Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnl a 5 šilingov.
Izha]a v Celovcu — Erscheinungsort Kfagenfurt Poštni urad Celovec 2 — Verlags ostamt Klagenfurt 2
V *. '0? :■*

SLOVEflSKI
>
■j
Izdajatelj, lastnik in zaloinik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenlurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tilka: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslovi
Celovec-Rlagenfurt 2. Postiach 124.
Letnik XVI.
Celovec, petek, 12. maj 1961
Štev. 19 (991)
Avstrija in Italija pripravljata:
Pogajanja o Južni Tirolski
v katerih uspeh že vnaprej dvomijo
Na Dunaju je bilo ta ponedeljek veliko posvetovanje o bližnjih pogajanjih med Avstrijo in Italijo o vprašanju Južne Tirolske, ki se bodo v zadnjem tednu maja začela v Celovcu. Posvetovanja sc se udeležili poleg kanclerja Gorbacha in vice-kanclerja Piftermanna še zunanji minister Kreisky, državni sekretar Steiner, člani avstrijske delegacije pri Združenih narodih, avstrijski veleposlanik v Rimu L6wenthal-Chlu-mecky, tirolski deželni glavar Tschiggfrey ter zastopniki južnotirolske ljudske stranke.
Čeprav o tem posvetovanju ni bilo ob- ca bolj spravljive struje, je dokaz dovolj
javljenih nobenih podrobnosti, razen da je bila izvedenka tirolske deželne vlade za južnotirolsko vprašanje dr. Stadlmayer, ki je še vedno v italijanskem zaporu, kljub temu imenovana v avstrijsko delegacijo za celovška pogajanja, je vseeno precej gotovo, da v avstrijskih uradnih krogih že vnaprej dvomijo v uspeh razgovorov z Italijo. Na Dunaju nasprotno prevladuje mnenje, da pri bližnjih pogajanjih ni nobenega upanja na uspeh, vendar Avstrija Italiji ne bo dajala povoda, da bi predčasno prekinila razgovore med obema državama.
Poleg tega je bilo na Dunaju slišati, da namerava Avstrija vprašanje Južne Tirolske letos ponovno predložiti Združenim narodom in jim predlagati, da pošljejo na Južno Tirolsko mednarodno komisijo, ki bi na licu mesta proučila razmere.
Iz vsega tega je razvidno, da se je južnotirolsko politika Avstrije praktično znašla v_ slepi ulici in zdaj očitno nihče ne ve, kako bi našli izhod, ki bi omogočil korak naprej v pogajanjih z Italijo. Gotovo ni vse prav, kar dela Italija v tem vprašanju, toda današnja avstrijska koncepcija, ki je več ali manj plod večletnega zaostrovanja, ne more biti sprejemljivo izhodišče. Tega se zavedajo tudi na Dunaju, vendar danes duhovi, ki so jih klicali, že preveč prevladujejo in prekričijo tucfi tiste, ki bi raje zasledovali politiko sporazumevanja. Primer Stadlmayerjeve, katera velja kot zastopni-
in so na Dunaju mnenja, da sc jo Italijani aretirali na podlagi denunciacije iz Innsbrucka. V tej zvezi se omenja tudi Berg-Isel-Bund (kateremu je Stadlmayerjeva pokazala hrbet), v katerem prevladuje podoben nacionalizem kot v koroških nemško-nacionalističnih organizacijah.
Nadaljnja značilnost so ponavljajoči se dinamitski atentati na Južnem Tirolskem, ki dajejo Italijanom poceni argumente za ostre ukrepe proti Južnim Tirolcem. Predvsem pa politika dinamita ogroža vsako stvarno reševanje in nikakor ne zadostuje, če se Avstrija in vodstvo južnih Tirolcev formalno distancirata od atentatov, v resnici pa
ničesar ne napravita, da bi omejili vpliv ekstremističnih sil. Nasprotno, slikanje razmer na Južnem Tirolskem v luči, kakor da tamkajšnja manjšina sploh ne bi imela nobenih pravic in do bi ji šlo že za kožo, daje takim krogom le še pobudo in povzroča nadaljnjo zaostritev.
Ne nazadnje pa rahlja tehtnost argumentov Avstrije tudi njen odnos do lastnih manjšin, kajti avstrijski očitki proti Italiji, da ne izpolnjuje prevzetih mednarodnih obveznosti, zvenijo demago-ško, dokler Avstrija sama ne izpolnjuje obveznosti, ki jih je prevzela z državno pogodbo, dokler sama ne zagotovi obstoj in razvoj manjšin v svojih mejah. Ponovno smo že poudarili in so to ob raznih priložnostih izjavili tudi visoki avstrijski predstavniki, da more Avstrija za južne Tirolce zahtevati le toliko, kolikor je sama pripravljena dati svojim manjšinam!
Tudi izvenblokovke države morajo sodelovati pri razorožitvenih razgovorih
Jugoslovanska vlada je napravila zadnji ponedeljek pomemben predlog v zvezi z razarožitvenimi pogajanji, ko je predlagala, da bi pri teh razgovorih sodelovale tudi izvenblo-kovske države. Beograjska .Borba" je v tej zvezi zapisala, da dosedanja pogajanja med Ameriko in Sovjetsko zvezo niso privedla do uspeha, ker sta obe strani trmasto vztrajali vsaka pri svojem stališču. Zato bi pritegnitev drugih držav, predvsem izvenblokovskih, koristno vplivala na nadaljnja pogajanja.
Tudi prvi ameriški astronavt se je vrnil s poleta v vesolje
V petek zadnjega tedna, so z raketo „Redstone" izstrelili v vesolje prvega ameriškega astronavta — kapetana ameriške mornarice Allana Sheparda, ki se je po pičlih 16 minutah balističnega poleta iz višine 185 km spet vrnil na Zemljo. Poskus je bil večkrat odložen, ker so na raketi opazili neke okvare, končno pa je v pretek le uspel, kar je v Ameriki vzbudilo splošno navdušenje.
Prvi ameriški polet v vesolje so ameriški znanstveniki označili za .povsem zadovoljiv", vendar ga ni mogoče primerjati s poletom sovjetskega astronavta Gagarina. Medtem ko je Gagarin v svoji kabini obkrožil Zemljo kot umetni satelit, je bil ameriški poskus le balističnega značaja, to Se pravi, da je bila kabina s Shepardom izstreljena kot topovska krogla. Kljub temu so v Washingtonu po prvem uspešnem poletu poudarili, da predstavlja prelomnico in ogromen korak naprej v ameriškem programu osvajanja vesolja.
Ko je bil Gagarin po svojem uspešnem poletu v vesolje deležen velikih časti, je zahodni tisk pisal o propagandističnem manevru. Danes pa isti tisk navdušeno piše o Shepardu, o časteh, ki jih je deležen, in a odlikovanjih, ki jih je prejel. Za gotove ljudi je pač tudi uspeh na znanstvenem področju tesno povezan s politiko.
Brazilski tisk ugotavlja:
Ustaši so bili Eichmannovi sodelavci
V zvezi s procesom proti vojnemu zločincu Eichmannu je brazilski tisk obširno pisal tudi o vlogi ustašev za časa nacistične okupacije Jugoslavije. Eden izmed vodilnih brazilskih listov je ugotovil, da so na zatožni klopi v Jeruzalemu poleg Eichmanna tudi ustaši in vsi, ki so služili odvratni ideji rasne mržnje. Ko omenja, da so Eichmannovi agenti v Jugoslaviji pobili 60.000 Zidov in izgnali 90.000 Slovencev, omenjeni list pravi: Vodja teh agentov je bil Andrija
Uveljavljanje afriške ustanovne listine je bilo sklenjeno na konferenci afriških držav
Zunanji ministri Gane, Gvineje, Republike Mali, Maroka, Združene arabske republike in Začasne alžirske vlade so na svoji nedavni konferenci v Kairu podpisali protokol o uve-jtavljenju afriške ustanovne listine, katero so, |ftos januarja razglasili predstavniki istih držav v Casablanci.
. V zaključnem poročilu o delu konference j? rečeno, da so prišla do izraza enaka gle-’sČa o vseh afriških mednarodnih problemih, 0 katerih so razpravljali. Sprejeli so sklepe, j° katerih bodo čimprej ustanovili organe, °l°čene v ustanovni listini.
v	afriških problemov so na konferenci
v Kairu obravnavali tudi mednarodna vpra-Snia in sklenili, da se bodo še bolj trudili
za obrambo neodvisnosti, nedeljivosti in nacionalne enotnosti Konga ter bodo v tej zvezi podpirali zakonito kongoško vlado predsednika Gizengc. Glede Alžira je bila poudarjena brezpogojna podpora alžirskemu ljudstvu v njegovem boju za svobodo. Isto podporo hočeio nuditi tudi vsem ostalim narodnoosvobodilnim gibanjem na afriški celini.
Hkrati so ministri šestih afriških dežel poudarili, da je treba ohraniti neodvisnost in ozemelisko integriteto Laosa, obsodili so tujo intervencijo na Kubi in izrazili občudovanje do kubanskega ljudstva, ki se bori za ohranitev neodvisnosti in obrambo svojega ožemiia, ob koncu pa so še naglasili enakost gledišč o razorožitvi in opustitvi atomskih poskusov.
Artukovlč, vejni zločinec, ki živi tedaj v Los Angelesu. Tam uživa zaščito severnoameriških oblasti kljub zahtevam Jugoslavije, da ji ga izroče. Po osvoboditvi Jugoslavije so ustaši skupaj z nacističnimi četami pobegnili iz države in se razlezli po svetu, med drugim tudi po Južni Ameriki. Efch-mannovi sodelavci se sedaj skrivajo za religioznim plaščem in skušajo preslepiti tisoče katoličanov, ki nimajo ničesar skupnega z njihovimi rasnimi zločini. V glavnem še naprej propagirajo rasno mržnjo in narodnostno nestrpnost. S tem skušajo zastrupljati odnose med narodi in državami.
Neki drugi brazilski list poudarja, da je Gestapo ob sodelovanju z ustaško policijo zakrivil grozne zločine in do človeštvo ne bo mcqlo nikdar pozabiti zločinov, ki so jih storili v tej temni dobi zgodovine. Sodna razprava proti Eichmannu bo pred vsem svetom razgalila grozovitosti ustašev kakor tudi vseh tolp nacistov in kolaboracionistov.
Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence
Dijaki Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu priredijo v nedeljo, dne 4. junija 1961 ob 14.30 url v veliki dvorani Doma glasbe (Konzert-haus) v Celovcu
Obletnica podpisa državne pogodbe
Pred enim letom smo ob peti obletnici podpisa državne pogodbe med drugam ugotovili, da Avstrija še ni izpolnila določil člena 7 in tudi še ni uresničena enakopravnost koroških Slovencev, marveč je stanje na šolskem področju danes slabše kot leta 1945; pred sodišči ne uživtmo niti takih pravic kot po seniermenski pogodbi v prvi republiki; kljub jasnim določilom državne pogodbe nikjer na Koroškem ni dvojezičnih napisov in kažipotov; nismo sorazmerno udeleženi v javnem življenju in slovenščina ne uživa priznanja kot uradni jezik; razne nacionalistične organizacije, posamezniki in tisk nemoteno in nekaznovano rovarijo proti koroškim Slovencem in njihovim pravicam.
Tem ugotovitvam, ki postavljajo na laž vse trditve o širokogrudnosti Avstrije do manjšin in o enakopravnosti koroških Slovencev, tudi ob šesti obletnici podpisa državne pogodbe nimamo dodati kaj posebnega, razen morda dejstva, da se je gonja proti manjšini v zadnjem letu le še zaostrila. Sicer pa Avstrija tudi v tem letu ničesar ni storila za obstoj in razvoj manjšin, ničesar ni napravila za izpolnitev obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom državne pogodbe.
Avstrijski strokovnjak na področju državnega prava prof. Ermacora, je v reviji »Der Donauraum* objavil članek o koroškem manjšinskem vprašanju, kjer se sprašuje, ali je Avstrija dolžna manjšino ohraniti ali pa jo je dolžna samo ščititi Pred napadi, sicer pa jo prepustiti njeni usodi. V odgovoru se je prof. Ermacora izrekel za demokratično podporo manjšini n se pri tem oprl na r Aelno stališče Evropskega sveta. Pa tudi sodobno pravno gledanje, predvsem v okviru delovanja OZN, se nagiba k mnenju, da zaščite človekovih pravic in v tem okviru avtohtonih narodnostnih manjšin ne gre omejevati samo na skrb za zaščito pred diskriminacijo, za formalno enakopravnost pred zakonom, marveč da vsebuje tudi element tvorne podpore manjšini.
Mislimo, da ni treba posebej ugotavljati, da Avstrija doslej ni napravila ne enega ne drugega: ničesar ni podvzela v zaščito manjšine pred napadi in diskriminacijami, ničesar za obstoj in razvoj manjšine! Skratka, •avstrj-ske oblasti še niso sprejele vseh zakonskih ukrepov v korist slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem, ukrepe, katere zahteva državna pogodba z dne 15. maja 1955,* — kakor je morala ugotoviti celo pravna komisija Evropskega sveta!
Deželni glavar Wedenig
Je obhajal 65-letnlco
V sredo tega tedna ie deželni glavar Ferdinand W e d e n i g obhajal svoio 65-letnico in ie b>l ob tej priložnosti deležen številnih voščil in čestitk. Med drugimi mu je ob tej priložnosti čestital tudi namestnik deželnega gltvarja Krassnig v imenu deželne vlade in mu predal primerno darilo.
Deželni glavar Wedenig je najtesneje povezan s povoinim razvoiem Koroške, saj že od leta 1947 neprekinjeno zavzema položaj deželnega glavarja. Poleg tega ;e že od leta 1945 predsednik koroške SPO
Priznati pa ie tudi treba, da snada deželni glavar Wedenisr med tiste koroške in sploh avstrijske politike, ki so pokazali največ razumevanja za sprejemljivo rešitev manjšinskega vprašania in se je vedno zavzemal za mirno sožitie med obema narodoma v deželi.
mu ob njegovem 65. rojstnem dnevu čestitamo tudi koroški Slovenci.
Pevski koncert
Mladina poje
pod naslovom
Vstopnice dobite v šolski pisarni oziroma jih naročite pismeno ali telefonično pod štev. 55-15 po 12, 10 in 8 šilingov od 24. maja naprej.
iiimn»iii'i—»Pinu	mmmmemmmmmmmmmmmem

f 00 V
Kjer je manjšina res enakopravna:
Kulturni razvoj in napredek
italijanske manjšine v FLR Jugoslaviji
Poleg rednih subvencij sto vlada LR Slovenije in koprski okraj odobrila še znatna izredna sredstva za kulturni razvoj italijanske etnične skupine v koprskem okraju. Teh sredstev bodo deležni šole, radio, italijanski kulturni krožki in knjižnice. Za italijansko sekcijo koprskega radia, za dnevnik italijanske manjšine „La Voce del Popolo”, za kulturne krožke in za knjižnice je bilo nakazanih 46,000.000 dinarjev, nadaljnjih
32,500.000	dinarjev pa je bilo namenjenih šolam, kjer odpadejo za vzdrževanje enega italijanskega učenca mnogo večji izdatki kot na slovenskih šolah. Skupne investicije pa bodo dosegle vsoto 125,000.000 dinarjev, s katerimi bodo zgradili novo šolsko poslopje v Sečovljah ter obnovili razne druge italijanske šole.
Italijanska gimnazija v Kopru je bila sicer v zadnjem času znatno restavrirana, vendar je v petletnem načrtu predvidena tudi gradnja posebnega italijanskega šolskega centra v Kopru. V tem prostornem poslopju bodo nameščene gimnazija, osnovna šola in otroški vrtec. Stroški za to stavbo bodo predvidoma znašali 300 milijonov dinarjev.
Pa tudi na ostalem področju živi italijanska manjšina bogato in pestro kulturno življenje ob uživanju enakih pogojev kot hrvaški odnosno slovenski živelj. Na Reki je na primer v teh tednih vrsta prireditev, ki služijo umetniško-kulturnemu pregledu delovanja italijanske manjšine oz. njenih kulturnih krožkov. Ansambel italijanske Drame reškega Narodnega gledališča je v zadnjem času priredil vrsto uspelih prireditev, do konca sezone pa ima predvideni
še dve premieri, italijanska kulturna društva pa sodelujejo tudi na vseh velikih državnih odnosno republiških prireditvah, kot na primer na letošnjem prvem maju in v počastitev 20. obletnice revolucije, ko je italijanski kulturni krožek »Giuseppe Tartini' priredil več pestrih nastopov z mando-linisti, harmonikaši, mladinskim pevskim zborom, baletnimi plesalci, pevci lahke glasbe in recitatorji. V Piranu pa so v italijanskem krožku pred nedavnim odprli obnovljeno knjižnico, ki ima nad 3000 knjig.
*
Razvoj in napredek italijanske manjšine v Jugoslaviji nas seveda sili h temu, da primerjamo njen položaj z razmerami, v katerih živimo koroški Slovenci. Nemški nacionalistični tisk zelo rad navaja naše kul-furno-prosvetne prireditve in skuša z njimi dokazovati, kako širokogrudno skrbi Avstrija za svoje manjšine. Toda to naštevanje naših prireditev služi izključno enemu samemu namenu: hujskanju proti naši narodni skupini. Kajti v omenjenem tisku še nikdar ni bilo povedano, da je vse naše kulturno-prosvetno delovanje izključno sad lastnih žrtev in da Avstrija pri tem nima prav nobenih zaslug. Če na primer Slovenska prosvetna zveza kot osrednja kulturna organizacija koroških Slovencev v letu 1960 ni bila deležna niti groša podpore od dežele ali države, zato pa je morala v istem letu plačati občinam, deželi in državi skoraj
37.000	šilingov na davkih in drugih dajatvah, potem pač ni mogoče govoriti o enakopravnosti in širokogrudnosti, marveč v najboljšem primeru o sramoti za državo, ki je po državni pogodbi obvezana, da
Ena izmed posebno pretresljivih zgodb, ki se ponovno odvijajo pred sodiščem v Jeruzalemu, je zadeva varšavskega geta, kjer se je pod brutalno silo končala edinstvena epopeja velikega dela poljskih in tudi drugih Židov. V najkrajšem času je število prvotnih
500.000	v getu skoncentriranih Židov padlo na 60.000, vse ostale so odvedli v taborišče smrti Treblinka in jih pomorili, drugi pa so pomrli zaradi lakote (cel mesec je morala posamezna oseba »živeti« ob 1200 g kruha in 1000 g marmelade!). »Ob sončnem zatonu smo slišali otroški jok in zjutraj so bile ceste polne otroških trupel, pokritih s časopisi. Ponoči so trupla slekli...« — tako pripoveduje ena izmed prič.
V zgodovini druge svetovne vojne je s krvjo zapisano tudi ime nacističnega taborišča Janovski, kjer so postavili posebno »brigado smrti«, ki je imela nalogo, da zabriše sledove nacističnih zločinov. Takole pripoveduje priča: Brigada je bila opremljena z lopatami, kavlji, bencinom, petrolejem in s posebnim strojem za mletje kosti, podobnem stroju za mešanje betona. Na delo je hodila »brigada smrti« ob zvokih posebnega orkestra. Na čelu brigade je korakal človek s kriniko hudiča, ki je držal v rokah velik kavelj, ostali člani brigade pa so morali prepevati. Esesovci so jih prisilili, da so morali jesti sedeč na razpadajočih truplih, ki so jih izkopali, da bi jih potem sežgali. Ena sama »brigada smrti« je požgala okrog 100.000 trupel, okoli 30.000 oseb pa so postrelili pred grmadami. Pripornike so pošiljali na »popravljanje cest«, toda prava naloga skupine je bila odstraniti sledove ubijanja Židov, izkopati trupla iz grobov in jih sežgati, zmleti kosti, pobrati iz pepela vse količkaj vredne predmete, kot so zlasti zobje itd., pepel pa razpršiti v veter. Poseben kurjač je moral skrbeti za gradnjo »piramid«, sestavljenih iz 2000 trupel, nadzorovati je moral ogenj, da ni ugasnil. Vsak dan so nabrali okoli 10 kg zlata. Esesovci so prisilili mlade Židinje, da so z njimi spale, ali pa so jih ubili s streli v tilnik. Zgodilo se je, da je moral neki 40-
Priče nastopajo na Eichmannovem
procesu
Pretresljive izpovedi preživelih žrtev
Na obravnavi proti vojnemu zločincu Eichmannu je pred jeruzalemskim sodiščem nastopilo ie več prič — preživelih žrtev nacističnega nasilja, katerih pretresljive izpovedi nudijo verodostojno sliko o grozodejstvih, ki so jih počenjali pozverinjeni predstavniki nemškega »Herrenvolka«, ko so uresničevali zločinske načrte svojega »Fiihrerja«. Človek kar ne more verjeti, da so bila takega početja zmožna človeška bitja, ne more verjeti, da se je vse to dogajalo v 20. stoletju, večinoma v »kulturni« srednji Evropi. In je kljub temu res, kljub temu je in ostane resnica, da so nacistični krvniki zverinsko pomorili milijone in milijone nedolžnih žrtev, med njimi že samo Židov okoli 6 milijonov, ki zdaj kot neme priče vendar nepreslišno obtožujejo Eichmanna in vse njegove velike in male pomočnike.
letni oče vreči z lastnimi rokami svoji mladoletni hčerki na grmado ...
Takih in podobnih pričevanj je bilo slišati že mnogo in dosedanjim pričam bodo sledile druge: in ena obtožba je hujša od druge, ena podrobnost grozovitejša od prejšnje. Toda obtoženec, morilec šestih milijonov Zidov, brezbrižno drema na svoji klopi in se zgane le takrat, ko sodišču predložijo nove dokumente o njegovih zločinih. In njegov zagovornik, nemški odvetnik Servatius, zahteva zaslišanje razbremenilnih prič — najožjih sodelavcev obtoženca, ki imajo sami na vesti tisoče in tisoče človeških življenj, pa kljub temu sedijo na vplivnih položajih današnje Nemčije...
manjšinam nudi iste pogoje in ugodnosti kot ostalim državljanom! Tako izgleda v resnici »enakopravnost" koroških Slovencev, taka je »širokogrudnost", ki jo Avstrija izkazuje manjšinam!
Zato pa je tudi razumljivo, da gotove kroge zelo zaboli, če slišijo resnico o položaju manjšin v sosedni Jugoslaviji. Proti tej resnici namreč nimajo stvarnih argumentov in se raje zatekajo k lažem in blatenju; zato raje govoričijo o nekdanji nemški manjšini v Jugoslaviji, o tisti manjšini, ki so jo prav oni pod vodstvom svojih »Fiihrer-jev” vzgojili v nacistično peto kolono in jo po klavrnem koncu njihovih osvajalnih pohodov proti evropskim narodom povedli »heirn ins Reich", da jim spet služi kot orodje za hujskaško gonjo proti sosednim državam.
Toda vse tako početje laži ne more spremeniti v resnico, kakor tudi šopirjenje s tujim perjem ne more prikriti dejstva, da koroški Slovenci za svoje uspehe na kulturno-prosvetnem področju Avstriji ne dolgujemo prav nobene zahvale. Šele ko bomo deležni istih javnih podpor in enakih ugodnosti, kot so jih deležni drugi avstrijski državljani in njihove organizacije, bo mogoče govoriti o tem, da nudi Avstrija manjšinam podporo za njihov razvoj in napredek!
Hudo neurje na Štajerskem in Gradiščanskem
Prve polelne nevihte so prejšnji leden hudo opustoŠile široka področja na Štajerskem in Gradiščanskem. Kot golobja jajca debela toča je ponekod uničila do 80 odstotkov mladih posevkov in sadja, toda tudi močan dež, ki je lil kakor iz škafa, je povzročil precejšnjo škodo. Zaradi močnega naliva so se ponekod zajezili potoki, da je prišlo do poplav in je voda vdrla tudi v kleti, iz katerih so jo morali brizgati s črpalkami. Na Štajerskem so bili posebno prizodeti okraji Hartberg, Weiz in Murz-zuschlag. V Hartbergu je bilo tako debelo nasute toče, da je bila podoba kot v globoki zimi.
Za 1 odstotek je padel delež kriminalistike mladoletnih
Avstrijski centralni urad za statistiko objavlja v poročilu o kriminalistiki za leto 1959 med drugim, da so avstrijska sodišča v tem letu pravomočno obsodila 123.222 oseb, to je za 6 odstotkov več kakor v letu poprej. 53 odstotkov obsojenih moških in 37 odstotkov obsojenih žensk je bilo že predkazno-vanih. Razveseljivo pa je, da se je delež mladoletnih obsojencev znižal od prejšnjega leta za en odstotek, to je od 10 na 9. Pri nekaterih zločinih pa je delež mladostnih relativno zelo visok, kakor na primer pri tatvinah in vlomih kar 45 odstotkov.
Ljudsko štetje je ugotovilo:
Jugoslavija ima nad 18,5 milijona prebivalcev
Prvi rezultati uradnega ljudskega štetja v Jugoslaviji, ki je bilo izvedeno s stanjem 1. marca letos, kažejo, da ima Jugoslavija trenutno 18,512.805 prebivalcev. To pomeni, da se je število prebivalstva v zadnjih osmih letih> ko je bil izveden zadnji popis, zvišalo za 1,521.356 oseb. Kljub temu pa se je prirastek znižal od 14,4 na 11,2 osebe letno na tisoč prebivalcev.
Po republikah je bilo ugotovljeno naslednje stanje prebivalstva: Slovenija 1,584.368, Hrvatska 4,148.122, Srbija 7,629.113, Bosna in Hercegovina 3,274.886; Makedonija 1,404.883 in Črna gora 471.433 oseb. Največji prirastek je bil zabeležen v Bosni in Hercegovini, kjer znaša 18,8 prebivalca na tisoč prebivalcev, najmanjši pa v Sloveniji namreč 6,6 na tisoč prebivalcev.
Po gostoti naselitve je na prvem mestu Srbija s 86,3 prebivalca na kvadratni kilometer, najbolj redko naseljena je Črna gora (34,1), medtem ko so v Sloveniji našteli 78,2 prebivalca na kvadratni kilometer.
Poleg tega je ljudsko štetje tudi pokazalo precejšen dotok prebivalstva v mesta. Beograd šteje 587.889 prebivalcev, Zagreb 427.319, Skopje 161.983, Sarajevo 142.423, Ljubljana 133.386, Titograd 29.100 prebivalcev. Razen republiških prestolnic sta presegla 100.000 prebivalcev še Novi Sad (102.385) in Reka (100.339), medtem ko štejejo slovenska mesta Maribor 82.387, Kranj 21.355, Celje 16.487, Trbovlje 15.869, Jesenice 15.627, Koper 7.960 in Izola 7.406 prebivalcev.
V zvezi z ugotovljenim porastkom prebivalstva računajo, da bo imela Jugoslavija čez deset let 20,5 milijona prebivalcev.
KAIRO. — V zadnjih štirinajstih dneh je v Kairu dobilo dvanajst novorojenčkov ime Gagarin, medtem ko so dali novorojeni deklici ime Gagarina. Srečni starši so o tem pismeno obvestili sovjetskega kozmonavta in pričakujejo odgovor ali pa tudi kakšno darilo, kajti neki novinar je ob tej vesti pripomnil, da ne dvomi, da je dobil Gagarin precejšnja finančna sredstva za reprezentanco in pošiljanje odgovorov ali daril Gagarinčkom po vsem svetu.
BIRMINGHAM. — Več kot sedem tisoč ptic, sedemdeset opic in več drugih redkih živali je izgubilo življenje v požaru, ki je pred nedavnim zajel veliko trgovino z red-k'mi živalmi v Birminghamu. Požar sta slučajno odkrila dva sprehajalca. Gost dim pa je oviral reševanje nesrečnih živali, ki so bile zaprte v kletkah. Rešili so le 15 želv, ki so bile v izložbi velike prodajalne. Razen teh so rešili še nekaj večjih ptic, konj in ježev. Charles Williams, lastnik te nenavadne trgovine, je izjavil, da ima s tem požarom približno 10.000 funtov škode.
PARIZ. — Šestoletnico je ob koncu minulega leta praznoval francoski frank, ki ga je uvedel kot plačilno sredstvo kralj Jean II leta 1360. Prvi frank je vseboval 3,88 grama čistega zlata, potem pa se je ta količina zlata postopoma zmanjševala. Od Napoleonovih časov do prve svetovne vojne je imel frank 29 stotink zlata.
BEOGRAD. — Jugoslovanski aerotran-sport je v soboto odprl redno linijo Beograd — London. Letala tipa Metropolitan bodo letela vsako soboto iž Beograda preko Zagreba in Frankfurta do Londona, odkoder se bodo vračala v nedeljah.
DUNAJ. — Obrambni minister dr. Schleinzer je nekaterim zastopnikom tiska iznesel svoje poglede na vprašanja obrambe. Najprej si bo pustil dati situacijsko poročilo o svojem resoru, na podlagi katerega bo postavljen petletni načrt za izgradnjo obrambe, za kar bi bila samoumevno potrebna mnogo večja proračunska sredstva kakor doslej.
NEW YORK. — Po poročilu iz Bele hiše predsednik Kennedy ob svojem obisku v Franciji ne bo odpotoval niti v London niti v katerokoli drugo evropsko prestolnico. V ZDA je pripotovala sovjetska časnikarska delegacija, ki se bo nekaj dni mudila v Washingtonu in še v nekaterih ameriških mestih.
OSLO. — V glavnem norveškem mestu je demonstrirala mladina proti jedrski oborožitvi. Mladinci so pozdravili ameriškega Nobelovega nagrajenca Posvlinga, ki se mudi na Norveškem na konferenci, posvečeni boju proti jedrski oborožitvi.
BERLIN. — V Berlinu so zaprli 43-let-nega Heinza Jentscha, bivšega pripadnika čet SS in stražarja v koncentracijskem taborišču Gussen. Kaže, da je sodeloval pri uboju 400 zapornikov. Do aretacije je bil Jentsch gradbeni podjetnik.
BONN. — Na zahtevo državnega tožilca je policija zaprla bivšega esesovca Ernesta Sabinskega, za katerega trde, da je sodeloval pri uboju 66 ljudi v nekem koncentracijskem taborišču. Zaprli so tudi nekaj drugih ljudi, vendar državni tožilec ni hotel povedati, ali so povezani z Eich-mannovo afero.
JAŠI ADA. — Na sestanku v Jaši adi je javni tožilec znova zahteval smrtno kazen za bivšega predsednika turške vlade Menderesa, ker je kršil ustavo. Skupno z drugimi je razlastil nekatera imetja v Carigradu in lastnikom ni plačal odškodnine. Smrtno kazen je zahteval tudi za pet drugih oseb, ki so vmešane v zadevo.
ALŽIR. — V Alžiru je pred kratkim v neki noči prišlo do neredov, ko so Evropejci s kamenjem in gnilim sadjem napadli vojake in stražnike, ki so patruljirali P° ulicah. Dva voiaka sta bila ranjena.
PARIZ. — Kakor so v Parizu uradno sporočili, so v soboto aretirali generala Zelleria, enega izmed voditeljev nedavnega alžirskega upora. Agencija »France Presse« poroča iz Alzira, da se ie bivši general Zeller vdal »nekje v Alžiriji«, notranje ministrstvo pa ie objavilo, da se je Zeller vdal prefektu alžirske policije potem, ko je prej poslal pismo, v katerem je poročal, da se namerava vdati.
BEOGRAD. — Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je potrdil vesti, da so v teku posvetovanja, pri katerih sodeluje tudi Jugoslavija, za sklicanje konference državnikov izvenblokovskih držav. Konferenca naj bi bila pred prihodnjim zasedanjem Glavne skupščine OZN, in sicer v Beogradu ali v Kairu. Na tem sestanku bodo voditelji izvenblokovskih držav proučili vprašanje tesnejšega sodelovanja v naporih za popuščanje mednarodne napetosti.
»Razprave in gradivo"
Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani
Naš pevski zbor na turneji po Jugoslaviji
Minulo jredo je iz Celovca odpotoval stočlanski moški pevski zbor Slovenske prosvetne zveze na turnejo po Jugoslaviji. Včeraj zvečer je zbor nastopil na »Večeru koroških narodnih pesmi” v Beogradu, jutri zvečer bo imel isti koncert v Zagrebu, v nedeljo pa v Ljubljani. V zboru sodelujejo pevci pevskih zborov iz Št. lija ob Dravi, Bilčcvsa, Kotmare vasi, Škofič, Hodiš, Kadiš, Št. Vida v Podjuni, Škocijana, Obirske, Železne Kaple in Pliberka. Zbor vodita na koncertih harmcnizatcr in skladatelj Pavle K e r n j a k In dolgoletni organizator naših pevskih zborov Zdravko H a rima n n . V Beogradu je zbor gost Kulturno umetniškega društva »Abraševič", v Zagrebu Delavskega kulturno umetniškega društva »Vladimir Nazor", v Ljubljani pa Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije.
S to turnejo bo Slovenska prosvetna zveza opravila pomembno prosvetno nalogo in izpolnila dolgoletno željo naših pevskih zborov. S pripravami na turnejo je bil pc številnih vajah tako v ubranosti zbora kakor tudi v interpretaciji naših narodnih pesmi dosežen lep napredek našega zborovskega petja. Zbor je izvežban, kakor naši zbori v tem številu še niso bili.
Z nastopom v Beogradu je bila izpolnjena dolgoletna želja naših pevcev. Koroško narodno pesem so prvič neposredno predvajali v Beogradu, poleg tega pa bodo po 14 letih spet obiskali Zagreb. V Ljubljani bodo vnovič poklonili šopek naših pesmi v znak kulturne povezanosti vsega slovenskega naroda.
Po zaključeni turneji po Jugoslaviji namerava Slovenska prosvetna zveza z istim zborom prirediti koncert na Dunaju in istočasno obiskati gradiščanske Hrvate.
S številkami 1960/1 in 1960 /II »Razprav in gradiva" sta izšli v založbi Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani dve publikaciji, ki bosta dobrodošli vsakomur, ki se kakorkoli bavi z narodnostnimi vprašanji in še posebej s problemi narodnih manjšin.
»Razprave in gradivo Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani v obeh zvezkih z letnico 1960 že s svojimi naslovi ponazarjajo tisto področje raziskav, ki razčlenjujejo nekatere vidike odnosov med narodi in državami. Predmet znanstvenih raziskav so torej nekatera sodbona družbena vprašanja s posebnim ozirom na problematiko narodnih manjšin v FLRJ in pri njenih sosednih državah, ob upoštevanju dosežkov splošnočloveških spoznanj, ki prihajajo do izraza in se uveljavljajo v sodobnem pojmovanju človekovih pravic tudi v svetovnem okviru (v dejavnosti organizacije Združenih narodov." Tako je za uvod prvi številki napisal odgovorni urednik »Razprav in gradiva" Drago Druškovič in s tem tudi že nakazal smer, v kateri se bo razvijala in uveljavljala ta publikacija. In povedal je še: »Razprave in gradivo, ki so pogojene in že omenjene vzročnosti (namreč iz pravil in nalog Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ki je v tem, da »proučuje in obdeluje vprašanja manjšinskega varstva sploh, posebej pa vprašanja narodnostnih manjšin v državah, kjer živi slovenska narodna manjšina ter vprašanje narodnih manjšin v FLR Jugoslaviji"), naj tedaj s soočenjem teorije in družbene stvarnosti z objektivnimi znanstveno raziskovalnimi nagibi znanstvenih raziskovalcev na teoretski, strokovni ravni prispevajo svoj delež pri sodobnem pregledu vprašanj nacio-
nalnih manjšin v srednji Evropi. Opozorila nanje in njihova razčlenitev (kritika, ocene in mnenja) pa naj v najosnovnejšem smislu svojega namena vsaj odpro pot k stvarni izmenjavi pogledov na strokovni ravni." To se pravi, da v tej publikaciji ne bodo objavljeni morebitni propagandistični članki, marveč zgolj resne znanstvene razprave, nastale iz podrobnega znanstveno strokovnega raziskovanja in utemeljene z izčrpnim dokumentarnim gradivom.
Že prvi dve številki »Razprav in gradiva" uvodno napoved v polni meri izpolnjujeta. Prva številka je posvečena položaju narodnih manjšin v Jugoslaviji in prinaša, v nemškem jeziku svoječasno predavanje predsednika zunanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine FLRJ dr. Aleša Beblerja na Dunaju (omenjeni reterat smo v izvlečkih že objavljali v našem listu — op. ured.), kakor tudi manjšinski zaščiti sploh, kar prihaja do izraza v razpravi M. Markoviča pod naslovom »Združeni narodi in problem zaščite manjšin v okviru narodnega prava"; poleg tega pa vsebuje prve tri prispevke o vprašanjih odnosov med Jugoslavijo in Italijo: Tržaško vprašanje od aprila 1948 do maja 1952 (J. Jeri), Pojav italijanskega iredentizma in vprašanje asimilacije (I. Juvančič) in Maloobmejni promet med Jugoslavijo in Italijo in njegova realizacija (A. Sušjan).
Izključno manjšinskim problemom v Avstriji in Italiji ter še posebno obširno vprašanju koroških Slovencev pa je posvečena druga številka. V prvi razpravi pod naslovom »Manjšinska zakonodaja na Koroškem po drugi svetovni vojni" Janko Pleterski posreduje izčrpen pregled dosedanje zakonodaje, ki se sicer
imenuje »manjšinska zakonodaja", o kateri pa celo pravna komisija Evropskega sveta ugotavlja, »Da avstrijske obla:ti še niso sprejele vseh zakonskih ukrepov v korist slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem, ukrepe, katere zahteva državna pogodba z dne 15. maja 1955". Vladimir Klemen-č i č objavlja »Kritični pretres avstrijskega popisa 1951 z ozirom na jezikovno strukturo na Koroškem"; to je razprava, katere zaključke smo svoječasno že objavljali v našem listu. Obe razpravi sta opremljeni s številnimi dokumenti, zemljevidi, grafikoni in številčnim materialom, dodan jima pa je še kratek povzetek v angleščini. Pod naslovom »Gradivo" je končno še objavljena (v nemškem originalu) spomenica koroških Slovencev o izvajanju manjšinskih določb državne pogodbe, ki je bila leta 1960 predana zunanjemu ministru dr. Kreiskemu.
O Položaju slovenske manjšine v Italiji govori razprava J. Umeka "Zakon za slo-
Ispešen koncert komornega zbora jeseniške Svobode
Delavsko prosvetno društvo Svoboda »Tone Čutar” na Jesenicah ima poleg drugih svojih ansamblov tudi poseben komorni zbor, ki ga sestavlja manjše število dobro izvežbanih pevcev. Pred nedavnim se je občinstvu predstavil s svojim prvim koncertom, ki ga je priredil v počastitev 20-letnice vstaje slovenskega naroda in hkrati ob 15-letnici društvene pevske dejavnosti; in že prvi nastop tega zbora je bil velik uspeh ter je v polni meri izpolnil pričakovanja poslušalcev, ki so se zbrali v Čufarjevem gledolišču.
Spored tega koncerta je obsegal več delov. V prvem delu je zbor v narodni pesmi povedel poslušalce iz Gorenjske na Koroško in Primorsko, na štajersko in tudi v Dalmacijo. S sporedom partizanskih pesmi se je spomnil težkih let narodnoosvobodilne borbe ter končne zmage slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Drugi del sporeda je bil posvečen narodni in umetni pesmi drugih narodov in je zbor zapel vrsto ruskih, španskih, škotskih in črnskih duhovnih pesmi, ki so bile deležne posebnega priznanja. Za zaključek pa Je nastopil še z zbori iz Verdijeve opere »Nabucco' in Smetanove opere »Prodana nevesta".
Člani zbora in dirigent Polde Ulaga so bili deležni izrednega, toda v polni meri zasluženega priznanja, saj s tako bogatim in kvalitetnim koncertnim sporedom Jeseničani prej še niso nastopili.
Pesnik Kajetan Kovič med našimi akademiki na Dunaju
Pred nedovnim, ko je sodeloval na literarnem večeru v Grazu in nato bival na Dunaju, je pesnik Kajetan Kovič obiskal tudi klub slovenskih akademikov na Dunaju. Med razgovorom je našim študentom orisal pomen in vlogo sodobne slovenske lirike in jih seznanil z razvojem slovenske književnosti sploh.
vensko šolstvo v Italiji", kjer avtor najprej opisuje borbo slovenske etnične skupine za pravično šolsko ureditev ter poskuse vlade in političnih strenk Italije, da bi se to vprašanje uredilo; kot pologe pa navaja posamezne zakonske osnutke in resolucije, ki so bili v tej zadevi izdelani od raznih strani.
Publikacija »Razprave in gradivo" bo, kakor je razvidno iz napovedi za nadaljnje številke, tudi v bodoče prinašala zanimive in tehtne razprave o problemih, ki se tičejo narodnih manjšin v srednji Evropi, še posebej pa slovenskih manjšin v Avstriji in Italiji.
Objava slovenske gimnazije
Sprejemni izpiti za prvi razred in tudi za višje razrede na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence so v soboto, dne 8. julija 1961, to je prvi dan velikih počitnic.
Izpit za prvi razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo v obsegu četrte šolske stopnje ljudske šole.
Prijave za sprejemni izpit so lahko ustne v pisarni šole, Lerchenfeld-garse 22, II. nadstropje, vsak dan od 14. do 18. ure ali pa pismene do 1. julija 1961. Pismene prijave je treba kolkovati s 6 šil. Prijavi pa je treba priložiti rojstni list in dokument avstrijskega državljanstva. Šola, katero učenec ali učenka sedaj obiskuje, naj pošlje opis učenca (Schiiler-beschreibung) neposredno na ravnateljstvo Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence, Celovec — Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22.
Na dan izpita mora učervec predložiti zadnje spričevalo, katero bo dobil 7. julija 1961. (S seboj naj prinese tudi copate.)
Glede izpitov za višje razrede pa dobite podrobna pojasnila v šolski pisarni vsak dan popoldne.
Ravnateljstvo
IX. Ljubljanski festival
Revija jugoslovanske opere
Letošnji IX. Ljubljanski festival, ki bo od 1. do 12. julija, nosi naslov »Revija jugoslovanske opere«. S svojimi ansambli bodo sodelovala operna gledališča iz Beograda, Ljubljane ( Maribora, Novega Sada, Osijeka, Reke in Sarajeva.
Beograjska opera bo uprizorila »Gorski venec• (N. Hercigonja), ljubljanska opera »Ekvinokcij« (M. Kozina), mariborska opera bo nastopila z opero »Deseti brat« (M. Polič), opera iz Novega Sada pride s komadom »Knez Ivo od Semberije« (I. Bajič), ansambel iz Osijeka gostuje z opero »Veronika De-seniška« (D. Švara), reška opera se bo predstavila z znanim komadom »Ero z onega sveta« (J. Gotovac) in sarajevska opera z delom »Enainštirideseto« (M, Logar).
r

K
Razširimo dejavnost in vpliv prosvetnih društev
(10. nadaljevanje)
Z najrazličnejšimi prijemi, od katerih smo nanizali samo nekatere, društva lahko zagotovijo, da bodo vsi ti viri čedalje bolj izkoriščeni za širjenje kulture.
Ko razmišljamo o možnostih za razvoj nepretrganega kulturnega življenja po naših prosvetnih društvih, spoznavamo, kakor malo so še naša društva mobilizator ljudstva prav na teh važnih področjih etičnega osveščanja ljudi. To delo prosvetna društva vse premalo cenijo in se premalo zavedajo, da je prav to delo lahko najboljši mobilizator za njihovo neposredno dejavnost in za njihov neposredni vpliv na okolico.
Neposredno dejavnost naših prosvetnih društev, ki jo lahko sama organizirajo in s svojimi silami pripravijo, lahko združimo na naslednja tri področja:
•	amaterska umetnostna dejavnost, se pravi usposabljanje igralskih družin, pevskih zborov, godb, recitatorjev itd. ter organizacija njihovih nastopov ter izmenjava gostovanj;
•	estetsko humanistična v z g o j a , to je usposabljanje ljudi za globlje dojemanje kulturnih vrednot z organizacijo predavanj, razgovorov, organiziranih obiskov drugih prireditev ter s temeljitimi pripravami nastopov lastnih skupin in razpravljanjem o vsebini njihovih prireditev;
•	kulturna zabava in razvedrilo z organizacijo pestrih oblik od veselih večerov, zabavnih prireditev in izletov do plesnih šol in podobnega.
Ponekod je še mišljenje, da zabavne prireditve in veselice ne spadajo v področje zanimanj prosvetnih društev. To mišljenje je zgrešeno. Ne strinjamo se s tern, da se zabavno življenje lahko prepušča komurkoli, da zanj ni treba skrbeti prosvetnim društvom in ga usmerjati. Ljudje imajo pravico in čutijo potrebo po zabavi in razvedrilu. To zabavo in razvedrilo pa morajo oblikovati prosvetna društva. Premoč tujih zabavnih oblik bo obstojala vse dotlej, dokler se društva ne bodo uveljavila z vrsto dobro pripravljenih zabavnih prireditev.
Izkušnje zadnjih mesecev so pokazale, da imajo prosvetna društva celo vrsto možnosti za pripravo uspešnih zabavnih prireditev in veselic in da prav s temi prireditvami in veselicami kulturnoprosvetno lahko zajamemo najbolj odročne kraje in njihovo prebivalstvo. Dokler se dela na kulturno zabavnem področju ne bodo lotila društva, ga bodo vršili drugi in mi ne bomo imeli pravice do kritike, da tam kvarijo našo mladino.
Z združevanjem vseh oblik kulturno prosvetnega življenja, tako tistih, ki jih goje prosvetna društva in tistih, ki se razvijajo izven društev, bodo naša prosvetna društva prekoračila svoj ozek okvir. Izpolnjevati bodo pričela svojo veliko nalogo, ki jo označujemo tako-le:
Naš kulturni program ne more sprejeti samo tega, kar je časovno koristno ali trenutno interesantno, niti ne samo tega, kar vzpodbuja k izvrševanju pomembnih drugih nalog. Bolj kot kdajkoli mora naš kulturni program zadovoljiti pestro duhovno življenje človeka, zajemati mora bistvo človeškega in narodnega življenja in pomagati mora na poti do njegovega napredka.
Za mladino morajo prosvetna društva pokazati več zanimanja kot so ga pokazala doslej. Težiti morajo k temu, da bo vseveč kulturno prosvetnega dela namenjenega predvsem mladini, to je pokolenju, ki bo prevzelo v roke našo nadaljnjo usodo. Če teče kulturno življenje mimo mladine, potem se precejšnje količine plemenitih naporov brez koristi razliva jo. v prazno. Za take neuspehe naj društva iščejo vzroke predvsem pri sebi, v svojem lastnem delu in ne samo pri mladini. Po svoji naravi teži mladina s svojimi hotenji v prihodnost, ker ve in čuti, da je le-ta njena in da je ni 'sile, ki bi jo lahko zaustavila. Če bodo društva znala mladini pomagati odpirati stvarnost naših perspektiv za prihodnost, se bodo z mladino dokaj hitro sporazumela in jih bo mladina z veseljem sprejela kot okvir svojega kulturno prosvetnega udejstvovanja.	(Se nadaljuje)

Slovensko prebivalstvo občine Bekštanj:
Hočemo mirno sožitje obeh narodov
zato smo proti sleherni nacionalni gonji
Zadnjo nedeljo so ,Abwehrkfimpferji" spodnje Zilje priredili na Brnel neko „spo-minsko proslavo", ki je ponovno pokarala, čemu v bistvu služijo take prireditve in kdo se danes vodilno udejstvuje pod krinko domovinske zvestobe. Domače prebivalstvo se upravičeno sprašuje, ali ni bilo že lani dovolj hujskanja naroda proti narodu, ali se morajo kar naprej odpirati stare rane, da se tako vedno znova spet seje razdor med prebivalstvom!
Ob nedeljski prireditvi je bilo ogorčenje domačinov še posebno upravičeno, kajti „duša" priprav je bil človek, ki ga imajo Slovenci in vsi antifašisti občine Bekštanj v zelo slabem spominu — Pepi Poglitsch, o katerega vlogi v nacistični dobi bi lahko napisali cele strani. Na to njegovo preteklost so ga v nedeljo javno opozorili in tako tudi udeležence prireditve, med katerimi bi domačine lahko na prste sešteli, opozorili, s kom se družijo in komu služijo proslave, pri katerih vodilno sodelujejo taki ljudje.
Slovenski prebivalci občine Bekštanj pa so ob tej priložnosti tudi svojim soobča-nom jasno povedali:
Nič nimamo proti praznovanju zgodovinskih dogodkov. Pri današnjem srečanju pa odločilno in vodilno nastopajo ljudje, katerih škodljivo delovanje v času nacizma še nismo pozabili. Krivda na izselitvi številnih naših soobčanov še ni poravnana, rane te nacionalne nestrpnosti še niso zaceljene. Zaradi tega ne moremo molčati, če se danes krivci na tem zločinu spet ponašajo kot glasniki domovinske ljubezni in domovinske zvestobe. Mi smo v najtežjem času s svojo borbo in svojimi žrtvami ohranili zvestobo domovini svojih očetov In smo tudi danes zvesti domovini, ki je ponovno nastala 8. majnika 1945. Hočemo mimo sožitje in sodelovanje obeh narodov, smo pa proti sleherni nacionalni gonji in razkrojifvi. Soobčani, distancirajte se od poznanih nacističnih hujskačev in bojujte se z nami za mirno, strpno Koroško!
In nedeljska prireditev (o kateri bomo v našem listu še poročali — op. ured.) je pokazala, da pretežni večini prebivalstva ni do hujskanja, da obsoja netenje narodnostne mržnje. Udeležba domačinov je dovolj jasno povedala, da nočejo stati v isti vrsti z ljudmi, ki so obremenjeni z nacistično preteklostjo.
Postopki proti vozačem motornih vozil
JVLaJt&tujnjJčl cLcut
Lep je običaj, da je vsako leto drugo nedeljo v cvetočem maju dan, ki je posvečen materam, vsem brez izjeme, bodisi da so elegantne dame v mestu, ali preproste kmetice na deželi ali pa matere v delavskih družinah. Ta dan posvečajo materam mali in veliki otroci posebno in večjo pozornost ter se jim hočejo z nežnostjo, darili in praznovanjem v domačem krogu nekoliko oddolžiti za vse neprecenljive velike žrtve, ki jih vse dobre matere v svoji veliki neizčrpni materinski ljubezni darujejo za svoje otroke. »Nič ni bolj svetega kakor žena, ki je rodila, nič večjega ni, kakor je njena ljubezen, po materah šele smo si bratje, po materah ena družina.* Dobrih zavednih slovenskih mater na naši zemlji velika zasluga je, da smo tudi koroški Slovenci povezani v skupno narodno občestvo ter da nas s te zemlje še niso iztrebili in tudi ne bodo.
Mojstri slovenske besede so posvetili slovenskim materam dragocene umotvore v prozi in poeziji. V svoji izoblikovani besedi so povedali vsaj do neke mere to, kar čutijo vsi sinovi in hčere slovenskih mater.
Naj sledi nekaj drobnih utrinkov iz bogatega zaklada slovenske literature o slovenski materi:
Josip Stritar pravi: »Izmerile so se globočine morja, izmerile visočine gora, kdo pa pride kdaj do dna materinega srca?*
Pavlina Pajkova meni: >Ženska moč v rodbini je brezmejna, materin um in vpliv delata čudeže; mati ozdravlja bolnike, prestvar-ja trde značaje v čuteče in premehke v junaške, oživlja lene in prestvarja malodušne v delavne in marljive*,
Ivan Tavčar je vzkliknil: »Slovenska kmečka mati, še vedno te premalo spoštujemo, pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel pri hiši, da bi se otroci ne izpridili. Malo imaš od življenja, uboga ti mučenica! A tvoja je vendar zasluga, da na tlačeni naši zemlji živi naš rod, domovine prvi steber si ti, slovenska mati!*
Ivan Cankar, ki je v svojih delih posvetil toliko lepega materi, je zapisal tudi: »Ej, mati, življenje moje, vseh mojih misli začetek in cilj! Kak0 so žuljave in zgrbljene tvoje uboge svete roke — blagoslovi me, sina, z ubogimi svetimi rokami! Tvoje čelo je polno skrbi in trpljenja, s trnjem je kronano namesto z diademom — nagni k meni, sinu, svoje ljubljeno s trnjem kronano čelo, ozri se na ponižni dar, ki ti ga prinašam, siromašne matere siromašni sin, ozri se na moje srce in sprejmi ga!*
Ksaver Meško pravi: »Ljubezen enega edinega vdanega srca premaga vse in zaceli vse rane, ker je močnejše nego ves svet! Najmočnejša pa je ljubezen materina.*
Brez konca in kraja bi lahko navajali krepke čustvene srčne izlive, ki so jih posvečali materam slovenski umetniki ves čas v dobi preteklosti in sedanjosti. Prvak slovenskih poetov Prešeren je poklonil biser pesniške ustvarjalnosti tudi nezakonski materi, kjer je nedosegljivo globoko zajel njeno bol in radost ter pravi v predzadnji kitici: Meni nebo odprto se zdi, kadar se v tvoje ozrem oči, kadar prijazno nasmeješ se, kar sem prestala, pozabljeno je.
Trpljenje in junaštvo slovenske žene-mate-re je legendarno. Naše žene so znale svojo zemljo in svoj rod tudi vsekdar junaško braniti. Vso zgodovino, toda najbolj v živem spominu so nam borbe proti nacifašizmu, ko so žene-matere tudi junaško doprinašale največje žrtve. Mnoge so bile preganjane, zaprte, mučene in ubite, mnoge so odšle same v partizane in nešteti njih sinovi in tudi hčere so krvaveli in mrli kot borci za svobodo. Pisatelji te generacije so tem materam posvetili neminljive spomenike v svojih delih iz spominov na borbo na življenje in smrt slovenskega ljudstva, za njegove socialne in življenjske pravice.
Neizčrpna je sila ljudstva, ki ima dobre pogumne in vztrajne matere. Ko so sovražniki našega ljudstva mislili, da bodo dokončno iztrebili koroške Slovence, se jim ni posrečilo, naše matere spet rodijo in polnijo prazne izkrvavele hiše. Velike naloge predvsem vzgojne stavi tudi današnji čas našim ženam-ma-teram, prestano trpljenje v preteklosti naj bo pobuda za odločnost in ljubezen v sedanjosti za srečno bodočnost.
P»'ek, 12. moj: Pankracij Sobota, 13. maj: Servacij Nedelja, 14. maj: Bonifacij Ponedeljek, 15. maj: Zofija Torek, 16. maj: Janez Sreda, 17. maj: Bruno Četrtek, 18. maj: Erik
Meseca aprila so uradniki prometnega oddelka Kriva Vrba v okviru deželnego žandarmerijskega poveljstva za Koroško nastopili proti vozačem motornih vozil s 37 posvarili, 659 kaznimi in s 195 prijavami. Proti drugim udeležencem prometa so izrekli 19 posvaril, naložili 179 kazni ter napravili 37 prijav. Nadalje so varnostni organi odvzeli 24 vozačem motornih vozil dovoljenja za vožnje ker so jih zasačali, da
Okrevališče na morju za tbc-ogrožene otroke delavcev
Meseca aprila je pokojninska zavarovalnica za delavce — deželni urad Graz — začela z akcijo za okrevanje tbc-ogroženih otrok na morju pri Riccione. Zavarovolnica ima letos v načrtu, da izvede od aprila do oktobra štiri turnuse za skupine po 200 otrok, katerih zdravje je morda že ogroženo.
Glavno vožnost polagajo na dobro prehrano in ugoden zrak. Kopanje na soncu je strogo omejeno. Otroke od 4. do 14. leta predlagajo za to okcijo okrajni zdravstveni uradi po strogih smernicah. Gre za otroke, ki so bili že bolni na tbc ali pa živijo v okoljih, ki' so ogroženi po tej bolezni.
Požarna škoda po streli
V sredo popoldne preteklega tedna ie v našem kraju, v Srednji vasi v občini Ruda, divjala nevihta. Vsula se je tudi gosta toča, ki je napravila precej škode na kmetijskih kulturah. Toda udarila je tudi strela in sicer je treščila v poslopje gostilničarja in kmeta p. d. Fava in poslopje užgala. Ogenj se je širil z velikansko naglico. Gasilcem požarnih bramb iz Srednje vasi in Rude kljub napornemu prizadevanju ni uspelo, da bi ogenj ukrotili ter je kombinirano gospodarsko in stanovanjsko poslopje pogorelo do temeljnega zidovja. Zgorele so tudi vse zaloge krme, gospodarsko orodje in stroji ter cenijo skupno škodo na okoli 230.000 šilingov. Gasilcem se je posrečilo rešiti 26 svinj, dočim sta dve svinji zgoreli.
Požarna nesreča pa je na žalost zahtevala tudi življenjsiko žrtev. Marija Zidej, 48-letna kmečka delavka, je še poskusila rešiti iz gorečega prostora svoje skromno imetje, pri tem pa so jo v kuhinji podrle na tla ruševine, ki so padale s stropa. Ne oziraje se na življenjsko nevarnost sto gasilca Jakob Krevc in Jožef Kužnik vdrla v kuhinjo in izvlekla nesrečno žensko, ki si je nakopala hude opekline po vsem telesu, toda tudi pogumna gasilca sta odnesla lažje poškoejbe. Marijo Zidej so prepeljali v bolnišnico; v Gejovec, tpda opekline so bile tako hude, da jim je nesrečnica kmalu podlegla in umrla.
so vozili v alkoholiziranem stanju. Veliko oseb so pokarali zaradi neplačanih davkov in pristojbin za motorna vozila ter za prestopke prepovedanega hrupa in izpuščanja dima.
V parlamentu bodo sklenili z veljavnostjo od januarja prihodnjega leta spet nov zakon za motorizirani promet, ki bo vseboval več novosti. Med drugim bo vseboval tudi odločbo za mopediste, ki si bodo morali po novem zakonu tudi oskrbeti dovoljenje za vožnje. Pri izpitih bodo pri tej vrsti motociklistov polagali manj važnosti na teoretično znanje, tembolj pa na praktično. Prav iz statistik prometnih nesreč je razvidno, da jih mopedisti povzročajo zelo mnogo in ogrožajo sebe kakor tudi druge udeležence prometa. Računati je, da se bo s tem, ko se bodo ti po večini mladi vozači bolj seznanili s prometnimi predpisi, število prometnih nesreč spet za nekaj odstotkov znižalo, kar je pozdraviti v interesu osebne in gmotne varnosti na cestah.
ZDA prvič na koroškem velesejmu
Na dosedanjih koroških velesejmih so le posamezne ameriške tvrdke sodelovale kot razstavljavci. Letos pa bodo Združene države Amerike prvič oficielno udeležene na koroškem velesejmu s posebno razstavo na prostornini 1000 kvadratnih metrov. Ameriški agrarni ataše in pooblaščenec za ameriške udeležbe na evropskih velesejmih je v daljšem razgovoru razpravljal z vele-sejmskim direktorjem Gutschmarjem o podrobnostih za priprave in izvedbo ameriške posebne razstave na koroškem velesejmu 1961.
Razstava ZDA bo vsebovala poseben program za agrarno gospodarstvo ter bo prvič razkazana na kakšnem velesejmu v Avstriji.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA NAZNANJA:
Slovensko prosvetno društvo .Bilka" v Bilčovsu
ima v nedeljo, dne 14. maja 1961
ob 'h 3. uri pop. pri Miklavžu v Bilčovsu
Proslavo
\ ' materinskega dneva
z nagovorom ter nastopom otrok z deklamacijami, petjem in igro .Bogatin".
POTUJOČI KINO SPZ ■	^
predvaja slovenski umetniški film
„Ne čakaj na maj“
(II. del .Vesne")
v petek, dne 19. maja 1961, ob 20.00 uri v
Bilčovsu pri Miklavžu
Nerazveseljivo prvenstvo Avstrije
Mednarodna družba za cestno varnost, ki je imela pred nedavnim v Rimu svoje letno zasedanje, je ugotovila pri prometnih nesrečah žalostno prvenstvo pri nas. Angleški delegat Pitt je sestavil vrstni red števila mrtvih v cestne mprometu, kjer stoji naša država na prvem mestu.
Na 100.000 avstrijskih prebivalcev pride 25,8 smrtno ponesrečenih v cestnem prometu. Avstriji sledi Luksemburška s 24,4, nato Zahodna Nemčija z 22,9, Švica z 21,4, Francija z 20,8, Italija z 19 in Anglija z 11,9 mrtvimi udeleženci prometa na 100.000 prebivalcev.
Družbo za cestno varnost so s sodelovanjem več evropskih držav ustanovili leta 1959 ▼ Kolnu. Cilj organizacije je v tem, da bi skupno reševali probleme varnosti v cestnem prometu. Na zasedanju v Rimu so morali ugotoviti, da bo treba na tem področju storiti še ogromno dela.
Organizaciji pripadajo poleg Anglije še Izrael, Maroko, Kanada, Čile in devet evropskih držav. Za sprejem v organizacijo so zaprosile tudi Turčija, Španska, Norveška, Švedska in Danska.
RAZNE VESTI
Prejšnji teden se je Janez Šturm iz Mo-
krij s svojim mopedom hudo ponesrečil. Ko se je peljal v Sinčo vas, ga je na nekem ovinku zadel kombi-avto, vsled česar je Šturm strmoglavil na cesto.
V soboto opoldne se je 22-letni Kočnikov sin Sigmund, po poklicu šofer, peljal z osebnim avtomobilom iz Šmihela v Pliberk, kjer se je ta dan nameraval oženiti. Med vožnjo pa je iz neznanega vzroka zavozil s ceste in treščil v drevo, pri čemer se je ponesrečil, na srečo le lahkega značaja. Ranil se je na čelu in odnesel lahek pretres možganov. Poročno slavje so morali za kakih štirinajst dni preložiti.
Deželni tujskoprometni urad sporoča, da
namerava za prihodnjo zimsko sezono izdati nov slikovni prospekt. Iz tiskovnotehniških vzrokov morajo biti priprave za prospekt do konca tega meseca končane. Zimskošportni kraji in občine so vabljeni da stavijo za novi prospekt na razpolago dobre za reprodukcijo primerne barvne slike v velikosti 6X6 cm in sicer do 20. maja.
Na zadnji seji občinskega odbora v Borovljah so povedali, da so našteli pri letošnjem ljudskem štetju v občini 1137 hiš, to. je za 267 več, kakor pred desetimi leti, število prebivalcev pa znaša 5668.
Pomagajmo Rdečemu križu!
Rdeči križ je v veliki merj navezan na prostovoljne prispevke prebivalstva, da more zmagovati mnogostransko delo v pomoč, korist in zaščito bližnjega, tako so povedali na nedavni tiskovni konferenci v Celovcu.
Deželna organizacija Rdečega križa razpolaga s 540 prostovoljnimi pomočniki in 238 funkcionarji ter z 51 plačanimi močmi. In sicer šoferji in pisarniškim osobjem.
V	preteklem letu je Rdeči križ z 42 sanitetnimi avtomobili izvedel 25.000 bolniških prevozov, med temi 6990 zaradi nezgod, pri čemer znaša dolžina skupnih voženj 930.000 kilometrov. To je gotovo ogromna storl|lvost, pri čemer navajajo, da znaša primanjkljaj za te akcije okoli 300.000 šilingov.
V	Celovcu je nastala za Rdeči križ nujnost, da so zgradili enonadstropno stavbo, kjer bodo ustrezni prostori za delavnice, prostori za osebe v pripravljenosti v nočni in dnevni službi, prostor za šolanje In predavanja. Razen tega so zgradili modeme garaže z dovozno in Izvozno možnostjo na obeh straneh. Napravili so tudi reparatur-no delavnico ter sodobne sanitarne naprave.
Gradnja |e pravzaprav za okrajni Rdeči križ v Celovcu, ki pa po svojem delovanju obsega skoraj vso srednjo Koroško. Kritje stroškov za zgoraj omenjeno gradn|Q je predvsem navezano na prostovoljne prispevke. Koroški Rdeči križ upa tn pričakuje, da bo koroško prebivalstvo v mesecu zbirke radodarno priskočilo na pomoč tej človekoljubni ustanovi s prispevki, vsak po svojih močeh, kajti nihče ne ve, če ne bo danes ali jutri tudi sam potreboval pomoč Rdečega križa.
Kje je nastala ničla?
Stari Grki so pisali številke s črkami, Rimljani pa tudi ne dosti priklad-neje — Ničla se pojavi v Evropi šele z „arabskimi* številkami konec ................................ — ■ —	14. stoletja
Mnogi znanstveniki — in to ne samo matematiki — menijo, da je odkritje ničle, tega znaka »nič« ena velikih pridobitev človekovega duha. Danes se nam zdi samo p° sebi umevno, da se na začetku številčne vrste od 1 do 9 nahaja še 0, toda vedno ni bilo tako; ničla se je namreč razmeroma zelo pozno pojavila v razvoju zahodne civilizacije in v eni najstarejših ved — v matematiki.
Mnogi stari narodi po vsem svetu in v vseh obdobjih človekove zgodovine (kajpak odkar se je človek naučil računati) so uporabljali za pisanje svojih številk najrazličnejše znake in razne čudne sisteme, toda ničle niso poznali. Niti velikim starogrškim matematikom — denimo Pitagori, Arhimedu in drugim — enostavno ni prišlo na misel, da bi začeli uporabljati znak za ničlo.
*
Res je tudi, da se nam zdi danes ves njihov sistem pisanja številk prav smešno okoren in silno neprikladen, pa čeprav so bili ti starogrški filozofi in matematiki res genialni in so odkrili v matematiki ter geometriji toliko stvari, da še danes kar strmimo. Takole so pisali svoje račune: namesto številk (ki jih niso poznali) so uporabljali kar črke svoje abecede in to lepo po vrsti. Za številke od 1 do 10 so uporabljali prvih deset črk abecede, potem pa so desetice do sto pisali spet z drugimi naslednjimi črkami, stotice vsako po-
V kratki minuti
Kaj je ena minuta! Komaj šestdeset sekund, šestdeset trenutkov. In koliko pomembnega se zgodi ta čas v življenju posameznika. Kolikokrat stojiš pred odločitvijo, da moraš v eni sami minuti reči da ali ne in morda odvisi od tiste minute tok tvojega življenja.
Kaj vse se pa odigra v času, ko se mali kazalec enkrat zasuče v zgodovini zemlje in človeštva, to je skoraj neverjetno. V eni minuti pade na našo zemljo 6000 meteorjev. V istem času predirjamo z zemljo vred okoli sonca 1750 kilometrov daleč. Na vso zemljo spustijo oblaki 400 kubičnih metrov dežja, reke odnesejo 35.000 ton zemlje v morje.
Kaj pa ljudje! Vsako minuto umre 108 oseb, rodi se jih pa 114. Na minuto se poroči 68 parov, razporoči pa 6. V šestdesetih sekundah najdejo vsi ljudje skupaj toliko časa, da popijejo 29.000 hektolitrov pijač in da použijejo za 4000 ton hrane. Pokadijo 6 milijonov cigaret.
Delo, ki ga človeštvo opravi v eni minuti, je neizmerno. Zračunall so, da se v eni minuti nakoplje 3000 fon premoga in se vlije 7000 ton jekla. Ena minuta je kratka doba, a dosti pomeni v človeškem življenju. Za marljive je prekratka, leni je pa sploh ne cenijo. Vendar pa bo še vedno obveljal zlati izrek: Minuta izgubljena, ne vme se nobena!
sebej spet z naslednjimi črkami, in tako dalje. Ker je to veljalo tudi za tisoče, ni bilo nič čudnega, da so pri velikih številih počasi porabili že vse črke abecede in so si morali izmišljati nove znake.
Kako zamotano je bilo čitanje teh števil in računanje z njimi, posebno če so bila večja, si lahko mislimo. Kar na pamet je bilo treba sešteti vse posamezne znake, iz katerih je bilo sestavljeno število. Na priliko takole: številko 238 so napisali tako, da so drugega za drugim napisali znake za 200, pa za 30 in za 8. Potem pa je bilo treba število razvozlati takole: 200 in 30 je 230, nato pa še 230 in 8 je 238.
Rimljani — katerih »rimske« številke na priliko pri datumih še danes uporabljamo — so uvedli manjše število znakov, tako da se ni . bilo treba učiti na pamet toliko vsega, toda še vedno so morali precej seštevati, kadar so hoteli prečitati kakšno veliko število. Kot znano, so Rimljani uporabljali posebne številčne znake za 1, 5, 10, 50, 100, 500 ^in za 1000. S temi znaki so prav spretno računali, toda ta posel je bil včasih tudi prav
utrujajoč, saj ni šlo vedno samo za seštevanje, ampak je bilo treba včasih na pamet tudi odštevati in kombinirati med seboj posamezne številke. Število 238 na priliko so stari Rimljani napisali z devetimi samostojnimi številčnimi znaki takole: CCXXXVIII.
Počasnost pri prebiranju takšnih števil seveda ni bila edina težava, ki je bila združena s starimi načini pisanja številčnih znakov. Ti znaki so bili tudi zelo neprikladni za razne račune in bolj ali manj zamotane matematične operacije, tako da je moral biti res genij tisti, ki se je odlično znašel v tem labirintu.
*
Medtem ko narodi zahodnega dela sveta ničle torej še niso poznali, pa so nekateri narodi z visoko razvito kulturo drugod po svetu ta znak že uporabljali. V Indiji so začeli uporabljati znak za »nič« že približno v 5. stoletju naše dobe, se pravi nekako pred 1500 leti. Okoli leta 800 so ničlo začeli uporabljati že tudi v Bagdadu, središču tedanjega velikega arabskega imperija, ki je občega! velik del Bližnjega Vzhoda, pa Se-
verno Afriko in skoraj ves Pirenejski polotok. Iz Bagdada se je uporaba ničle razširila po vsem arabskem svetu hkrati z drugimi »arabskimi« številkami, ki pa so — čeprav vsa čast visoko razviti kulturi Arabcev — v resnici nastale v Indiji.
Evropa je prvikrat spoznala arabske številke, hkrati z njimi pa tudi ničlo, nekako okoli leta 1000. Tedaj je Cerkev, ki je bila nosilec takratne evropske kulture, še enkrat zavrla kolo razvoja: nasprotovala je uporabi prikladnejših arabskih številk in je vztrajala pri pisanju tradicionalnih rimskih številčnih znakov. Tako so torej začeli v Evropi na splošno uporabljati ničlo hkrati z novimi arabskimi številkami šele konec 14. stoletja.
*
Zanimivo je, da ničle hkrati s pojmom o mestni vrednosti številk (vemo, da ni vseeno, ali je 5 ednica, desetica ali pa stotica) niso odkrili samo Indijci, ampak neodvisno od njih in tudi že pred njimi še dve visoko razviti kulturi. Že okoli leta 500 pred našo dobo, se pravi celo tisočletje pred Indijci, so Babilonci začeli uporabljati poseben znak, ki je pomenil prazno mesto v njihovem številčnem sistemu; ta njihov številčni sistem je bil že osnovan na pojmu mestnih vrednosti. Žal pa se njihova zamisel ni razširila tudi med drugimi narodi in tako je uporaba ničle izumrla hkrati z Babilonci.
Drugi veliki matematiki stare dobe pa so bili Maye v današnji Srednji Ameriki. Le-ti so začeli uporabljati znak za ničlo nekako na začetku naše dobe, se pravi približno pred dvemi tisočletji. Maye so svojo matematično vedo tako zelo razvili, da je bila na dosti višji stopnji od tiste, ki so jo dotlej dosegli Španci, njihovi osvajalci.
&Lnlmlixo-Ltl iz zjn/uuuJtL
I N TEHNIKE
V Zahodni Nemčiji so obdelali zanimivo statistiko o uspehih otrok v Soli in o uspehih v poznejšem življenju. Pri približno 20.000 otrocih, ki so jih vzgajale le matere, ker so jim očetje zgodaj umrli, so ugotovili, da so dosegli mnogo večje uspehe kot otroci, ki so se lahko pohvalili, da jih vzgajata oče in mati. Na te otroke odpade tudi manjSi odstotek mladinskega kriminala in skoraj sedemdeset odstotkov vitjih uslužbencev in strokovnjakov v podjetjih je iz družin, kjer so očetje umrli razmeroma kmalu in so bili otroci preputčeni v glavnem le materi.
*
Za najmanj raziskano vodno prostranstvo na-Sega planeta velja Indijski ocean. Zato so se ga lotili zdaj strokovnjaki iz Šestnajstih držav, ki so si postavili nalogo, da bi natli nova lo-vitča rib za obrežne države vzhodne Afrike in južne Azije. Zanima jih tudi to, zakaj nekatere ribje vrste tu in tam izginejo za več let in s tem resno ogrozijo prehrano ljudi.
*
Na kiruržki kliniki v Leningradu so poskusno zdravili okoli trideset zlomov kosti z žeblji iz posuSene in vpratene krvi. To metodo si je Izmislil profesor Filatov. PosuSeno kri z izredno visokim pritiskom stisnejo v obliko žebljev, ki se pozneje v telesu povsem razkrojijo.
Smrt prihaja od. Sonca
•	V kozmičnem merilu so ljudje silno podobni tistim bledim, mehkim žuželkam, ki jih najdemo pod rečnim kamnom. To so bitja, ki živijo le pod kamni in si ne drznejo iz svojega senčnega skrivališča pod sončne žarke. Vse bolj in bolj postaja namreč jasno, da človek ne bo mogel iz svojega zakloniščča, zemeljskega ozračjat če ne bo jemal s seboj na pot v vesolje zaščitnega oklepa, ki bo varoval njegovo telo pred nevarnostmi onstran zaščitnega ovoja našega planeta.
•	Slutnje o tem so potrdila tudi najnovejša raziskovanja kozmičnih žarkov, ki so jih opazovali s posebnimi napravami v plastičnih balonih visoko nad Zemljo, Pokazalo se je da so nevarnosti kozmičnih žarkov precej večje, kot so ljudje prvotno mislili. Ko so astronomi zasledili mogočne izbruhe na Soncu in je v radijskih teleskopih, ki zasledujejo radijsko govorico vesolja, nastala nenavadna tišina, so spustili v Anoki v ZDA v zrak pet balonov z občutljivimi instrumenti.
Ze v višini 18.000 metrov so pričeli instrumenti beležiti izredno močno sevanje. Poznejše proučevanje vzorcev ozračja je pokazalo, da so sevanje povzročili hitri protoni, ki so prileteli s Sonca. Sevanje je bilo skoraj tisočkrat izdatnejše, kot so običajni kozmični žarki iz vesolja. Za razliko od protonov v tako imenovanem Van Allenovem pasu okoli naše Zemljet ki jih ulovi magnetno polje našega planeta, priletijo ti protoni s Sonca z veliko energijo in prodrejo naravnost v zemeljsko ozračje.
•	2 baloni so zasledili celo deset tisočkrat močnejše sevanje, kot so običajni kozmični žarki. Vse	te motnje prihajajo iz istega	dela	Sonca, kjer se	odigravajo eksplozije kot
v nekakšnem	velikem skladišču streliva.	Ker	se Sonce vrti,	meče curek pri eksploziji
nastalih delcev kot nekakšen ognjemet v vesolje.
•	Ko so prvi sateliti pokazali nevarni Allenov pas okoli zemlje, ki s svojimi radio-
aktivnimi delci brani človeškemu telesu pot v vesolje, so pričeli ljudje iskati pot, ki bi se po njej tej	nevtrnosti izmuznili. Res so	našli	luknje v polarnih področjih, kamor nevarni pas ne	sega. Toda zdaj najdeni nevarni	curek protonov	ne pušča nobenega mesta
in nobenih lukenj v vesolju. Kot orjaška metla pometa vse pred seboj in bo v času, ko opiše svojo pott dovolil le krajša potovanja — na primer na Luno — v obdobjih, ki so brez erupcij na Soncu oziroma, ko so te razmeroma slabotne. Potniki na Venero ali na Mars, ki bodo na poti precej dalj časa, pa se bodo težko izognili smrtonosnim žarkom; ti utegnejo speči nesrečne potnike v vesolje, če jih ne bomo zaščitili z debelim oklepom, ki zadržuje te žarke.
•	Edino upanje za potovanja je čas med dvema zaporednima obdobjema močnih sončnih izbruhov, ki se ponavljajo na vsakih enajst let. Ta čas bodo morali čimbolj izkoristiti za svoje poskuse, sicer bodo morali čakati enajst let na novo zatišje v našem osončju.
Korenine
Dobriča Čosič
Gledala se. Ačim ga ne vidi. Vanj se zabada .naslednik’ in mu kuje noge v tlak.
„Kaj sem ti dejal?' reče tiho in trdo.
Mijat odide proti hlevu in ko se oddalji kakih de-Set korakov, začne zateglo žvižgati, kakor da poje z 9oslimi.
Ačim zagleda Djordja: s hrbtom naslonjen na zid sedi pod oknom Simkine sobe, jolov pes, glavo je naslonil na kolena. Slišal je, preleti Ačima, v eni solzi se mu je razbil sin, nesrečnež, siromak, in kam bom jaz? in kaj bom jaz? ali naj ga pusti takega? slišal je, pa naj 9a še jaz ubijem.
.. . . Djordje, pridi sem!" zakliče dvakrat, dokler djordje ne pride k njemu, vlekoč oči po tlaku.
Pred Djordjem ni oče: pred njim je strah, on pa nima več moči, da bi se ga bal. Stoji in molči, ker je preslab, da bi sedel in zaječal.
Je kazen, reče sam pri sebi Ačim, je, ponavlja osutji nad petrtojst let starim spoznanjem; Djordje mu je *opm, gabi se mu, zakaj nikoli ga ni tako prepričljivo ^epričal, da je jalovec, kakor zdaj, ko je tako onemogla zmanjšan, posušen črv, izlito jojce, lev prelevljene kdže>. podobna kači, in z molkom vse priznava. Ničesar "e taji.
Djordje vzdigne oči iz tlaka in jih obrne k očetu,
ničesar ne vprašuje z njimi, ne zahteva, ne prosi, samo kaže mu jih, zakaj nekako se mu zdi, da jih oče želi videti.
Ko bi bilo dekle, bi hotel reči Ačim, pa stisne čeljusti, bi potrpel osemnajst let, pa bi jo z ženitvijo pognal iz hiše. Če bi prej umrl... Toda sin je rojen, da ostane za zmerom tukaj, v njegovi hiši, da zaredi zarod, sin je, nesrečnež, vem, kaj misliš, vsi tako mislijo. Sliši: konj topota s kopiti po tlaku, kam bo na njem? Ko bi ga smrt zdaj mahoma zgrudila, tega, ki trepeče tukaj pred njim, toda ve, da ga smrt ne bo, in ve, da Mijat osedlava konja. Se nekoč je Mijat sedlal kobilo, samo da je bil sneg in božič ... Bežal je, da ne bi videl, kako sin poslednjič odhaja iz očetove hiše, prav tistega dne, ko se je tudi bogu rodil sin, pa mu ni bil sin. Tudi njega je drugi naredil za očeta ... A kaj naj on stori pred tem, katerega je to noč drugi naredil za očeta, njega za deda, in neki opomin kali zavest, ki je že tako motna in ni zmožna nobene odločitve. Zdi se mu, da malo manjka, pa bi se bil Djordje razjokal. Ve, zaradi opomina čuti vse jasneje, da ne more nikamor pobegniti, da ga ne more pustiti takega, zakaj tudi tak je njegova kri. Vzame ga v oči, kakor da ga vidi prvikrot. Ne verjame sam sebi. Kako naj prizna, kako naj reče: jaz sem te rodil jalovega. Ne verjame porazu.	.
Mijat hoče zavpiti, da je kobila osedlano,'po Ju vidi, kako sta onemogla in kako si molče stojita nasproti; v začudenju se mu odprejo usta in žvižganje pobegne vanje, kuščar v luknjo.
Zdanilo se je. Za jeseni sonce prižiga spodnji rob neba. Ozek, rahel žarek ostane na Djordjevem obrazu. Zamiži in se domisli, da nekaj čaka. Da mu oče reče. Zasuče se: kakor da sliši jok. še bolj obnemore.
Ačim razume.
„... Sinko, naj nam živi dolgo in srečno!’ se iztrga iz njega, nagiblje se, da ga objame; Djordju se širijo oči kakor od prepodenosti, ves obraz mu je v žarku mladega sonca. Ačim pomolči in nadaljuje: »Živel sem samo, do dočakam ta dan,’ čeljust se mu trese, grlo se mu zaliva, in zakliče: »Mijat, pripelji kobilo, da grem po blagoslovljeno vodo in ime za vnuka!... v samostan!’ »Srečno, srečno!’ veselo vzklika Mijat in pomaga Ačimu, da se povzpne v sedlo.
Djordje sanjaje gleda za očetom, ki odhaja na beli kobili.
»Vidiš, ti nesreča, kaj je rodila moja hči? Zini kaj, če si upašl" mu bolšči Milunka v obraz; Djordje skrušeno molči. »Bilo je, pa je minilo. Zdaj pa mi poljubi roko!" in pomoli mu jo, mokro in nagubano.
Djordje jo poljubi brez odpora v sebi.
»Ali ga lahko vidim?’ šepeče.
»Ne moreš še, dokler Roza ne opravi s Simko... Ampak da veš: celi ti jel In uho ima kepasto, kakor ti.
! Gledam ga in pravim: razen čudi naj h’ da bog vse po očetu.’
»Moram ga videti.’
»Saj sem ti rekla, da ne moreš.’
»Moram ga videti!* Glas mu iznenada postane trden in rezek. Od moči, ki se mu je povrnila. Odločno se odpravi proti hjši.
Milunko ga dohiti in razširi roke pred vrati: »Sramota je!*
»Čeprav!* jo odriva.
»Nikar zdaj, uho ima kepasto kakor ti.*
»In kaj še?*	, 1
»Tudi čelo.*
»Kakšno ima?*
ZA GOSPODINJO IN DOM
Gozdovi vabijo
Bliža se prijetni čas taborenja in marsikdo se bo raje odločil za prijetne gozdnate predele kot pa za vroče morje. Če si izberemo prostor ob vodi, ki je primerna za udobno plavanje, bomo imeli res več prijetnosti kot ob morju. Gozdovi nam nudijo svojevrsten užitek, obenem pa nam nalagajo razne previdnostne ukrepe.
Kakor je prijeten in za telo ugoden hlad senčnatih gozdov, moramo paziti na vlago senčnatih dolin, zlasti ob potokih. Za taborišče si zato izberemo suho rahlo dvignjeno mesto. Pazimo na primerno pitno vodo, če nočemo, da nam ne bodo neprijetnosti v želodcu že prve dni pokvarile taborjenje. Najboljše je mesto, kjer imamo z malo spremembo na razpolago dovolj sonca in sence.
Zdaj pa si oglejmo nekaj nevarnosti, ki nam pretijo v gozdovih. Na sprehodih v gozdu je potrebno, da gledamo kam stopamo, kadar pa se prerivamo skozi poraščene predele, je dobro, da s palico večkrat udarimo pred seboj, tako da bi prepodili kače. Če se na takih terenih dalj časa zadržujemo, kot je to vedno pri taborjenju, imejmo s seboj zaščitni serum proti kačjemu ugrizu, lahko pa tudi ranjeno mesto iztisnemo, dobro ga je celo narezati, da bolj krvavi, nad ugrizom nogo prevežemo, da pride strup čim počasneje v krvni obtok, rano namažimo s kalijevim hipermanganom, da oksidira strup. Bolnik naj ne hodi sam, ampak ga odnesimo ali prepeljimo na mesto injiciranja seruma in nato dal:e v bolnico.
Druga nevarnost v gozdovih so strupene gobe. Neznanih »novih« gob nikar ne uživajmo. preden ne vprašamo zanesljivega strokovnjaka. Tudi neznanih jagod, ki jih najdemo na svojih sprehodih, ne jejmo, niti se z njimi ne igrajmo. Predvsem se pa izogibajmo za grah debelih, temno modrih mehkih jagod, ki rastejo na dvaiset do trideset centimetrov visokih zelenih listnatih rastlinah Atropa belladonnae. Že nekaj teh jagod lahko povzroči smrt, zato jih nikar ne prijemajmo niti v roke, ker že sok lahko škoduje.
Še ena nevarnost je v gozdu, ki pa smo jo spoznali šele v zadnjem času. To so klopi.
Poskusite
Vsako leto zboli precej ljudi, mladih in starejših, za seroznim meningoencefalitisom, to je za negnojnim vnetjem možganske mrene in samih možgan. To obolenje povzročajo virusi, ki jih prenesejo v naše telo klopi. Pri teh bolnikih lahko ugotovimo, da so pred kakim tednom delali, se sprehajali ali pa ležali v gozdu. Doma so potem našli klope, ali pa jih odkrije šele preiskava v boinici. Ta meningitis ni tako hude narave kot epidemični (nalezljivi), smrtnih žrtev je pri njem precej manj, bolezen pa je neprijetna, ker se vleče dolgo s hudimi glavoboli. Seveda lahko pride v težjih primerih tudi do ohromitev. Tovrstnemu obolenju se lahko izognemo s tem, da klopa s kože čim prej odstranimo. Izogibati se moramo torej klopov, ne pa gozdov. Ta rešitev temelji na dejstvu, da klopi prve dni sesanja še ne spuste v naš organizem zadostne količine virusov. Dobro bi se bilo torej držati sledečih navodil. Pri dolgih sprehodih v gozdu večkrat preglejmo roke in noge, če se ni nanje morda že naselil kak klop. Če se še ni zajedel v kožo. ga uničimo. Če pa so klopi že zariti v kožo, jih odstranimo s tem, da se jih dotaknemo z vročo iglo, v nujnem primeru lahko uporabimo za to tudi še vročo vžigalico. Dobre so tudi stare metode polivanja klopa z oljem ali bencinom. Vsi ti trije načini povzroče, da klop sam odpade. Če pa ga skušamo s silo odtrgati, bo glavica ostala v koži. S tem stvari seveda nismo rešili, kajti tudi, če ta klop ne nosi virusov meningitisa, bomo doživeli to neprijetnost, da se nam bo klopova glavica v koži zagnojila ir. šele po zagnojitvi izpadla.
j	NASVETI
♦	• Svetle klobučevinaste klobučke či- | 1 stite z zmečkanim svilenim papirjem. J
♦	• Obleke iz modrega volnenega bla- «
♦	ga lahko osvežite tako, da jih skrta- ♦
1 čite z blago mešanico tople vode in ♦ J salmijaka, nato pa zlikate z mokro J j krpo.	j
♦	® Da je mesna juha čista, ji dodajte ♦
| pri kuhanju jajčno lupino.	X
♦	®	Nakit iz	slonove kosti	najlepše	♦
Z očistite z limoninim sokom, ki ga raz- J X redčite s slano vodo.	«
♦	•	Nakit iz	koral operite	v hladni	$
♦	milnici, nato pa potopite v olje, pome- ♦
5 šano z moko in terpentinom (četrtina ♦ | dela moke).	_	|
♦	•	Če želite	toplo pecivo	ali kruh	♦
♦	lepo narezati, uporabite tanek nož, ga ♦ $ pred vsakim urezom pomočite v vrelo $
♦	vodo in zbrišite.	♦
♦	© Madeže na preprogi očistite z vo- ♦ X do, ki ste ji dodali nekoliko amoniaka {
♦	(kavino žličko na skodelico vodel in $
♦	potem izprali	s čisto vodo.	Kajpak	|
X pred čiščenjem preprogo skrtačite.	Z
x	:
«»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦*♦♦♦♦♦♦♦
Še ena nevarnost preti v gozdovih nepre-vidnežem. Če se pri podiranju dreves ne odstranimo v primerno daljavo, se nam lahko zgodi, da nas podere hlod. Zato ne bodimo preveč radovedni in ne glejmo podiranja preveč od blizu.
Če bomo upoštevali navedena opozorila, nam bodo gozdovi še naprej ostali vir veselja, utrjevanja telesa in odpočitka.
Domače nezgode
Kdo bi si mislil, da tudi doma preži na otroke nešteto nevarnosti: električna stikala, vogali preprog, kopalnica. Kdo ve, koliko odstotkov otrok do 4. leta umre za posledicami nezgod, ki so se pripetile v domačem okolju. S podobnimi ukrepi bi se jih večina dala preprečiti:
1.	Okna in balkoni so huda skušnjava za male plezalce. Da ne bodo mogli pasti na dvorišče, pribijte no okno ali balkon močno, dovolj visoko leseno ograjo.
2.	Plinski kuhalniki jih vabijo s pisanim plamenom in mičnimi pipicami. Koliko se jih je že opeklo ali zastrupilo! Pred kuhalnik pritrdite močan zaslon, preko katerega drobni prstki ne bodo mogli seči. Ključ za zapiranje plina pa namestite zelo
VZHAJANI CMOKI
Kvas: 1 dkg kvasa, 1 dkg sladkorja 1 Sestnesfinka I mleka, dva dekagrama moke. Testo: pol kg moke, 1 osmin-ka I mleka, 1 rumenjak, 1 jajce, 4 dkg sladkorja, sol, limonina lupinica, 8 dkg surovega masla; 20 dkg marmelade, 10 dekagramov surovega masla za zabelo, orehi ali mak, 3 dkg sladkorja.
Pogreto moko zmeiamo z vzhajanim kvasom in meža-nico mlačnega mleka, v katerem smo raztopili sladkor, sol, maslo ter mu dodali že seseklane limonine lupinice, rumenjak in jajce. Testo stepamo, da se loči od kuhalnice in dela mehurje. Biti mora precej gosto. Vzhaja naj približno eno uro. Nato z žlico zajemamo žličnike, raztlačimo vsakega s prsti, mu denemo v sredino marmelado in ga izoblikujemo v cmok. Cmoke denemo vzhajat pokrite na pomokani deski. Vzhajane denemo v kozico s soljenim kropom. Kuhamo pokrite 3 minute, nato jih obrnemo in kuhamo že 4 minute. Ko so skuhani, jih poberemo takoj iz vode in prebodemo vsakega z vilicami. Pred serviranjem jih potresemo z zmletim makom ali z zmletimi orehi in s sladkorjem. Zabelimo jih z maslom.
visoko.
3.	Luknjice v električnih pušah na steni so velika skušnjava. Mali raziskovalec skuša vanje vtakniti prstek ali kak predmet. Če puša ni vgrajena dovolj visoko, da je otrok ne bi mogel doseči, zamašite luknjici z dovolj trdnimi zamaški.
4.	Kolikokrat se mladi hodec spotakne cb vogal preproge, ki se viha! Vogali bodo spet ravni, če jim boste na spodnjo stran prilepili dovolj velik kos penaste gume. Pomaga tudi kovinski trikotnik za vsak vogal; imeti mora luknjice, da ga lahko prišijete k preprogi.
5.	Vrh stopnic je silno priljubljen kraj za igre. Padci po stopnicah imajo navadno hujše posledice kot padci na ravnem. Zato pač ogradite vsako ploščad na stopnišču, dokler tekajo po hiši samosrajčniki.
6.	Skušnjav v kuhinji so krive dobrote in tisoč posod in priprav. Vžigalice spravljajte na čim višji prostor. Posodo, nože in ves pribor imejte vedno lepo pospravljene in zaklenjene v omari, jedi v shrambi.
7.	Praški, tablete in stekleničke v omarici za zdravila se kar ponujajo za poskuš-njo. Do hudih zastrupljenj ne bo moglo Priti, če boste res vsa zdravila pospravili v omarico-, to pa obesili v višino, ki je moli sladkosnednež ne bo mogel doseči.
8.	V kopalnici bi se nadobudnež utegnil urezati in zastrupiti. Tudi tu zaprite v police ali v škatle vse steklenice z nevarnimi tekočinami.
Kdaj je potrebno posredovati?
V	vsaki družini se bratci in setrice včasih sprejo. Le kdo se ni bil pri takem prepiru! Eden se hoče igrati z igračko drugega in jo s silo odvzame, a drugi se krega. Ti mali prepiri se hitro poravnajo, pa je skoraj najbolje, da se roditelji naredijo, kot da jih sploh niso opazili.
V	čas'h so ti prepiri tudi resni in značilni po tem, ker jih vedno začenja isti otrok. Iz otroške sobe se zasliši kričanje in jok. Mati steče, da vidi, kaj otroci delajo. Spet je Milan kriv in, kar je popolnoma pravilno, mati ga kaznuje. Toda ona se v istem času tudi vprašuje, kaj je z njenim sinom, ki je bil včasih vendar tako miroljuben. Mnogi trdijo, da je Milan ljubosumen na svojo sestro. Roditelji tega ne morejo verjeti, ker niso nikdar niti občutili niti kazali, da bi imeli hčerko rajši.
»Ko sem končno doumela položaj,« pravi Milanova mati, »mi je bilo jasno kako napačno je bilo vmešavanje v otroške prepire. Da bi stvar popravila, sem iskala priložnost, da mu še posebej izkažem svojo nežnost. Če sta se s sestro skregala, nisem nikoli poudarjala. da je on kriv. Rajši sem ga poklicala v drugo sobo in mu govorila: Za tebe res ni preveč zanimivo, da se igraš s sestro. Majhna je še in precej nerodna. Ali ji ne bi mogel od časa do časa pomagati pri zidanju stolpa iz kockic?
Njegova nestrpnost do sestre se je neopazno zmanjševala. Končno jo je vzel v svojo zaščito in ko ie izginila ljubosumnost, je bilo konec tudi prepirov.
Ljubosumnost je v glavnem vzrok vseh prepirov med brati in sestrami. Pogosto je odgovornost staršev večia, kot v primeru, ki smo ga tu omenili. Večja naklonjenost do enega ali drugega otroka bo prav gotovo privedla do prepirov. Tako bo na primer najstarejši otrok, če ga večkrat dajo za zgled vsega najboljšega in najlepšega mogoče poskušal svojo premoč izkoristiti na ta način, da si bo Prisvojil vse pravice. Tako se lahko zgodi tudi z najmlajšim, če ga vsi razvajajo.
Drugi vir prepirov: različnost značaja. Janko ima rad bučne igre. Zoran mirne. Aktivnejši poizkuša drugega pritegniti k igri, za katero ta nima niti smisla. Da bi ga k temu prisilil. Janko uporablia vse mogoče načine: tako glasno prepeva da vse v okoliri boli io ušesa, strga bratu knjigo iz rok... Roditelji skušalo posredovati: »Ali se res ne moreta lepo igrati?* Nato enemu sinu očitajo sanjarjenje. drugemu njegovo bučnost Toda to le Poveča nesoglasja in izzove Prepire. Ko končno le doumejo, da imata brata popolnoma drugačne temperamente, jima pomagajo, da vsak zase najde svoje različno zadovoljstvo.
Vsak prepir prinaša s seboj specifičen problem. S tema primeroma smo hoteli pokazati staršem, da so dolžni vzpostavljati med svojimi otroki dobre odnose. To spet ne pomeni, da morajo preprečiti vsake najmanjše nesporazume. Če so ti res drobni, za otroke predstavljajo celo primeren napor prilagajanja. Takoj pa, ko prepiri postanejo zlonamerni, morajo štarši raziskati njihov vzrok in jih Pomagati odkloniti, da se ne bodo razvili v še večje zlo, ki bi vplivalo na otrokov karakter in na njegovo ponašanje v družbi.
.Kakor je tvoje, no. Beži, nikar se ne sramoti pred Nemko! Gospodar si.*
Otrok zajoče.
Djordju zahrumi po rebrih. Okorno odide ven in sede na stopnice iz belega kamna. Kepasto uho, pomisli in potiplje svoje, tiplje tudi čelo. Kakšno je? Na čelo se mu spuščajo ostri in gosti lasje. Nejasna slutnja o nečem, česar nikakor ne more dognati, blodi po njem in se izgublja v praznini, ki jo je pustila noč za seboj.
Vlažni tlak se svetlika, pisan od listja in sonca. Kakih deset rumenih ročic prišepa do njegovih nog. Drobno čivkajo, kljuvajo travo iz tlaka in se podijo pred njim. Vsako jutro jih je Simka hranila na tem kraju. Sliši: otrok se joče. Joče, kaplja v njem, prebitem in tujem samemu sebi, zoprnem in pustem, v očeh pa se zibljejo razvrščeni jeseni, bleščeči od rose v zgodnjem soncu, zibljejo se hiše in zgradbe in ves nered njegovega bogastva. Pa se joči, ti kepasto ušesce, in moje čelo.
.Pojdi kam drugam. Ni lepo, da te ljudje vidijo, kako sediš na stopnicah,* govori Milunka, medtem ko gre mimo njega. „Po Simki pa nič ne vprašaš," vrti glavo. .Komaj da je ostala živa,* doda in odhiti po opravku.
Ne more misliti o ženi. Toda ti ljudje, ki bodo prihajali, ti Prerovčani, kaj mu bodo? Koko jih bo gledal? Kaj jim poreče? Ko bi ne bilo tistega, ki se joče, bi za zmerom pobegnil iz Prerovega. In zgrbi se vase, zmanjša se in stisne v kepo okoli otroškega joka v sobi za njegovim hrbtom.
... Po petnajstih letih prvič prihaja v samostan. Stoji v gabrovi senci, pod njim zeleno in zveneče teče rečica. Travnik je z majem obkolil in stisnil stari kamnitni zid, že leta luknjičav in oglodan, ki se trudno plazi okoli samostana in nočišča. Jata krotkih golobov prhne izza zi-
dov kvišku, se razsuje po nebu, ki ga seče križ in poglablja svinčeni gomolj vrh kupole, pa poševno spet pade za zid.
Nima kam, mora, in Ačim požene kobilo skozi pri-vrta vhodna vrata, čeprav ve, da se s konjem ne sme noter. Edino s tem lahko zdaj pokaže, da se do menihov in predstojnika Metodija ni spremenil. Žene kobilo prav do samostanskih vrat, medtem ko menih teče k njemu in preplašeno maha z rokami.
Razjaha, pomoli vajeti osuplemu menihu, ki se križa, obrnjen proti cerkvenim vratom, šepetaje:
.Samo Turki so prihajali do tod na konju. Samo nekristjani so .. .*
.Priveži ga k lipi!" reče Ačim zaničljivo, tako zavoljo besed kakor zavoljo njegovih sivih cap, ki visijo v čopih. .Kje so tisti, ki dajejo blagoslovljeno vodo? Vnuk se mi je rodil.*
Menih zmedeno zgrabi za vajeti in vleče belo kobilo k lipi. Iz poslopja se je pokazalo nekaj brad in halj, k njemu gredo.
.Prišel sem po blagoslovljeno vodo. Vnuk se mi je rodil!" vpije Ačim, da bi ga slišal tudi Metodije, ki iz dolge sobe na pomolih v nočišču počasi kima z glavo, in Ačim ne ve, ali ga pozdravlja, ali se čudi, ali se veseli zmage, ker je njegov nasprotnik prišel v cerkev.
Potem, ko se je z imenom in blagoslovljeno vodo povzpel na kobilo, jo takoj od zida požene v blag dir, zibaj® se, komaj držeč se v sedlu. Pred vasjo obstane. Kako boš šel skozi vas? Vsi vedo. Lahko bi šel naokoli po polju in samo mimo nekaj hiš. Nočem. Zaradi onega nesrečneža. Zdaj ga ne sme zapustiti. Kazen. Danes mora biti z njim. Napoti se po najdaljši poti,, skozi vas do doma. Da se vsem pokaže in da ga vsi vidijo.
Kobila kima z glavo in z lahkim korokom stopa po
beli poti v mladih, mirnih sencah drevja. Ačim se maje v sedlu, sonce in sence prehajajo čezenj. Namrščen je, vre ga boli, toda ko sliši, kako mu kmetje kličejo z dvorišč .Naj ti bo živo, očka Ačim!", odpre usta in se misli zasmejati in misli, kako nihče ne reče .naj ti bo vnuk j srečen". .Naj ti bo živo" se reče za tele in žrebe, kadar pa se rodi človek, kadar se rodi vnuk Ačimu Katiču, se čestita drugače. Vsi vedo, bije v njem po taktu kobili-I nega koraka. Ošvrknil bi jo in zdirjal mimo, da ne bi slišal Prerovčanov, kako vsi vedo, toda noče jim pokazati, kaj mu je v duši, noče zaradi Djordja, pa spusti vajeti, da bo jahanje skozi vas to jutro kar najdalj trajalo, da bodo vsi videli, kako se vrača iz samostana- z blagoslovljeno vodo, in vsakemu, ki ga vidi, zakliče: .Vnuk se mi je rodil! Pridi z vso hišo na gostijo!
.Slišal sem, kako se joče. Govornik bo kakor ti!" se smeje Mijat in odpira vhodna vrata.
Ačim se zagleda vanj: ali se mu posmehuje ali govori odkritosrčno? Ne posmehuje se.. Ačim bi mu hotel s čim odgovoriti, razžalosti se tudi nad hlapcem, »a pa stopi k njemu, prime kobilo za naglavje in jo ustavi:
.Očka Ačim, prišel je dan, da se tudi jaz razveselim," začne vznemirjeno. .Zvest sem ti deset let. Služim tebi in tvoji hiši, niti beliča nisem ukradel, pesem sem li zložil, glasujem zate, priprovljen sem umreti zate in za našo stranko ..."
.Kaj bi hotel?" gleda Djordja, ki še vedno sedi na stopnicah, in jaha naprej proti njemu.
.Tvojemu vnuku se ne bo poznalo, če meni daste nekaj arov od velikega slivnjaka. Tam bi sl naredil hišico, pa bi si našel ženo, da se tudi meni tako zajoče." Mijat hodi zraven kobile, glavo je obrnil kvišku k Ačimu.
(Nadaljevanje sledi)

Lojze Krakar:
Auschwitz
Tu se je smrt utrudila do smrti in uresničil biblijski pekel.
Tu je zločin dobil sloves obrti in milijone duš premlel v pepel.
Zdaj tu ostal je le še veter v travi in zemlja in nebo. In pod večer se nad grobovi v zvezdnati daljavi prižgo milijoni lučk za večni mir.
Tu je vrvelo velemesto nagih, brezimnih sužnjev, ki nekoč od tod odšli gradit bi slavoloke zmage in čez ves novi svet krvavo pot.
Zato zemljan, ki sem pogledat pride petero žrel ugaslega pekla, zagleda v duhu strašne piramide in zlate templje novega boga.
In zopet bi poet, naivni dninar, najet slavil zločinca in zločin in cinično oznanjal zgodovinar prastaro laž iz novih zgodovin.
A za milijone teh, katerih kletev še zmeraj tu kot črn oblak visi, bi vedel le ta gluhonemi veter in ta prekleta zemlja, ki molči.
Pijan od groze klel sem zgodovino na tem največjem grobu vseh grobov, jo klel, ker je uničila svet zločinov v imenu norih gesel in bogov, preklel sem piramide in svetišča, to laž o veličini — in vse nje, ki so nadutost, kri in pogorišča krstili za omiko te zemlje.
Ne, laž je Cezar, laž vse epopeje!
Resnica je neskončno bliže: tu.
O, naj prihodnjost naših dni ne šteje v življenjske dni človeškega rodu!
Najvišja veličina in resnica, ki v njih sem videl in zaznal jo sam, je v strašnem molku strašnega Auschwitza in v hrabrosti, da te je tega — sram.
je zdaj bolje, kot je bilo pred vojno. Mi se največ bavimo s kmetijstvom. Delamo na zemlji. Ta nam daje glavni kruh, kajti večina Slovencev je kmečkih ljudi. Nekateri hodijo tudi v tovarno, ali imajo razne službe, toda ti se kmalu začnejo šteti med Nemce. Motorizacija se je na Koroškem zelo razširila, že vsak pob ima svoj motor in potem se prevažajo iz kraja v kraj ter pozabljajo na vse drugo."
„Na kaj pozabljajo?"
Odgovoril je sin.
„Na stare šege in navade, na to, kakšnega rodu so. Brezbrižni so do jezika. Vseeno mu je, kako govori. Doma ne spregovori nemške besede, na cesti pa se vede, kot bi še nikoli ne slišal slovenskega jezika. Tako je marsikje pri mlajšem rodu, ki ničesar ne ve o plebiscitu, o narodnosti, o minuli vojni."
Stara ženica ni bila videti zadovoljna s tem odgovorom, zato je posegla v razgovor:
»Gospod si bo mislil, da na Koroškem nihče več ne žinja po naše."
Nasmehnil sem se, rekoč, da želim vedeti, kako je s slovenskimi šolami in s prosvetnim delom med ljudmi.
Oglasil se je sin:
„0 tem najbrž veste več kot mi. Pravzaprav je s koroškimi šolami tako. Dokler je bila obvezna dvojezična šola, je bilo za
odgovor. Spet je govorila simpatična snaha, z velikimi, rjavimi očmi. .Samo Slovenska prosvetna zveza ima okrog 30 društev. Petje in igre ter druge kulturne prireditve nam niso kot drugod samo v razvedrilo, ampak nam prav pomagajo, da se držimo pokonci. Zato tudi država društev nič ne podpira, samo davke pobira. To je vse."
»Radi igrate in pojete?"
»Če le priložnost nanese. Seveda ni več tako, kot je bilo v prejšnjih časih. Toda pesem na Ko/oškem ne bo izumrla. Zvedela sem, da se pripravljajo naši pevci, da pridejo gostovat v Jugoslavijo. Tja gredo vsi radi. Seveda, ko smo pa vsi iste krvi."
Minila je ura, nagibala se je že druga, moj obisk pa še ni bil pri kraju. Moral sem se oprostiti, saj sem se tu ustavil le mimogrede.
»Pa menda že ne greste? Radi se pogovarjamo z domačimi ljudmi," je spregovorila stara gospodinja. »Ostanite še!"
Obljubil sem, da še pridem, če bo le mogoče.
Segali smo si v roke in nato so vsi stopili z menoj pred hišo. Gledali smo na Rož in Dravo. Dolina se je medtem nekoliko zastrla s komaj vidno tenčico megle, Drava pa je postala čisto srebrna, deviški pas speče lepotice.
Preden sem stopil v avto, je mlada pastirica v rdeči janki in z dolgima kitama
Nekje v Gurah, med Št. lijem in Bilčov-sem, sem na poti vprašal za kmeta, čigar družino sem želel obiskati. Avto je obstal tik ob stari ženici, ki je imela obraz kmečke trpinke: zgaran, naguban, suhljat. Toda oči, oči so bile živahne, svetle, še malo ne žalostne, in na moje vprašanje je odgovorila v zvenečem, čistem slovenskem jeziku. Nad tem še nisem bil začuden — vse je v tistem krcju pozdravljalo »Dober dan" — bolj me je presenetila njena očitna želja, da bi se zadržala z menoj v pomenku. Podrobneje se je namreč zanimala, od kod prihajam in kam me vodi pot. Brez ovinkov sem ji povedal, da se zanimam za prosvetne raz-mere med koroškimi Slovenci, za njihove kulturne prireditve in za to, koliko govorijo slovensko. Čeprav je bila ženica na videz preprosta, je kljub svojim letom kazala ne le dober spomin, temveč tudi bistrega duha. Stopila je v avto, da smo zavili na stransko pot, nato pa naju je s spremljevalcem brez posebnega vprašanja povabila v hišo. To je bil njen dom, dom njene družine.
Vse je vonjalo po domačnosti. V tej hiši se desetletja ni mnogo spremenilo, sem pomislil. Skozi okna sem videl prijetno gospodarsko poslopje, na dvorišču traktor in motorno kolo. Toda to sem videl le mimogrede. Ze v samo hišo sem stopil ves presunjen zaradi pogleda, ki se mi je nudil nekaj trenutkov, preden smo zavili na stransko pot.
Bila je zgodnja popoldanska uro in globoko pod nami je ležal Rož z Dravo v sijajni sončni luči. — Stena Karavank je moč-
Koroške poti:
Srebro in pastirica
no poudarjala dolino, ki sem jo videl že mnogokrat, a še nikdar v takšni igrivi barvi svetlobe, polno umirjenih, pastelnih tonov nastajajoče pomladi. Zemlja je dihala. Dihala je tako kot pri nas, ko se prvič nemirno zganejo korenine, ko leži nad vsem svetom topel dih pričakovanja.
Ženica je opazila, da me je prevzela lepa pokrajina, ter je — medtem je bil že na mizi prigrizek — pripomnila:
»Gospod, vi imate pa radi Koroško!"
Oba sva se nasmehnila, nemara v isti misli, noto pa so v veliko sobo začeli prihajati domači: sin s snaho, oba pri štiridesetih, prišlo je še nekaj otrok, domačih in iz soseščine. Bilo nas je kar precej. V začetku smo se vedli zadržano, toda slovenska beseda nas je združila. In medtem ko so ljudje iz sobe odhajali in prihajali spet v hišo, kajti vsakdanja opravila v kmečki hiši se ne morejo ustaviti, se je med tistimi, ki smo ostali za mizo, razvil pogovor o življenju našega človeka na Koroškem. Govorilo je naša ženica, pa snaha, oglasil se je tudi sin ...
»Kako živite?"
»Ni, da bi se pritoževali," je rekla naša gostiteljica, »kar se tiče samega življenja,
nas mnogo boljše. Otroci so se naučiii že v šoli nekaj slovenskega branja in pisanja. Toda slovenski pouk je bil tu na Koroškem nekaterim vedno kot trn v peti. Kaj so potem napravili, že veste. Toliko časa so gonili svoje, da se nemški otroci prisilno uče slovenščine, gnali so veliko propagando proti slovenskemu pouku, tako do so prestrašili veliko staršev in otrok. Zdaj se jih v šoli malo uči slovenščine ..
»Ne vemo, koliko jih je," je rekla snaha, »ki se slovenski učijo. A zato nas še ni nič manj Slovencev. Saj veste, da vsak pritisk rodi odpor. Naši otroci zato doma berejo slovensko, koroške liste, pa tudi Mohorjeve knjige in sploh vse, kar jim pride v roke. Tako jih učim. Moji otroci bodo ostali Slovenci."
V našem pogovoru je bilo nekaj prazničnega. Ko so govorili o sebi, so bili samozavestni, čeprav kritični, in o kakem malodušju nisem opazil sledu.
Iz kmečke peči ali iz kuhinje se je razširil prijeten vonj. Pekli so potice.
»Slišal sem, da je pri vas prosvetno društvo.”
»Slovenskih prosvetnih društev je na Koroškem še kar lepo število," sem prejel v
JUAN FERRAGUT:
Usodni dežnik
Kakor na kraju vsega pride smrt, in kakor sploh vsaka stvar pride ob svojem času, tako je končno privozil tudi tramvaj, na katera je don Agapito že tri četrt ure čakal sredi najhujšega naliva.
Komaj je voz obstal, je don Agapito pomislil tisto enostavno stvar: »Zaprl bom dežnik in vstopil. ..« Ni težko reči: zaprl bom dežnik! To rečejo mnogi. Toda zapreti dežnik, kadar se človeku zahoče, to je užitek, ki je Prihranjen le izbrancem. Pričakovati, da bo dežnik služil svojemu namenu v najprimernejšem trenutku, to pa je že sploh prevelika Zahteva. Don Agapito je bil nepotrpežljiv in Pregrešen možakar. Njegov dežnik mu je odpovedal pokorščino. Svojeglav, tog in nezno-*en, z zadržanjem stoičnega fanatika, je kljuboval vsem sunkom, prigovarjanjem in nakanam svojega Jastnika, bil je gluh za vse Prošnje, psovke in potege. Upiral se je kot 'lepa mula.
. Tramvaj je odpeljal brez don Agapita, ki le. Peš krenil za njim. Njegova borba z dež-i.'*om, slikovita in dramatična, se je nada-|evala. Ubogi človek je pritiskal, udarjal, .st°kal, zmerjal, klel. se posluževal surove si-e in zdrave človeške logike, dovoljenih in
nedovoljenih prijemov, zaposlil je vse mišice in živce... vse zaman! Nestor v njegovih rokah se je brezčutno zoperstavljal, ponosno je širil svojo črno, bleščečo se kupolo proti nebu, s katerega je lilo kot na resnično ba-zaltno kupolo.
Končno je don Agapito kot pametnejši odnehal. Dežnik ga je čisto zdelal, nadvladal in osmešil. Zato je naredil z njim isto, kot narede ljudje s svojimi nemarnimi, debeloglavimi služkinjami: čisto enostavno ga je postavil na sredo ceste. Toda že je stal pred njim policaj in mu zagrozil:
»Prepovedano je odmetavati stvari po javnih cestah. Nemudoma poberite ta dežnik!«
Don Agapito je ubogal. Hotel se je zateči v kavarno, toda z odprtim dežnikom se ni mogel zriniti skozi vhod. Poklical je taksi, a prekleti dežnik spet nikakor ni šel skozi ozka vrata v vozilo.
Ves iz sebe je hodil kar na slepo. Še trikrat se je skušal iznebiti svojega mučitelja, a vsakič mu ga je kak uslužen mimoidoči takoj podal nazaj v roke, nakar se je moral še zahvaljevati! Vrgel ga je v neko vežo, a ni še storil treh korakov, že se je prikazala neka stara zoprnica: »Hej, ti črnosuknjar!
Poberi svojo marelo, da mi ne ponesnažiš hiše, umazanec stari!«
Ure so tekle. Ali naj gre domov? Le čemu? Saj z dežnikom ne bo mogel iti po stopnišču. Vstopil je na glavno pošto, a vratar ga je takoj opozoril: »Cabalero, zaprite dežnik!«
»Kako rad bi to storil!!« je zarenčal predse in se spet prepustil ulicam. Hotel ga je pustiti v cerkvi, a neka stara tercijalka se je grozila: »Zaboga! Ali ne veste, da prinaša nesrečo, če stojite z odprtim dežnikom pod streho,«
Ob desetih zvečer je že dirjal po Madridu kot obseden, suženj tega prekletega dežnika. Nenadoma ga je prešinila junaška odločitev: prepričan, da se ne more iznebiti svojega mučitelja, je zdrvel na nadvoz čez ulico Se-govia, z enim skokom je bil na ograji in se vrgel v praznino ... Toda zgodil se je čudež. Zrak se je uprl ob dežnik, ki je kot padalo v elegantnih zavojih prinesel don Agapita na zemljo, kjer je varno pristal. Po nekaj neizrečeno razburljivih trenutkih se je don Agapito postavil na noge sredi ulice Segovia, oklepajoč se dežnika bolj kot kdaj prej.
In tako potem vse življenje ... Pod vtisom skoka čez most se je don Agapitu zamračil um in sedaj že več let živi v zavodu za duševne bolezni. Nesrečnik od zore do mraka koraka po temačnem dvorišču in zagrizeno poskuša zapreti nevidni, zanj tako usodni dežnik . . .
vodila napajat živino. Radovedno se je ozrla tja, kjer je stal neznan človek in strmel na Rož. Bila je iz druge hiše: moj pogled je bil menda tako vesel, da se je nasmehnila še ona in zvonko pozdravila:
»Dober večer ..."
Iz njenega glasu, iz njenega bitja, iz njene postave, je žarela mladost. Kar sem na Koroškem doživel grenkega, mi je pozneje razvedril spomin na ta lepi slovenski pozdrav.
Avto je brzel proti Celovcu, v dolino . ..
Počasi je padal mrak.
FRANCE NOVŠAK »Delo«, 1. 5. 1961, Ljubljana
Ni nespametno ...
0 Kdor sfori napako in se ne poboljža, ta Sele ravna narobe.
0 Nerodno )e za nespametne, da o pametnih stvareh mislijo, da so nespametne.
0 Redkokdaj sreča! človeka, ki bi bil sposoben spoznati svoje napake in to priznati tudi sebi.
0 Z življenjskimi močmi je tako kakor z vinom: če jih preveč uživamo, se hitro potroiijo.
0 Spoštovanje brez oblike je klečeplastvo, previdnost brez oblike je plainost, junaitvo brez oblike je upor in odkritosrčnost brez oblike je grobost.
0 Kdor hitro obljublja, !e hitreje pozablja.
0 Čeprav bi bile ženske iz stekla, bi bile neprozorne.
0 Marsikdaj stane sreča več, kakor nam prl-nala.
0 Celo osel v mladosti obeta, da bo kaj iz njega.
0 Če hoče! koga spoznati, mu daj moči.
0 Hud jezik je edini predmet, ki se, če je stalno v rabi, !e bolj ostri.
0 Neumnosti ne gre zaničevati. Kdaj pa kdaj je najpametneje, narediti se neumnega.
0 Tragedija življenja je manj v tem, kar ljudje trpijo, pač pa v tem, kar zamudijo.
0 Dober spomin je velik dar. Kdor pa lahko kaj pozabi, je !e boljie.
0 Nekateri ljudje so tako hinavski, da ne mislijo niti nasprotnega od tega, kar govorijo.
0 Prav ;pozna! človeka žele tedaj, če mora! z njim deliti dedižčino.
0 Tako imenovani .dobri stari časi” so proizvod slabega spomina in bujne fantazije.
0 Majhne bede v življenju nam včasih pripomorejo prek velike revičlne.
0 Noben junak ni vseh 24 ur dneva vreden tega imena.
0 Mnogo pridobi v življenju, kdor napake, Iz katerih se lahko uči, stori kor moč zgoda).
0 Ideali so kakor zvezde: doseči jih ni mogoče, pač pa se po njih uravnavati.
ŠPORTNI	ŠPORTNI
NOGOMET:
Jugoslavija zgubila proti Madžarski
V štirih ekipah sta se zadnjo soboto in nedeljo pomerili Jugoslavija in Madžarska, državni reprezentanci obeh držav pa sta hkrati igrali svojo jubilejno deseto tekmo po vojni. Jugoslovanski nogometaši pri teh srečanjih niso imeli preveč sreče in so le pri mladincih odločili v svojo korist z rezultatom 2:1. B-moštvi sta se razšli z rezultatom 5:1 za Madžarsko, ekipi juniorjev sta igrali neodločeno 1:1, tekma državnih reprezentanc pa se je končala po deloma lepi igri s končno zmago Madžarov v višini 4:2.
Št. Janž — Fellach 4:3
Nogometaši iz Št. Janža v Rožu so v nedeljo igrali proti ekipi Fellach in dosegli lep uspeh proti moštvu, ki spada med najboljše
KOŠARKA:
v tej skupini. Tekma se je namreč končala z rezultatom 4:3 za mlado enajstorico iz Št. Janža.
Divjanje v dunajskem stadionu
Pri polfinalni tekmi za evropski pokal med dunajskim Rapidom in lizbonskim moštvom Benfica je prišlo do divjaških izgredov s strani gledalcev, ki so kratko pred koncem igre, ko dunajsko moštvo ni imelo več iz-gleda, da bi se kvalificiralo v finale, navalili na igrišče in se začeli pretepati s policijo. 17 policajev je bilo ranjenih, materialna škoda, ki so jo povzročili na napravah stadiona, pa je ogromna. Sodnik je zaradi teh dogodkov v predzadnji minuti prekinil tekmo, katere rezultat se glasi 1:1, ker pa je imelo lizbonsko moštvo že od zadnje tekme 3 gole prednosti, se je kvalificiralo v finale.
Sovjetska zveza spet evropski prvak
Po desetih dneh je bilo v ponedeljek v Beogradu zaključeno letošnje evropsko prvenstvo, pri katerem je bilo tako v predtekmovanjih kakor še posebej v finalnih srečanjih videti izredno lepe igre. Največje zanimanje pa je razumljivo vzbudila tekma za prvi dve me'ti med ekipama Jugoslavije in Sovjetske zveze, ki se je pred 10.000 gledalci zaključila z rezultatom 60:53 za Sovjetsko zvezo, ki si je s tem ponovno priborila naslov evropskega prvaka. Za Jugoslavijo pa je drugo mesto med najboljšimi ekipami Evrope vsekakor največji uspeh, ki ga je dosegla doslej.
Tretje mesto si je priborila Bolgarija z zmago nad Francijo, ki je s tem zasedla 4. mesto; peta je bila Češkoslovaška, šesta Madžarska, sedma Romunija, osma Belgija, deveta Poljska in deseta Turčija.
Najboljši strelec je bil Jugoslovan Korač, ki je dosegel 204 koše.
fur die Freunde einer dunklen, gehaltvollen Zigarette
OSTERREICHISCHE TABAKREGIE
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Dnevno oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba —
13.10	Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Nedelja, 14. J.: 8.05 Kmečka oddo a — 9.00 Za materinski dan — 11.00 Koncert na pros em — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Skozi svet, skozi čas — 17.05 Pozdrav nate — 18 00 2ivljenje za dunajsko opereto — 19.00 Šport — 21.30 Zabavna glasba.
Ponedeljek, 15. J.: 7.55 Gospodarske vesti — 15.00 Posebej za Vas — 15.45 Knjižni kotiček — 18.25 Za Vas?
—	Za vsel — 20.15 Citati in razumeti — 20.30 Za materinski dan.
Torek, 16. 5.: 8.00 Godba na pihala — 8.10 Resna glasba — 14.45 Oddaja mladinskega refera'a — 15.30 Komorna glasba — 18.00 Mesec dni deželne politike — 19.00 Stric iz Amerike — 20.15 .Usode v naših rokah", radijska igra — 21.10 V španskem ritmu.
Sreda, 17. J.: 8.00 Godba na pihala — 8.15 Resna glasba — 15.00 Glasba za mladino — 17.10 Glasba, ki se nam dopade — 18 00 Ljudska glasba — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 Orkestralni koncert.
Četrtek, 18. J.: 8.00 Godba na pihala — 8.10 Resna glasba — 13.05 Mladina igra — 13.30 španske melodije
—	14.45 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji: Heinz Po-
totschnig — 18.00 Kulturne vesti iz Koroške — 18.20 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev —	18.35 Mladinska
oddaja: Država za mladino, mladina za državo — 20.15 .Labotska alpska čes a" — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 19. 5.: 8.00 Godba na pihala — 8.15 Resna glasba — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 17.10 Zveneči mozaik — 18.00 Kmečka vremenska pravila — 18.15 Prosti čas je dragocen — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Halol Teenagerjil
—	21.00 Slavni dirigenti.
II. PROGRAM:
Poročila:	6.00,	7.00,	8.00,	13.00,	17.00,	19.00,	22.00,
23.00.
Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 šolska oddaja — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 šolska oddaja
—	17.10 Kulturne vesti — 19.30 Zabavna oddaja — 21.55 šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Večerna izdaja — 23.20 Glasba za nočnega delavca.
Nedeljo, 14. J.:	7.05	Godba	na	pihala — 7.30	Glas-
beni jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 10.10 Od dežele do dežele — 11.15 Velika simfonija	—	(3.10	Za	avtomobiliste — 14.45 Fotografiraj boljši	—	16.00	40	let Gradiščanske — 18.25
Nazaj v šolsko	klop — 19.10	Teden dni svetovnega dogajanja — 19.30	Lepa	pesem	—	19.45	Ob lepi	modri
Donavi — 20.30 Pojoči sen — 22.15 Plesna glasba.
Ponedeljek, 15.	5.: 6.05 Premislite, prosimo, sami —
8.10	Prosimo, prav prijazno — 10.35 Avstrijski komponisti zabavne glasbe — 11.00 Za ljubitelja resno glasbe
—	13.30 Za prijatelja opore — 14.35 Mednarodna radijska univerza	—	16.00	Otroška ura — 17.15 Znanje
ia vse — 17.40 Zenska	oddaja	—	21.15	Poznaš deželo?
Po'opanja slavnih	mož	in žena	—	22.15	Avstrijski	plesni
orkestri.
Torek, 16. 5.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Glasba na tekočem traku — 11.00 Dela C. M. Weber a — 13.30 Pomembni orkestri — 15.30 Tako zveni pri nas na Dunaju
—	16.30 2ivljenje se prične pri šestdesetih — 17.45 Esperanto — 17.55 UNESCO — 18.00 Samo zate — 20.30 Zveneči pozdravi — 22.15 Plesna glasba.
Sredo, 17. 5.: 6.05 Premislite, prosimo, sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glas-
be — 13.30 Za prijatelja opere — 15.30 Dvoje src v maju — 16.00 Literarna oddajo — 16.30 Koncertna ura
—	17.40 Hišni zdravnik — 18.00 Glasba za delopust —
19.30	Štirje proti	štirim	— 20.15 Nogometna	tekma	—
21.15	Temza-Donava —	21.45 Francoščina v	radiu	—
22.15	Za staro in mlado.
četrtek, 18. 5.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Glasba na
tekočem traku —	15.30	Dela avstrijskih komponistov	—
16.00	Pustolovščine diploma a — 17.40 Zenska oddaja —
20.00	Filmski magazin — 21.00 Zabavni zvoki — 22.15 Popevke.
Petek, 19. 5.: 6 05 Mladi glas — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za 1'ubitelja resne glasbe — 13.30 Za Prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza
—	15.30 Glasba za zabavo — 16.00 Otroška ura — 16.30
Od melodije do melodije — 17.15 Znanje za vse —
19.30	Zunaj pred	vratmi — 21.00 Zabavna	glasba	—
21.15	Gledališče v Avstriji.
Slovenske oddaje Radia Celovec Ponedeljek, 15. J.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Dr. N. Kuret: Nekaj novih pogledov na štehva-nje. — Pogovor o štehvanju z N. Krieglom. — 18.00 I* našega albuma pesmi in glasbe.
Torek, 16. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Koroški kulturni pregled.
Sreda, 17. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Za našo vas.
—	Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 18. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Bolje je paziti, kot zdraviti se.
Petek, 19. J.: 14.15 Poročila, objave. — Zvočni ob-z.ornik.
Sobota, 20. J.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca —	18.25 Saša Martelanc:	Stari znanci. Reklamni
lepak.
Nedelja, 21. 5.: 7.30 S pesmi o in glasbo pozdravljamo in voščimo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila:	5.05 ,	8.00, 10.00,	13.00, 15.00,	22.00 , 23.00,
24.00.
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerzo
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik. Nedelja, 14. 5.: 6.30 Veselo na pot — 7.35 Kmečka
godba za nedeljsko jutro — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 8.50 Z zabavno glasbo v novi leden — 10.30 Glasovi, ki so vam všeč — 11.30 Nedeljska reportaža — 12 00 Naši poslušalci	Čestitajo in	pozdravljajo	— 13.30 Za	našo vas	—
14.15	Voščila —	15.30 Arije,	ki jih radi	poslušate	—
16.20	Poskočnice	z majhnimi	zabavnimi	ansambli	—
16.40 »Peli so jih mati moja" — 17.00 Za nedel sko popoldne — 18.10 Zabavni potpuri — 20.05 lzberi'e me-
lodijo tedna — 20.50 Hammond orgle — 21.00 Sprehodi po glasbeni galeriji — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku.
Ponedeljek, 15. 5.: 5.25 Nekaj domačih — 8.05 Popularne orkestralne melodije — 8.40 Iz filmov in glasbenih revij — 9.20 Junakinja iz Puccinijevih oper — 10.15 Panorama zabavnih zvokov — 11.00 Po svetu jazza —
11.30	Za otroke — 12.25 Zvočni kalekdoskop — 12.45 Pesmi Iva Flogla — 13.30 Pisane slike — 13.50 Radi bi Vas zabavali — 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravi ajo slovenske poslušalce Radio Sarajevo — 14.35 Voščila — 15.40 Naši popotniki na tujem — 16.00 Popoldanski operni koncert — 17.15 šoferjem na pot —
18.15	Veliki violinisti — 18.50 Človek in zdravje — 20.00 Glasbeni variete.
Torek, 16. 5.: 8.05 Izberite melodijo tedna — 9.25 Četrta suita iz baleta Ohridska legenda — 9.40 Obrtniški zbor »Enakost" iz Kranja r— 10.15 Pri skladatelju Mihaelu Rožancu — 10.55 Dve ameriški popevki — 11.00 Arije iz italijanskih oper — 11.30 Deset minut iz naše beležnice — 11.40 Skrinjica z zabavno glasbo — 12.00 Skladbice Vilka in Slavka Avsenika — 12.25 Sedem pevcev — sedem popevk — 12.45 Igrajo Zadovoljni Kranjci
—	13.15 Zabavna glasba — 13.50 Godala in vokalni ansambli — 14.35 Dva prizora z dvora iz opere Zaljubljeni v tri oranže — 15.40 Listi iz domače književnosti
—	16.00 Izbrali smo za Vas — 17.25 Koncert za klavir
in orkester — 18.15 Klavir v ritmu — 18.20 Kotiček za mlade	I 'ubitelje	glasbe — 20.00	Zbor RTV	Zagreb	—
20.30	Radijska igra.
Sreda, 17. 5.: 8.05 Mladina poje — 9.00 Jezikovni pogovori — 9.15 Vedri zvoki — 10.15 Iz oper — 11.00 Pol ure zabavne glasbe — 11.30 Za cicibane — 12.00 Vaški kvin'et z Božom in Miškom — 12.25 Zabaven opoldanski spored	—	13.30	šopek poljudnih	komornih	skladb	—
14.35 Harfa in orglice — 14.40 Pesmi Petra Liparja poje Mariborski komorni zbor — 16.00 Koncert po željah poslušalcev — 17.15 Sestanek v sredo — 17.30 Lepe melodije — 17.45 Jazz na koncertnem odru — 18.00 Kulturna tribuna	— 20.00	Z glasbenega biennala v	Zagrebu	—
22.15	Koktajl zabavne glasbe.
Četrtek, 18. 5.: 8.05 Glasba ob delu — 9.25 Slovenski skladatelji o pomladi mladosti in ljubezni — 10.15 Popevke	se vrstijo —	11.15 Ruske popevke	— 12.00 Trio
Maksa	Kovačiča —	12.25 Iz	francoskih	oper —	13.15
Zabavna glasba — 13.30 Zvočna mavrica — 13.50 Pesmi raznih	narodov poje	Slovenski	oktet — 14.05 Trio	orkestralne	rapsodije	— 14.35 Voščila	— 15.40	Iz svetovne
književnosti — 16.00	Ali Vam	ugaja? —	17.15 45	minut
turizma in melodij — 18.00 Richard Wagner: Tannhauser
—	uvertura — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Literarni večer — 22.15 Po svetu jazza.
Petek, 19. S.: 8.30 Od tu in am — 9.35 Kotiček 10 mlade ljubitelje glasbe — 10.15 Igra violinist Branko Pajveič — 10 35 Od polke do calypsa — 11 30 Človek in zdravje — 12.00 Narodne s harmoniko — 12.25 Orkester Nelson Riddle — 12.40 Domači napevi izpod zelenego Pohorja — 13.30 Poje Frank Sinatra — 14.35 Uverture k Verdijevim operam — 16.00 Petkovo glasbeno popoldne — 17.25 Od plesišča do plesišča — 18.15 Četrt ure z orkestrom Franck Pourcel — 18.30 Tako pojo in igraje v tujih deželah — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Zabavni orkestri in zbori — 22.35 Moderna plesna glasbo.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 386,1 ali 980 Kc/sek.
Sobota, 13. 5.: 15.30 »Alenka", komedija — 18.00 Radijska univerza — 20.30 Teden v Italiji — 20.40 Zbo* mariborskega učiteljišča — 21.00 »Nesrečniki", komedija-
Nedelja, 14. 5.: 9.00 Kmetjska oddaja — 9.30 Slovenski narodni motivi — 11.30 Za najmlajše —• 13.00 Kronika tedna v Trstu — 14.30 Sedem dni v sve'u — 15.15 Zenski vokalni kvartet iz L ubljane — 17 00 Za smeh in dobre voljo — 19.00 Nedeljski vestnik — 21.00 Slovenske narodne pesmi — 21.30 Koncert Tržaškega kvarteta —
22.00	Nedelja v športu
Ponedeljek, 15. 5.: 18.00 Italijanščina po rad u — 18.30 Mladi solisti — 19.00 Znanost in tehnika — 20.00 Športna tribuna — 20.30 Puccini: »Plašč", opera — 21.30 Nove knjige in izdaje —	21.45 Puccin-:	Sesra »Angeliko",
opera.
Torek, 16. S.: 18.00 Radijska univorza — 19.00 Za najmlajše — 21.00 Obzornik filmskega sveta — 21.30 Violinist Rok Klopčič — 22 00 Slara egip’ovska poezija.
Sreda, 17. 5.: 18 00 Slovenščina za Slovence — 18.30' O glasbi in glasbenikih v anekdotah: Mozart in Musorg-ski — 19.00 Zdravstvena oddaja — 20.30 »Noč brez oči", drama.
Četrtek, 18. 5.: 18.00 Radijska univerza — 19.00 Slike iz goriške preteklosti: »Za šaro pravdo — Kralj Matjaž
—	20.30 Veliki simfonični orkestri.
Četrtek, 19. 5.:	18.00 1'ati‘anščina po radiu — 19.00
Sola in vzgoja — 21.00 Gospodarstvo in delo — 21.15 Koncert operne glasbo — 22.15 O slovenski klavirsk glasbi: Osebnost in delo Lucijana M. Škerjanca.
TELEVIZIJSKI PROGRAM
Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Od-doja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa
Nedelja, 14. 5.: 17.00 Za mladino — 18.30 Za otrobe
19.00	Sedem cJni dogodkov — 19.15 Goovo vas bo-zanimalo — 20.20 Variete, variete.
Ponedeljek, 15. 5.: 19.30 ».Čuda živalskega sveta" —* 20.25 Aktualni šport — 20.45 Enaindvajset — 21.25 .Perry Como Show".
Toiek, 16. 5.: 19 30 Pogovor o modi — 21.05 Srečanje z Bruce Lowom.
Sreda, 17. 5.: 17.00 Za otroke — 17.45 Za mladino: Avstrija med 1914—1945 — 19.30 Očka je no boljši — 20.25 »Umazane roko", politična drama.
Četrlek, 18. 5.: 19.30 šport — 20.20 Film — 20 50 .Veliko potovanje".
Petek, 19. 5.: 19.30 Glasbeni salon — 20.15 Prenos iz Lowingorjevega gledališča.
Sobo*a, 20. 5.: 19.30 Kaj vidimo novega — 20.20 .Malo mesto prav veliko", vesela tekmovanja med mesti.
Velika sodobna kuharica
Je Izšla v novi izpopolnjeni In razširjeni izdaji
Na več kot 700 straneh prinaša splošno razpravo o prehrani, kuharska navodila, kuharske recepte za vse vrste jedi in pijač, navodila za kon-serviranje, nasvete o tem, kako strežemo in o sodobni opremi kuhinje.
Nepogrešljiv priročnik za vsako sodobno ženo, gospodinjo In kuharico.
V platno vezano knjigo dobite za 76 šilingov
V knjigarni „Naša Knjiga”, Celovec, Wulfengasse 15