je v pripravah na spomladanski del prvenstva. Tokrat se je že drugič letos predstavil občinstvu v prijateljski tekmi in tudi tokrat zmagal. Trešnjevka sicer ni bila tako izdatno poražena kot prejšnjo nedeljo Slovenj Gradec, vendar pa so domači napadalci uprizorili vrsto res lepih in učinkovitih protinapadov, ki so, kakor izgleda, postali glavno njihovo orožje. Domačini so sicer povedli s 6;1 in gledalci so pričakovali visoko zmago. Kmalu pa so gostje znižali razliko na 2 gola. V drugem polčasu je Rudar zaigral spet odlično. Predvsem se je odlikoval izvrstni Berdnik, iz- redno uspešno pa je danes debutiral Dogan (preje Part. Brežice), ki je že nastopal v državni reprezentanci. Pri gostih je bil najboljši vratar Jankovič, pri domačih pa Berdnik, Kmetič in Ačkun. Sodil je Žibert (T) pred 800 gledalci. Rudar: Marguč, Jelen 1, Bašič, Zgomba 1, Berdnik 6, Škrinjar 1, Ačkun 3, Dvornik 1, Kmetič 4, Dogan 2, Kem. Trešnjrvka: Jankovič, Ku- vačič 4, Jergovič 1, Černetič, Dolanski 1, Bašič 1, Daleka 3, Rupič, Petrovič, Jovanovič, Nadu, Vukovič, Guberina. V predtekmi so mladinci Rudarja premagali člane Hrastnika 24:15 NK Branik v nerešljivih ugankah Maribor, 14. marca — No-gometaši mariborskega Branika so se znašli v zares težkem položaju, saj so imeli še ob koncu lanskega leta okrog 600 tisoč dolga. Stanje pa je postalo še bolj pereče, ker je pred durmi prvenstvo, ki enako kot upniki terja precejšnja sredstva. Ker z dotacijami ne bo nič, so se odločili za veliko akcijo, v kateri naj bi sodelovali s prispevki simpatizerji in podporni člani kluba. Branikovi odborniki obiskujejo ljubitelje nogometa, Id še niso člani Branika, da bi to postali. Vsem, ki želijo pomagati Braniku v tej stiski, sporočamo, naj se zgla. sije v poslovalnici Branika, Maribor — Grajski trg 4. F. J. ATLETSKI KRITERIJ V POKRITIH PROSTORIH Vivod in Medveščal' nova rekorderja CEIJE, 14. marca. AD Kia-diivar je priredil danes v pokritih prostorih (v telovadnici IV. osnovne šole) in na prostem atletsko tekmovanje, na katerem je nastopilo nad 80 tekmovalcev. Želja Kladi-varja je, da bi tudi v tem letnem času vdbudil večjo ativniost tudi med atleti kot je to sicer običaj po svetu sploh, žal, na tekmovanju niso sodelovaM vsi povabljeni Mubi iz SFRJ, kot Crvena zvezda, Vojvodina, Mladost. V dvorani smo bili priča odličnim dosežkom celjskih skakalcev v višino. Vivod je v drugem skoku z 208 cm dosegel novo republiški članski rekord, Medvešek pa s 196 cm nov republiški in državni rekord za starejše mladince. V sprintu so Celjani nepričakovano doživeli popoln poraz. Ljubljančana Pungarčič in Hočevar sta tokrat dosegla popoln uspeh. REZULTATI — moški —20 metrov: Pungarčič (L) 2.9, Hočevar (L) 2.9; višina: Vivod (K) 2.08, Medvešek (K) 196; krogla: Pikula (K) 14.83, Vravnik (K) 14.48; — ženske — 20 metrov: Lubej (K) 312, Peče (L) 3.3; višina: Peče (L) 155, Lubej (K) 153, Pavlič (Mrb) 150; krogla: Kačič (Br) 12.45, Kcmelj (K) 11.31, Urbančič (K) 11.22. Na stadionu Kladivarja so se pomerili metalci. — Kopje: Vravnik (K) 52.01; imadinoi: Kavalar (K) 43.22; disk: Vravnik GO 46.86, Peterka (K) 44.10; mladinci: Leskošek (K) 40.65; kladivo: Bukovec (K) 55.80, Vidmajer (K) 51.32; mi. mladinci: Dojčman (K) 47.37; ženske — disk; Kačič (Br) 36.47. Kastelic (K) 34.48, Me-žnarič (K) 34.29. * v KAIRO — Zmagovalec mednarodnega teniškega turnirja v Kairu je Avstralec Fle-tscher, ki je v finaju premagal Poljaka Gazioreka s 3:6, 6 :3, 3:6, 6 :1,. 6 : 3.- KOSAM« RJI ZA EVROPSKI POKAL PRVAKOV Preieiika prespat Reala V preteklem tednu sta bili odigrani prvi dve polfinalni tekmi v okviru tekmovanja košarkarjev za evropski pokal prvakov, V prvem srečanju so prvaki SZ, moštvo CSKA iz Moskve premagali prvaka Italije Ignis v Varese S 58:57 (31.28'. Povratno srečanje bo 18. marca v Moskvi. Prav gotovo so tu favoriti košarkarji CSKA, ki so v zadnjih dveh letih zapored osvojili naslov prvaka. Prav v preteklem letu so se v finalu pomerili z Realom in je o zmagovalcu odločila šele tretja tekma. Jugoslovanski prvak Beograd se je v prvi polfinalni tekmi pomeril z Realom v Madridu. Zmagal je Real z rezultatom 84:61 (43:32). Povratno srečanje ho 21. t. m. v Beogradu. Beograd je nastopil v Madridi^ brez Nikoliča in Gordiča, ^ki bosta v povratnem srečanju v Beogradu nastopila v dresu belo-plavih. Malo pa je verjetno, da bi Beogradu uspelo nadoknaditi razliko 23 oziroma 24 točk in se tako uvrstiti v finale. Za takšno moštvo kot je Real je namreč prednost 23 točk prav gotovo več kot dovolj. Spomnimo se samo istega polfinalnega srečanja v letu 1962, ko je Olimpija v Ljubljani premagala Real s 105:91, v Madridu pa je izgubila z 69:53. Kolikor pa bi Beogradu bila športna sreča toliko naklonjena, da bi lahko nadoknadili zamujeno, pa bi bdi to največji uspeh jugoslovanskih košarkarjev v tem tekmovanju! KOSARKi Do starta samo še 20 dni Do pričetka tekmovanja v zvezni moški košarkarski ligi, V kateri bodo letos nastopali bot je znano, kar trije slovenski klubi, je le še borih 20 dni. Prvo kolo je namreč na sporedu že 4. aprila. V prvih tekmah Olimpija in Lesonit gostujeta in sicer Olimpija v Skopju (Rabotnički), Lesonit pa v Beogradu (Partizan), nasprotno pa se bo Slovan doma pomeril z Lokomotivo. Razumljivo, da se slovenski ligaši že vestno pripravljajo na start v zvezni ligi. Kot smo izvedeli, bodo še v tem me- secu odigrali več prijateljskih tekem. Slovan se bo v Ljubljani pomeril predvidoma z Lesonitom in Lokomotivo, Olimpija bo gostovala v Beogradu in Zadru, Lesonit pa v Ljubljani, nekaj tekem pa bo priredil tudi v H. Bistrici. Tekme letošnjega prvega zimskega prvenstva so pokazale, da so slovenski košarkarji že dobro pripravljeni na novo sezono in tako lahko pričakujemo, da bo letošnje tekmovanje v zvezni ligi za slovenske košarkarje bolj uspešno kot v preteklem letu. KmiFIMCIJE ZA ZVEZHO NAMIZNOTENIŠKO LISO ‘kuspgti Sleveiesv BLED, 14. marca — V Festivalni dvorani na Bledu se je včeraj pozno zvečer zaključilo dvodnevno kvalifikacijsko tekmovanje osmih jugoslovanskih namiznoteniških ekip za vstop v zvezno ligo. Z glavne favorite tega tekmovanja so veljale ekipe Ljubljane, Novega Sada in Mladosti Iz Zemuna, že- sam začetek tekmovanja pa je pokazal, da bodo morali Ljubljančani vložiti skrajne napore, da bi si priborili vstop v višje tekmovanje. Ko pa je Ljubljana v neposrednih srečanjih izgubila z N. Sadom in nato še z Mladostjo, je odločitev o prvih dveh ekipah tega tekmovanja »obvisela« na ekipi Kranja. Mlada kranjska ekipa je tokrat zares dobro zaigrala in obetala nekaj lepih rezultatav. Kljub temu pa ni mogla ogroziti vodečih. Tako se bodo v zvezni ligi, ki bo prihodnji teden prav tako na Bledu, pojavili imeni Novega Sada in Mladosti. Važnejši rezultati: Mladost N. Sad 7:6, Ghetaidus (Zgb) : Jesenice 3:7,, Ljubljana : Kranj 7:2, Zenica : Mladost 7:4, Jesenice : Ljubljana 5:7, Kranj : Jesenice 7:5, Ljubljana : Novi Sad 4:7, Ivangrad : Jesenice 3:7, N. Sad : Kranj 7:0, Ljubljana : Zenica 7:4, Kranj : Zenica 7:5, Jesenice : N. Sad 0:7, Ljubljana : Mladost 6:7, Zenica : Jesenice 7:6, Mladost : Kranj 7:2, N. Sad : Zenica 7:1, Jesenice : Mladost 4:7, Kranj : Ghetoldus 7:5. Končni vrstni red: 1. Novi Sad 6 (48:12), 2. Mladost 6 (46:26), 3. Ljubljana 5 (45:26), 4. Zenica 4 (38:36), 5. Kranj 4 (32:36), 6. Jesenice, 7. Ghetal-dus, 8. Ivangrad. -VAN- Ptstep rokomeiašk NOVI SAD, 14. marca. — V okviru tekmovanja zimske rokometncMige sta se danes sestali ženski ekipi Radniioke-ga iz Novega SadaTn Partizana jz Sremske Mitroviče. Pri rezultatu 16 : 4 za Partizan je prišlo najprej do majhnega prepira, ki pa se j'e kasnetje razvnel tako hudo, da se je stopnjevalo do pretepa. Ko so se vmešali funkcionarji kluba, niso mogli pomiriti duhove, šele na posredovanje večjega števila gledalcev in funkcionarjev so napravili red. Smolnikar evropski prvak Haag, 14. marca. Na evropskem prvenstvu za mlajše mladince (do 18 let) in starejše od 19 do 21 let v judu je prijetno presenetil mladi jugoslovanski judoist Smolnikar iz Ljubljane, ki je bsvojil naslov evropskega prvaka v poltežki kategoriji. Rezultati: mladinci do 18 let: lahka — Biscara (Fr), srednja Gold-schmied (ZN), poltežika Smolnikar (J); mladinci od 19 do 21 let: lahka Feist (Fr), sred njelahka Green (VB), srednja Jacks (VB), težka Pečk (VB). i Izdaja tiskovni svet POLET« — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Rokopisov ne vračamo — Tisk Tiskarne CP »DELO« v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana, Cankarjeva 5/III, Uprava: Miklošičeva 4 — Poštni predal 377 — Čekovni račun: 600-11-608-63 — Telefoni: Uredništvo: 20-840, 20-170, 20-171, 20-172, 20-173: Uprava 22-873 — Letna naročnina 2.500 din, oolletna 1.250 din SARAJEVO KREPKO V VODSTVO Sarajevo : Vojvodinci 3:0 (0:0) Zagreb : Hajduk 1:0 (0:0) SARAJEVO, 14. marca — Vse do 60. min. je Sarajevo igralo slabo, tako da je imela Vojvodina v tem obdobju nekaj zelo zrelih priložnosti za zadetek. Vse strele pa je zanesljivo zaustavljal odlični vratar Muftič. Posamezniki v obeh ekipah so v tem času igrali zelo grobo, vendar sodnik Strmečki iz Zagreba kljub temu nobenemu ni pokazal pot v slačilnico. Sarajevo je šele v 53. min. z golom čer-kiča uspelo, da prebije obrambni zid gostov, ki je bil sestavljen tudi iz sedem ali osem igralcev. Drugi gol je z glavo dosegel Muševid v 85. min. Tedaj je Vojvodina popustila in napadi Sarajeva so se vrstili drug za dragim. Dve minuti pred koncem se je Muševid ponovno vpisal v listo strelcev, potem ko je dobil žogo od branilca Fazlagi-da in jo z močnim udarcem usmeril v mrežo. Zmaga Sarajeva je popolnoma zaslužena, čeprav so jo izvojevah s skrajnimi napori šele v zadnjem delu igre. Najboljši pri Sarajevu so bili Mušovič in Carkič, pri Vojvodini pa sta se odlikovala Takač in Pavlič. Slabše je igral vratar Vojvodine Pantelič, ki je botroval prvemu golu. Sarajevo: Muftič, Fazlagič, Vujovič, Prljača, Biogradlič, Ristič, čerkič, Šiljkut, Ferha-tovič, Mušovič, Blaževič. - Vojvodina: Pantelič, Svinja-revič (Stamenski), Radovič, Sekereš, Nikolič, Brzič, Takač, Radosav, Pavlič,- Neštic-ki, Lambi. ZAGREB, 14. marca. — V Upično prvenstveni borbi je Zagreb zasluženo premagal Hajduka z 1 : 0. Igra je bila ostra, vendar v rfiejah dovoljenega. Zagreb je bil premočen v prvih 20 minutah in je vseskozi diktiral oster tempo. Šele v 22. min. se je Hajduk nekoliko Otresel pritiska in prešel na nasprotnikovo polovico. Ko je Hajduk zamudil eno izmed najugodnejših priložnosti, se je igra spremenila. Postala je groba In polčas se je končal brez zadetka. V dragem polčasu so se duhov; pomirili in gostje so postali enakovreden nasprotnik domačih. Ko je že kazalo, da se ho tekma končala brez golov, je v 79. min. Vajta izkoristil gnečo pred vrati Splitčanov in poslal žogo v mrežo. Sodnik Taslidžiič iz Osijeka ni bil dovolj strog in učin-kovit pri pomirjevanju preostre in nevarne igre. ZAGREB: Mišič, Galeko- vič, Meštrovič, Klobučar, Stanišič, Suša, Beslač, Bu-banj, Vaba, Bračič, Azinovič. HAJDUK: Vukčevič, Kuoi, Tomič, Popovič, Foiič, Žaja, Plevnjak, Nadoveza, Feirič (Bego), Matijanič, Sliškovič. RIJEKA — Jurišak, Mile-voj, Mugoša, Radakovič (Ra-bac), šangulin, Vrankovič, Lukarie, Tomljenovič, Gulin, Naumovič, Vukoje. TREŠNJEVKA — Ovčina, Gračanin, Kovač, Jukič, Bračič, Garov, Jovičič, Ribič, Bradač, Knez, Rauš. Crvsna zvezda : Dinamo 2:1 (0:0) Rijeka : Treliiievka 3:1 (2:1) Rudniški : Beograd 0:0 NIŠ, 14. marca — V obeh delih igre sta bila Radnički in Beograd enakovredna nasprotnika in rezultat povsem ustreza poteku na igrišču. Obe moštvi sta imeli nekaj lepih priložnosti, napravili celo vrsto napak. Najboljši igralec na današnji tekmi je bil domačin Hclcer, ki je razen tega, da je čuval Samardjiča, dobro pomagal tudi napadu. Pri gostih pa je bil najboljši Vukičevič. Radnički: Kneževič, Jova-novski, Dimovski, čekič, Grgič, Holcer, Itič, Andjelkovič, Radivojevič, Veljkovi, Jere-mič. Beograd: Vukičevič, Vukaši-novič, Gavrič, Krivokuča, Ra-doševič, Dakič, Samardjič, Gugleta, Coli, Skoblar. RIJEKA, 14. marca — Zmaga nad Trešnjevko z rezultatom 3:1 (2:1) je že tretja zaporedna zmaga Rijeke v spomladanskem delu prvenstva. Zmaga domačinov je zaslužena, saj so bili boljši nasprotnik, vendar kljub temu so razočarali s slabo in brezskrbno igro. Trešnjevka pa je igrala brez vsakih ambicij. Skratka, igra je bila polna netočnih podaj, brez kombinacij — slaba. Prvi zadetek je dosegel Vukoje iz 25 metrov iz prostega strela v 11. minuti. Dragi gol je dal Tomljenovič po eni izmed redkih akcij, ki jo je zaključil z učinkovitim strelom. Rezultat je zmanjšal Jovičič v 37. minuti, končni rezultat pa je postavil Vukoje v 51. minuti, ko je s topovskim strelom iz neposredne bližine zatresel mrežo. V raztrgani in nezanimivi igri je bil najboljši človek na terenu ljubljanski sodnik Tauzes, ki je sodil zelo dobro. Tekmo si je ogledalo 10 tisoč gledalcev. BEOGRAD, 14. marca — V prvem delu sta se moštvi po bolj ali manj enakovredni igri razšli z neodločenim rezultatom. Napadalci obeh ekip so sicer imeli nekaj ugodnih priložnosti za dosego gola, ki pa jih niso znali izkoristiti. Tik pred zaključkom prvega dela igre je v 41. min. prišlo do neljubega medsebojnega obračunavanja med Matušem in Prlinčevi-čem in sodnik Zečevič je izključil iz igre oba igralca. Tekmo sta tako obe moštvi nadaljevali le z desetimi igralci. Crvena zvezda je že v prvi minuti nadaljevanja izkoristila nesporazum v obrambi Dinama in dosegla tudi vodilni gol. Strelec je bil Popovič, ki je z. nepričakovanim ostrim strelom iz same črte kazenskega prostora zatresel mrežo. Po tem golu je Dinamo zaigral mnogo bolje, oziroma bolj odprto in njegovi napadi so bili vedno bolj nevarni. Tekma je sedaj postala mnogo bolj živahna in zanimiva. Tudi drugi gol je -Crvena zvezda dosegla z nenadnim strelom od daleč. Lestvica I. zvezne lige Sarajevo Rijeka Partizan Dinama Cr. zvezda Željezničar Radnički Vojvodina Zagreb Hajduk Vardar / Velež Beograd Trešnjevka Sutjeska 17 11 17 9 17 17 16 17 17 17 17 17 17 17 16 17 17 30:18 22 21 20 20 3 10 5 8 3 10 5 9 25:18 26:19 30:24 21:15 20 23:18 17 16:18 29:27 19:22 16:22 20:31 18:30 16:29 16:34 NOVA GORICA : OLIMP 3 : 1 (1:1) RUDAR (T) : PAPIRNICAH (Radeče) 4:0 (2:0) ZAJC V HOLMENKOLLENU NA 17. MESTU NA 50 km TIAINEN (FINSKA) - Nadaljevanje s 1. strani skakalne turneje. Temu odličnemu skakalcu je bil v pomoč še Engan, vendar kakor so pozneje pokazali dogodki, so Norvežani delali račun brez krčmarja. Na velike presenečenje je že v prvem skoku pokazal vse svoje odlike in opozoril vse gledalce ' : NDR mladi Neundorf. Njegovi skoki so bili izredno lepi. Prvo mesto si, je prislužil že v prvem skoku, saj je pristal pri 78 m, kar je bilo največ in odločilno za končno oceno. Dejansko se je razvila borba med prvo peterico, v kateri so bili 3 Norvežani in pa odlični Peter Lesser iz NDR. Mladi Norvežan Grini je v tretji seriji pristal pri 89 m, kar je bilo tudi največ na današnjem velikem tekmovanju. Nekoliko je razoča- ral Brandzaeg, ki je bil precej krajši od najboljših in zato nič čudnega, če je obtičal šele na 5. mestu. Ko ocenjujemo najboljšo deseterico, ne moremo - še mimo treh, štirih skakalcev in sicer Norvežana Wirkole, Poljaka Vit-keja, skakalca iz SZ Verete-likova in Cehoslovaka Matou-ša. Ti so bili dejansko najboljši na tej tekmi in bi verjetno dosegli še več, če ne bi v tretji seriji megla prekrila celotno skakalno napravo prav do izteka. Nas še posebej zanima Lud-cik Zajc. Njegovo 17. mesto v tako močni konkurenci pomeni izreden uspeh ne samo zanj, marveč za ves jugoslovanska skakalni šport. Poglejmo si njegove dalj: ’s: 79.5, 80 in 81 m. Zbral je 206 točk. Povejmo še to, da sta ga v prvih dveh skokih oce- nila tuja sodnika kar z 18 točkami. Bil je izredno zanesljiv pri odrivu, lep v zraku in če bi imel nekoliko sreče, bi se danes uvrstil med prvo deseterico. Le škoda, da je imel nekoliko krajše daljave! Tako pa tudi njegovo 17. mesto med 82 tekmovalci pomeni velik uspeh. Rezultati: Neundorf (NDR) 230.3 (87, 83.5, 83), Grini (N) 229.1 (81.5, 82, 89), Engan (N) 226.7 (83, 83, 79), P. Lesser (NDR) 224.4 (85.5, 83.5, 83), Brandtzaeg (N) 221.1 (34, 80.5, 81), Wirkula (N) 218.3 (82, 83, 80.5), Vitke (Poljska) 215.6 (81.5, Sl’, 82), Vereteni-kov (SZ) 214.5 (82.5, 83.5 , 82), Matouš (CSSR) 214,Ihle(ZN) 212.7, Hiks (ZDA) 212.5, Ai-moni (It) 211.4, Konvalenko (SZ) 209.4, Elima (Šved) 209, Hallonen (F) 206.8, Sbrensen (N) 206.4, Zajc 206 itd. Strelec je bil tokrat Melič, in sicer v 83. minuti. Le štiri minute kasneje je Dinamo izkoristil nesporazum v obrambi Crvene zvezde in znižal rezultat na 2:1 po golu, ki gavje dosegel Lamza. V ostalih minutah je imel Dinamo še dve stoodstotni priložnosti za dosego gola, vendar napadalci tega niso izkoristili. V splošnem je značilno, da je bila Crvena zvezda boljše moštvo, saj je igrala bolj ofenzivno in je imela tudi stalno terensko premoč. Nasprotno pa je Dinamo večji del tekme igral defenzivno, z občasnimi hitrimi, a ne- j varnimi protinapadi. 36:15 25 la?doi : Velsž 0:0 Sutjeske : Železničar 2:0 (1:0) Prijateljski nogomet Tek na 50 km je bil izredno težaven. Sneg je bil suh, pust, zbralo pa se je 87 tekmovalcev, vendar jih je zaradi težke proge odstopilo kar 20! Med onimi, ki so odstopili, so bili tudi Nones, Demel in Stella (I), ki je osvojil v teku na 15 km drugo mesto. Tudi tokrat se je v kombinaciji izkazal kombinatorec iz Zah. Nemčije Thoma. že tretjič zaporedoma je osvojil prvo mesto. Tek na 15 lun je bil prav tako težak, kakor na 50 km. Zbralo se je 110 tekmovalcev. Od Jugoslovanov sem bil na startu samo jaz in osvojil 76-mesto s časom 58:13.8. Za zmagovalcem sem ostal 6 mi; nut in 21 sekund. Povem naj to, da je večkratni zmagovalec Brenden osvojil šeie 77. mesto. Tudi ženske so imele težko nalogo. V teku na 10 km j® bila najboljša Bojarska iz S» s časom 37:54.0.