OCENA POSLOVANJA V LETU 1977 Poslovni rezultati po zaključnem računu za leto 1977 kažejo, da se je v naši delovni organizaciji le nekaj premaknilo in da se je naša proizvodna orientacija utirila na pravi tir. Še pred dobrim letom smo kritično ocenjevali naše poslovne rezultate in intenzivno iskali rešitev v novih proizvodnih programih: kako povečati proizvodnjo, kaj delati, da bomo od tega lahko živeli, predvsem pa kaj ukreniti, da povečamo storilnost in da si omogočimo boljše delovne pogoje. Danes ostajajo vsi ti problemi le še spomin na nedavno preteklost, čeprav smo v realizacijo teh projektov vložili tudi del samega sebe. Vsekakor pa smo si z izgradnjo novih proizvodnih prostorov in z ureditvijo vsaj približno primernih prostorov omogočili osnovne pogoje za nadaljne delo. Nedvomno so tudi ti boljši pogoji dela pripomogli k razmeroma ugodnemu poslovnemu rezultatu v preteklem letu. Končni poslovni rezultat za leto 1977 kaže, da je celotni dohodek v primerjavi z letom 1976 za 61% večji, ostanek dohodka pa celo za 175%, kar je nedvomno rezultat ekonomičnega poslovanja, ker so bili stroški poslovanja manjši. Zaloge materialov so višje za 112% predvsem zaradi povečane proizvodnje, zaloge gotovih izdelkov so minimalne, močno pa vpada zaloga nedovršene proizvodnje, ki znaša samo še 86% v primerjavi z letom 1976, kljub temu, da se je proizvodnja skoraj podvojila. Nedvomno so to rezultati, s katerimi se lahko ponašamo in ki nam dokazujejo pravilno usmerjenost proizvodne orientacije, predvsem pa še trdnejše zaupanje v boljši jutrišnji dan. Izplačani osebni dohodki naše delovne organizacije znašajo v povprečju za leto 1977 din 4.374 in so v primerjavi z republiškim poprečjem v gospodarstvu, ki znaša 4.693 din na zaposlenega, še vedno nekaj manjši. Vsekakor težimo, da bi tudi to razliko v letošnjem letu odpraviti, seveda s pogojem, da bomo tudi letos vsaj tako dobro gospodarili kot lani. Poslovni sklad smo povečali za 890 tisoč dinarjev, rezervni sklad za 490 tisoč in sklad skupne porabe za 768 tisoč dinarjev, kar naj bi zadostovalo za pokrivanje potreb družbenega standarda in regresov za letni dopust. V letošnjem letu smo si naložili še večje obveznosti in povečali planirano realizacijo za 6 starih miljard, to je skoraj trikrat več kot leta 1976. Če bomo nadaljevali tako kot smo pričeli v lanskem letu, bomo nedvomno realizirali tudi to. Potrebna je le še večja prizadevnost slehernega delavca našega kolektiva in zaupanje do sprejetih nalog in realizacija le-teh. Pri vsem tem pa je potrebna tudi čim večja varčnost, tako pri materialih kakor tudi pri drugih poslovnih stroških. Poljanšek Mira REPUBLIŠKI IN OBČINSKI PROMETNI DAVEK IZ OSEBNIH DOHODKOV Pri zadnjih izplačilih osebnih dohodkov je bilo precej vprašanj, zakaj zopet manjši netto, zato navajam zakone iz Ur.l. po katerih smo zavezani za plačevanje teh dveh davkov. Na osnovi zakona o spremembah In dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks Ur.l. SRS 4/78 se plačuje od 1. marca 1978 republiški davek od osebnih dohodkov po stopnji 1% od brutto osebnega dohodka. Prav tako pa je po določbah 6 in 11 čl. zakona o davkih občanov (Ur.l. SRS 21/74) predpisano plačevanje občinskega davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji 0,50% od brutto OD. Občinski davek se plačuje od 1.1.1978. Poljanšek Mira NAČRTOVANI POSLOVNI USPEH ZA LETO 1978 Razdelitev celotnega dohodka: 1. Celotni dohodek 2. Porabljena sredstva 3. Dohodek 4. Zakonske in pogodbene obveznosti 5. Obresti od kreditov 6. Amortizacija (nad minimalna) 7. Poslovni stroški 8. Čisti dohodek 9. Brutto osebni dohodek 10. Razširjanje materialne osnove dela 11. Sredstva rezerv 62.944.415.00 din 29.180.691.00 din 33.763.724.00 din 3.079.621.00 din 2.217.275.00 din — din 34.477.587.00 din 28.466.828.00 din 20.763.681.00 din 4.590.762.00 din 762.385,00 din 12. Sredstva za skupno porabo 13. Obveznosti do dolgoročnih kreditov 14. Poravnava obveznosti do dolgoročnih kreditov 15. Ostanek po poravnavi obveznosti 2.350.000,00 din 5.563.732.00 din 4.590.762.00 din - 972.970,00 din Zgornji prikaz predvidenega uspeha poslovanja v letu 1978 nam pove, da pri 100% doseganju plana in pri stroških poslovanja, ki so predvideni z gospodarskim načrtom za leto 1978, ne krijemo vseh obveznosti, ki izhajajo iz zaključne investicije. Planirani znesek neporavnanih obveznosti je naveden pod zaporedno številko 15. Načrtovani pogoji pri katerih naj bi dosegli 62.944.415,00 din celotnega dohodka: I. DELOVNA SILA 1. Letno planiramo število efektivnih delovnih ur na zaposlenega v neposredni proizvodnji je 1710 ur. 2. Potrebno število normativnih PKV delavcev pri 127% doseganju norm naj bi bilo 39. 3. Potrebno število normativnih KV delavcev pri 117% doseganju norm naj bi bilo 62. 4. Gospodarski načrt za leto 1978 predvideva 95 režijskih delovnih mest. 5. Režijska delovna mesta, ki so predvidena s sistematizacijo delovnih mest in planom 1978 lahko skupno opravijo 600 nadur v letu 1978. 6. Delovna mesta, ki so predvidena s sistematizacijo delovnih mest in planom 1978 v neposredni proizvodnji lahko skupno opravijo 2000 nadur v letu 1978 (vsa predvidena delovna mesta še niso zasedena). II. DELOVNA SREDSTVA V najkrajšem času bi bilo potrebno izdelati natančnejši pregled po normativih izdelave, koliko posameznih strojnih ur (po tipih strojev) nujno potrebujemo za izdelavo plani- Poročilo, mnenje in pripombe o Letošnje leto, leto volitev v samoupravne organe in delegatskih volitev, se je iztekel tudi mandat vsem vodstvom slovenskih sindikatov na republiški in občinski ravni kot v organizacijah združenega dela. V naši delovni organizaciji smo volitve v nov izvršni odbor osnovne organizacije sindikata malo zavlekli, pozno v marec; nekaj zaradi izvršitve nekaterih začrtanih akcij, predvsem pa zaradi večje povezave s sindikatom ZPS, kjer smo imeli 16. in 17. marca šele zaključno konferenco. Ob današnji organiziranosti, delovanju in začrtanih akcijah sindikata pa tudi ne moremo pustiti naslednjemu izvršnemu odboru nedokončanih le-teh, razen tistih dolgoročnih, kot je npr. stalno uveljavljanje družbeno--ekonomskega položaja delavcev, zagotavljanje družbeno--ekonomskih pravic delavcev, usklajevanje interesov in stališč med delavci ali med OZD, zaščitna funkcija pri uresničevanju družbeno-ekonomskega položaja delavcev, družbena odgovornost za izgradnjo združenega dela v celoti itd. Če se torej osredotočimo na samo delo sindikata v preteklem obdobju v naši delovni organizaciji, mislim, da je bil sindikat res prisoten v glavnem na vseh področjih svojega dela in je bil tako sindikat v pravem pomenu besede. Tu mislim predvsem na sodelovanje s samoupravnimi organi delovne organizacije, naj bo to politika kadrovanja, delo na področju delitve osebnih dohodkov, družbenega standarda, obveščanja, ostalih odborov In sodelovanja z delavskim svetom podjetja. Malo slabše je le sodelovanje z organi samoupravne delavske kontrole, katera kakor kaže, pri nas ne more zaživeti ali pa mogoče ne vidi potrebe po delovanju. Ne gre zanemarjati sodelovanja z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju, občinskim sindikalnim svetom; sindikat ZPS sem tako že omenil in še veliko bi lahko tu našteval. Lansko leto je bilo prelomno za našo delovno organizacijo. Preselili smo se v novo proizvodno halo, obenem pa smo morali do konca leta izpeljati kup nalog iz zakona o združenem delu. In ravno tu se je sindikat zelo angažiral. Obravnavali, sklepali in sploh sodelovali smo pri vseh družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih iz podjetja in izven. Letošnje Leto — leto delegatskih volitev — je bil sindikat nosilec evidentiranja možnih kandidatov v delegacije krajevnih skupnosti, izvajalec vseh predkandidacijskih in kandidacijskih postopkov do prve seje temeljne kandidacijske konference in še potem, čeprav v manjši meri. To nalogo je tudi primerno opravil. Žrtvovati je potrebno precej prostega časa, kar pa seveda ni nič novega za aktivne družbenopolitične delavce. Žalostno je le to, da naletiš pri svojem delu na ljudi, ki niso pripravljeni narediti ničesar (pri tem mislim na volontersko delo), znajo pa narediti krasen halo za najmanjšo napako pri delu drugih. ranih količin izdelkov in z druge strani, s koliko strojnimi urami razpolagamo. Na podlagi dobljenih rezultatov bi se morala izdelati dinamika izkoriščanja strojnih kapacitet doma in dinamika dopolnjevanja manjkajočih strojnih kapacitet s kapacitetami iz kooperacije. Ti podatki bi morali v bodoče postati sestavni del gospodarskega načrta za tekoče leto, ravno tako kot normativi materiala in izdelave. Normativ delovnih sredstev bi omogočil vodstvu proizvodnje izdelavo dinamike zasedenosti strojnih kapacitet in kontrolo nad izkoriščanjem strojnih kapacitet. III. DELOVNI PREDMETI Za dosego načrtovanega celotnega dohodka bomo porabili v letu 1978 raznega osnovnega in režijskega materiala v vrednosti 26.479.848,00 din. Problematika preskrbe z materialom je v gospodarskem načrtu za leto 1978 obravnavana pod oceno ,,brez večjih zastojev", kar pa vemo, da ni povsem realno, ker nepredvideni zastoji nastopajo pri uvozu blaga, torej tam kjer nabavna služba nima posebnega vpli-in izven. Letošnje leto — leto delegatskih volitev — je bil možnostih za dosego načrtovanega celotnega dohodka bi verodostojnejše podala nabavna služba. Kopač Jože Kaj naj bi bilo torej delo sindikata v bodoče na političnem in samoupravnem področju? Mislim, da težišče delovnih usmeritev ne smejo biti nove naloge, ampak uresničevanje začrtanih in dokončna uresničitev zakona o združenem delu. Potrebno pa bo seveda večje sodelovanje s strokovnimi službami in vodilnimi delavci organizacije združenega dela. Če še omenim samostojnost dela referentov na različnih področjih v sindikatu in pa seveda zagotovitev delavnega prostora, katerega mora organizacija kot je sindikat pri današnji pomembnosti in razvejanosti področij vsekakor imeti in ga je pri nas tudi že imel, vendar je z razširitvijo, izdelavo in adaptacijo novega in starega objekta zmanjkalo prostora. Poglejmo še nekaj ostalih področij delovanja. Pri športu se ne bi dosti ustavljal, kajti tu so uspehi in delo dovolj vidni navzven, za razliko od političnega dela. V bodoče predlagam edino to, da se bolj intenzivno vključimo na tistih področjih, kjer so možnosti vsaj za minimalen uspeh; ne pa povsod. Tu mislim pretežno na letne športne igre ZPS, kjer ni nujno, da sodelujemo v vseh panogah, s tem, da je ponekod res samo sodelovanje in zaradi tega trpi panoga, kjer bi bila sicer močna ekipa. Imamo pač premalo izbire, za razliko od večjih podjetij. Tudi na področju družbenega standarda je bilo v tem obdobju veliko narejenega: novoletna obdarovanja otrok naših delavcev, razne zakuske, dnevi žena, izlet in še kaj. Ustavil bi se pri naših počitniških kapacitetah na Pašmanu. Res, lansko leto nam je z določenimi težavami pri iskanju kuharja nekako uspelo izpeljati letovanje naših delavcev, toda s tem ne moremo biti zadovoljni. Zelo pogrešeno je bilo sodelovanje s še kom od odgovornih v delovni organizaciji. Izvršni odbor ali celo posameznik iz odbora ne more sam izpeljati vseh organizacijskih in ostalih zadev z izračunom cen, itd. Drži pa, da je bil lani šele naš začetek in prvi pristop k organizaciji lastnih počitniških kapacitet in to je do neke mere opravičljivo. V sklopu ZPS je tudi zelo zanimivo in prijetno prvomajsko srečanje v Poreču, katerega so se lansko leto prvič udeležili tudi nekateri člani našega kolektiva. Udeležbo na tem srečanju bi bilo potrebno pri nas še poživiti, saj medsebojno poznavanje lahko daje tudi uspehe pri medsebojnem poslovnem sodelovanju. Pa poglejmo še delovanje na kulturnem področju. Zaradi majhnega števila članov našega podjetja in zaradi tesne povezanosti v krajevni skupnosti so vsi zainteresirani člani že vključeni v kulturnih dejavnostih krajevne skupnosti, npr. delu 10 OOS v preteklem obdobju pevski zbor Združenih podjetij. Pihalna godba Alpine, DPD Svoboda itd. V podjetju zaenkrat nimamo pravih možnosti za organizacijo raznih krožkov in društev. Sodelujemo po svojih možnostih z Združenimi podjetji strojegradnje, kot npr. srečanje v Poreču, kjer smo v tem obdobju sodelovali npr. z razstavo likovnih del. Vsako leto tudi dobimo repertoar Mestnega gledališča Ljubljanskega, Drame, Opere, koncertov v Filharmoniji itd., vendar pri članih našega kolektiva do sedaj ni bilo nobenega interesa. V preteklem obdobju smo torej izvršili vse naloge, ki smo jih imeli v planu in še veliko drugih. Vedeti pa je treba, da je večina nalog, razen političnega in samoupravnega dela, vezanih na denarna sredstva, tako, da ne moremo veliko odstopati od vsakoletnega finančnega plana, razen v manjših primerih. Tako. Nanizal sem nekaj misli, pripomb in povzetkov iz dela v preteklem obdobju. Za konec lahko samo še zaželim novemu izvršnemu odboru OOS uspešno delovanje v nadaljnjih letih na vseh — in to širokih področjih dela sindikata. Jesenko Niko PRISPELA POŠTA Nadaljevanje iz prejšnje številke INFORMACIJA O OPRAVLJENEM DELU ODBORA (O ZGODNJEM ODKRIVANJU RAKA NA DOJKI) O tem so razpravljali občinski sindikalni sveti gorenjskih občin in sprejeli predlog, da podpirajo predlog akcije in priporočajo vsem osnovnim organizacijam sindikata, da ga podprejo, sprejmejo ustrezen sklep in prispevajo iz svojih proračunov iz naslova obdaritve žena za 8. marec namensko po 50,— din na zaposlenega. Medobčinski svet ZSS za Gorenjsko je imenoval posebni odbor za realizacijo te akcije in sicer: za predsednika Viktorja Eržena — predsednik ObSS Kranj, člane odbora pa imenujejo občinski odbori sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva v posameznih občinah tako, da je odbor sestavljen iz naslednjih članov: — Viktor Eržen predsednik — Marko dr. Lavrič - BGP Kranj član — Gašper Jesenovec - Inštitut Golnik član — dr. Jenko - SB Jesenice član — Metka Praprotnik - ZD Radovljica član — Mirjam Jan-Blažič - LTH Škofja Loka član — Ivan Valjevec - ObSS Tržič član S strani zdravstvenih delavcev Gorenjske je bila naša akcija podprta in sodijo, da je potrebno razviti to področje, ki je sedaj na Gorenjskem še neraziskano, opaža pa se, da je rakastih obolenj vse več, čeprav bi v prvi fazi zadostoval en aparat. Odbor je začel z delom 15. decembra 1975 in k sodelovanju povabil predstavnike Splošne bolnice Jesenice, Zdravstvenega doma Kranj in Onkološkega instituta, ki so ves čas akcije sodelovali in bili seznanjeni z vprašanji in nalogami, ki jih bo potrebno razrešiti za uspešno izvedbo celotne naloge. Tako smo 23. decembra na 2. seji odbora sprejeli med drugim tudi naslednje sklepe: — da je potrebno pripraviti primerne prostore v Zdravstvenem domu Kranj in Splošni bolnici Jesenice (nosilca te naloge sta SB Jesenice in ZD Kranj), — da je potrebno pravočasno usposobiti ekipo, ki bo delala na teh aparatih od splošnega dela, do končnega či-tanja rentgenskih slik (nosilca ZD Kranj in Splošna bolnica Jesenice), — da je potrebno proučiti vprašanja stroškov in virov financiranja (nosilci: Viktor Eržen, dr.Lindtner, dr.Petrič in dr. Jenko). Pri tem je odbor ugotovil: — da se tudi že dosedaj daje precejšnja sredstva za to vrsto zdravstvenih uslug, ki jih opravlja Onkološki institut, katere cene so glede na veliko režijo brez dvoma veliko večje kakor bi bile doma, ob tem da bi se zmanjšali tudi stroški potovanja in izguba časa, predvsem pa čakalna doba od podanega suma do izvršenega rentgena in da je potrebno pripraviti metodo izbire pacientk, da se ne bo ustvarila po nepotrebnem čakalna doba. trebni za nemoteno in kvalitetno delo. Navedena firma ima najdaljšo tradicijo izdelave takih in podobnih aparatur, je ena najcenejših in ima razvit servis, ki zagotavlja vsako popravilo aparature v 24 urah. Aparati te firme so tudi najštevilčnejši v zdravstvenih zavodih Slovenije. Uporablja jih doslej Klinični center Ljubljana, predvsem zdravstvene institucije bodo v prihodnje usmerjene v nakupovanje aparatur firme Koch Sterzel. Uvoz se izvrši preko uvozno-izvoznega podjetja Kemoser-vis — Fotomaterial Ljubljana. Poleg tega ta firma zagotovi brezplačno specializacijo rentgenskega tehnika in rentgenologa. V tem obdobju so se na žiro računu odbora zbrala nasled- nja sredstva: 1. Kranj pobranih sredstev 1.092.900,05 din 2. Tržič 191.010,00 din 3. Radovljica 281.850,00 din 4. Škofja Loka 527.861,70 din 5. Jesenice 332.924,40 din nerazporejeno po občinah 7.594,00 din obresti 1.279,25 din Skupaj 2.435.419,40 din Pri tem je potrebno upoštevati morebitno netočnost prikazanih podatkov, ki bi lahko nastali zaradi nakazovanja za delavce, ki delajo v eni občini, sedež TOZD pa je v drugi občini (seznam posameznikov je priložen originalnemu poročilu). Sredstva so bila izdana za: — nabava dveh aparatov, carina prevoz — Kemoservis-komora za avtomatsko razmnoževanje — bančni stroški Skupaj DOHOD ODHOD SALDO 1.500.112,70 din 564.000,00 din 3.523,15 din 2.067.635,85 din 2.435.419,40 din 2.067.635,85 din 367.783,55 din Zaradi prepočasnega reševanja prostorskih, kadrovskih potreb in virov financiranja je odbor na 4. seji dne 23. decembra 1976 sprejel sklep, da se na željo Splošne bolnice Jesenice in Zdravstvenega doma Kranj aparata uvozita v aprilu 1977, da ne bi tekel garancijski rok, aparata pa ne bi delovala, s tem, da do tega roka Splošna bolnica Jesenice in Zdravstveni dom Kranj dokončno rešita vprašanje za takojšnji začetek delovanja aparata, kar sta predstavnika obeh zdravstvenih institucij tudi obljubila. Aparata sta v začetku aprila prispela in bila izročena Splošni bolnici Jesenice in Zdravstvenemu domu Kranj. Na osnovi pogodb za dobavo aparature in predhodnega posveta s predstavniki Onkološkega instituta Ljubljana je odbor na 3. seji sprejel sklep, da se nabavita aparata sehno-graphe KOCH Sterzel iz Essna, skupaj z dodatki, ki so po- Poleg tega kratkega uradnega poročila želim delavkam in delavcem Gorenjske posredovati še nekoliko obstranskih momentov, ki so spremljali oziroma, ki že spremljajo akcijo 72.000 delavk in delavcev Gorenjske. Iz prvega poročila je razvidno, da smo akcijo začeli v letu 1975 in o tem najširše informirali strokovne kroge in širšo javnost (naj omenim samo „Glas", ki je v obdobju marec — — junij 1976 tedensko poročal o poteku akcije in o drugih člankih skozi vse obdobje v zvezi s problematiko, ki jo je reševal odbor za nabavo aparata). K delu odbora smo ves čas vabili tudi predstavnike Splošne bolnice Jesenice, Zdravstvenega doma Kranj in Regionalne zdravstvene skupnosti, ki so tudi aktivno sodelovali in spremljali zadolžitve odbora. Pred samim začetkom akcije smo se posvetovali tudi s strokovnjak Onkološkega instituta v Ljubljani, ki so sicer ves čas akcije podpirali in pomagali z nasveti pri strokovnih odločitvah. Za strokovno mnenje o utemeljeni nabavi dveh aparatov smo zaprosili tudi Republiško skupnost za zdravstveno varstvo SRS, ki je tudi dala pozitivno mnenje, da je nabava aparatov za Kranj in Jesenice utemeljena. Ko smo aparata nabavili in sta bila izročena Splošni bolnici Jesenice in Zdravstvenemu domu Kranj, je Regionalna skupnost dala soglasje za delovanje aparata le na Jesenicah z utemeljitvijo, da za Gorenjsko zadostuje en aparat. Na Jesenicah aparat deluje od letošnjega julija, dočim je drugi aparat v Zdravstvenem domu Kranj, še vedno ..zapakiran” in čaka svoje nadaljne usode (garancija teče). Kljub dva-kratkim širokim obrazložitvam na Regionalni zdravstveni skupnosti so se odločili na podlagi realnih strokovnih ocen, da se da soglasje za en aparat. Nadalje so delegati Regionalne zdravstvene skupnosti sprejeli tudi sklep, da se en kupljeni aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojki zamenja drugi aparat, ki bi služil za nadaljno diagnostiko odkrivanja raka. Umesnost tega pred- loga je tudi v tem, da znanost na tem področju izredno hitro napreduje in da je bojazen, da bo obstoječi aparat čez nekaj let tehnološko zastarel. Z novim dodatnim aparatom pa bi lahko nudili delavkam kvalitetnejše in širše zdravstvene storitve. Trenutno strokovna služba Regionalne zdravstvene skupnosti proučuje mesta namestitve bodočih aparatov za to dejavnost, ali na Jesenicah ali v Kranju. Zbrani denar bo tudi s to spremembo porabljen za namene, za katere smo ga zbrali. Želim, da delavke in delavce o tem informirate, da tudi vi še enkrat podaste svoje mnenje in da stopite v stik z vašim delegatom zdravstvene skupnosti, da vam da obširnejše obrazložitve. Kranj, 12.12.1977 ZA ODBOR ZA ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA NA DOJKI Viktor ERŽEN Ker je založba Borec opustila delo z akviziteri, je izvedla akcijo, za katero smo bili določeni tudi mi. Zato tej številki prilagamo gradivo, katerega so nam poslali iz založbe. Kogar bodo zanimale ponujene knjige, naj izpolni priloženo naročilnico in naj jo pošlje na naslov založbe. Podrobnejše informacije o nakupu knjig preberite na priloženem listu. Glede na to, da se često postavljajo vprašanja glede pri- Ijamo naslednji listi, ki nam jih je posredovala KS Žiri. hodkov in odhodkov denarnih sredstev na KS Žiri, objav- PRISPEVKI DO V LETU 1977 Naslov podjetja 1.65% 1% 0,60% Zdrav. d. Zoboz. 1976 Skupaj 1. POLIKS 82.123,60 49.771,95 29.863,15 2.571,45 164.330,15 2. MIZARSTVO 75.920,45 46.012,40 18.085,10 8.066,10 148.084,05 3. KGZ „SORA” 75.476,80 45.743,50 27.446,10 6.429,50 2.447,50 157.543,40 4. OSNOVNA ŠOLA 71.998,75 26.181,35 98.180,10 5. ALPINA 933.468,65 565.738,60 339.443,15 114.795,80 1,953.446,20 6. IŠČ ŽIRI 11.888,90 6.116,30 18.005,20 7. KLADIVAR 140.013,80 36.532,85 12.625,20 189.171,85 8. ETIKETA 241.796,90 56.767,95 15.547,70 314.112,55 9. REMONT 10. ABC LOKA 11.428,00 6.856,80 108.284,80 11. RUDNIK URANA 245,85 245,85 12. KOKRA KRANJ 2.614,20 2.614,20 1,644.115,85 714.369,10 543.050,15 157.464,30 5.018,95 3,064.018,35 OPOMBA: Etiketa in ABC so vplačale 2,65% prispevka na žiro račun Sklada za razvoj komunalne dejavnosti zato ta znesek ni bil upoštevan pri ZR za KS: - 253.224,90 2,810.793,40 ZAKLJUČNI PRIHODKI: 1. samoupravni sporazum 1,65% 2. samoupravni sporazum 1,00% 3. sofinanciranje zobozdravnika 4. TV pretvornik 0,60% 5. za gradnjo zdrav, prostorov-zemljišče SKUPAJ: 6. komunalni prispevek 7. plakatiranje RAČUN KS ŽIRI ZA LETO 1977 1,390.890,95 8. razno: 714.369,10 — vaja Lubnik 12.130,60 5.018,95 — Alpina, mel. kanala 162.814,95 543.050,15 — dotacija za plast, skakalnico 140.000,00 157.464,30 — Alpina: Breznica, Brekovlce 4.000,00 2,810.793,45 — razno: zastave, itd. 10.461,00 433.610,00 — mejniki 1.377,00 2.466,00 330.783,55 9. asfaltiranje, Habjan-Kristan 31.500,00 22. SZDL Žiri 12.660,00 10. solidarnost za ceste 122.974,40 23. Strelska družina 10.000,00 11. priključek na kanalizacijo pri VVZ 32.000,00 24. Košarkarski klub-skakalnica 140.000,00 12. asfaltiranje dvorišč 85.906,30 25. Muzejsko društvo Žiri 15.000,00 SKUPAJ: 1,039.240,25 26. Vodovod Breznica 27. Razno: šola, vrtec, Dedek Mraz, 30.000,00 13. dotacija 189.500,00 referendum, darila, itd. zav. 28.482,15 14. komunalno vzdrževanje 428.590,00 SKUPAJ: 1,989.890,35 15. mestno zemljišče 500.000,00 SKUPAJ: 928.590,00 28. Plačila za storitve SDK 6.213,10 29. OD 296.627,85 16. obresti 6.424,55 30. Invensticije: — vodovodno črpališče 499.444,12 SKUPAJ PRIHODKI: 4,974.548,25 — kanalizacija — TV-Koprivnik, 661.486,85 ODHODKI: Fricov grič 12.179,40 19.078,25 12.375,85 14.289,60 — pokopališče SKUPAJ: 5.711,50 1,178.821,87 1. Pisar, material, vzdržev. časopisi 2. Popravilo-vzdrževanje 3. PTT storitve SKUPAJ ODHODKI: 3,471.553,17 4. Pluženje 48.586,10 5. JR-porabljena energija 54.993,15 6. JR-vzdrževanje in obnova 91.089,45 Prihodki v letu 1977 4,974.548,25 7. Zelenice-spomeniki 40.221,90 8. Račevska cesta, vzdrževanje in asfalt, za 1976 702.395,80 Odhodki v letu 1977 3,471.553,17 10. Vzdrževanje vodovoda 11. Kanalizacija-Alpina 12. Asfaltiranje dvorišč 13. Igrišče ..Jezera” 14. Potni stroški 15. Najemnina 16. Reprezentanca 17. Amortizacija 18. Krajevni praznik 19. Boni za malico 20. SLO-vaja Lubnik 21. SSP 8.750.00 162.816,00 91.326,40 13.099,50 11.419,10 5.637,45 2.681,85 5.687,60 21.794.00 6.645.00 13.601.00 10.000,00 Razlika ostane Razdelitev presežka: — rezervni sklad — sklad solidarnosti — SSP — prenos v naslednje leto 1,502.995,08 30.000. 00 122.974,40 20.000. 00 1,330.020,68 SKUPAJ: 1,502.995,08 ZAPISNIK 10. seja odbora za delitev osebnih dohodkov, podjetja KLADIVA R Žiri, ki se je vršila dne 6. 3.1978 v sejni sobi Odboru za delitev osebnih dohodkov je bila posredovana pritožba delavcev iz oddelka montaže KIK ter montaže indikatorjev na samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev. Člani odbora so po daljši razpravi sprejeli naslednji sklep: Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev DO ..KLADIVAR" Žiri je bil sprejet na podlagi 4. člena zakona o referendumu (uradni list SRS št. 29/72), 463. člena zakona o združenem delu (uradni list SFRJ št. 53/76) dne 23. 12. 1977. Iz zgoraj navedenega, odbor za OD tega samoupravnega sporazuma ne more spreminjati, pač pa predlaga, da se te pritožbe evidentirajo in se ob eventuelnem popravku tega samoupravnega sporazuma upoštevajo. Člani odbora so po daljši razpravi sprejeli naslednji sklep: Delavski svet je na svoji seji, dne 31. 1. 1978 imenoval komisijo, katera določa vrednost kriterijev po sektorjih. Glede na doseganje letnega plana je komisija sprejela sklep, da se kriteriji delovne uspešnosti ocenjujejo do kriterija zadovoljivo — dobro. Za mesec februar je komisija pri kriteriju kakovost povečala procent od 8 na 10 za proizvodni sektor. Na podlagi zgoraj omenjenega člani odbora smatrajo, da se te pritožbe da rešiti samo s kriteriji in merili osebnega dohodka. S tem je dana možnost ocenjevalcem, da lahko bolj objektivno oceni dobre delavce. cV&em deloanim Ljudem L&kten& čestitamo zcl Z. ma£ IZPISEK sklepov 16. seje DS z dne 31. 1. 1978 V strokovno komisijo za določitev ocene uspešnosti delavcev po posameznih sektorjih se določi naslednje delavce: 1. direktor 2. pomočnik direktorja 3. vodji PFS 4. vodja PPS 5. vodja knjigovodstva 6. predsednik DS 7. predsednik OOS Vrednost točke za leto 1978 znaša 18,20 din ali 0,10 din na uro. Z ozirom na možnost netočnega ocenjevanja kriterijev gospodarnosti v I. tromesečju velja za vse sektorje enako, na osnovi postavljenega plana in na osnovi predvidenega možnega doseganja plana, ki naj bi bil od 85% do 90% in na osnovi tabele v samoupravnem sporazumu ocenjujemo vse zaposlene za faktor gospodarnosti 8%. Strokovne službe se zadolži, da pri-pravjio do 1. marca kriterije za ocenitev. Nabavijo se osnovna sredstva: — 25 kom. garderobnih omaric v skupni vrednosti 17.306,80 din — 5 kom. pisalnih miz 17.500,00 din — 20 kom. stol U-1603 nav. 7.200,00 din — 5 kom. stol U-1603 2.250,00 din — 2 kom. pisalna stroja Olympia (namesto električnega) d 9.600,— 19.200,00 din — 1 kom. števno vago — kuhinjska posoda cca 25.000,00 din Soglasno sprejet aneks št. I. k samoupravnemu sporazumu s Kovinotehno Celje. POROČILO 0 PREGLEDU Komisija v sestavi: Cokan Bogomir, Likar Pavel, Starman Andrej je dne 3. 2. 1978 ob 12. uri opravila pregled proizvodnih obratov v varnostnem-hi-gijenskem pogledu. Pregledana so bila delavna mesta, orodne omare, orodni predali, garderobne omare po oddelkih in je bilo ugotovljeno sledeče: — Vibracijska skupina: Delavna mesta urejena, omara in predali neurejeni. — Varilnica in montaža HO: Delovna mesta urejena, orodne omare, spodnji predali neurejeni, umazane krpe, orodni predali v mizah v varilnici pod kritiko (vse skupaj: brusne plošče, mleko, umazane krpe, drugi odpadki). Pod delovno mizo prazne steklenice vina, piva in konjaka. — Vzdrževanje: Predali orodni neurejeni, umazane krpe na nedovoljenem mestu. — Elektro delavnica: Slabo pospravljena, predali razmetani. — Strojni oddelek: Stružnice: FAR 250. V orodni omari skrajno neurejeno in neodgovorno (krpe, umazane delovne halje, po predalih izdelanih več prirobnic in nastavkov za katere trdi, da je imel del. nalog in plačal porabljeni material). Orodje rezilno neurejeno, odgovornost za družbene stvari skrajno malomarno. Ostale omare pri stružnicah slabo urejene, spodnji predali pod kritiko (krpe, čevlji, steklenice, delovne halje, razni izdelki, ki ne spadajo v orodne omare). Regali in police neurejene, posamezni dodatki strojev razmetani in neočiščeni na policah. Frezalni stroji: Velike orodne omare neurejene v spodnjih predalih umazane krpe, umazane halje, steklenice vina,piva,razne smeti in nepotreb. malomarnost na višku. Regali, police niso urejeni, dodatki strojev neočiščeni in nametani na police in v omare. Stroji na splošno slabo očiščeni. Po štiri mesečnem obratovanju v novih prostorih čistoča in neurejenost in malomarnost vsakega posameznika prevelika in neodpustljiva. Zaščitnih rokavic in očal po vseh omarah dovolj in so razmetane. Kontrolna ura — Vrtalke: Delovna mesta zadovoljivo u-rejena, orodja ležijo po predalih v mizah, skupaj z zaščitnimi sredstvi in delovnimi haljami. — Montaža hidravličnih elementov: Delovna mesta zadovoljivo urejena, delovni predali pri posameznikih slabo urejeni, razmetani, umazanija, krpe od olja, delovne halje po predalih. Garderobne omare so leglo umazanije in praznih steklenic. Smatram, da so nekateri posamezniki preveč malomarni in da se skrajno neodgovorno ponašajo proti družbeni imovini. Posamezni vodje oddelkov bi to morali pregledati tedensko in opozoriti posameznike. Po teh mesecih obratovanja v novih obratnih prostorih je higiena po delovnih mestih in ureditev tako slaba, da bi se pristojni inšpekcijski organ zgrozil nad odgovornimi posamezniki. Sprašujemo se kakšno bo stanje po nekaj-letnem obratovanju, če se bo tako nadaljevalo. Člani komisi|e nova pridobitev SINDIKALNA Republiški svet zveze sindikatov je konec decembra 1977 razpravljal in sprejel sindikalno listo za leto 1978. Poglejmo njene poglavitne značilnosti: Novost pri določanju višine nekaterih prijemkov je njih odvisnost od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v gospodarstvu SR Slovenije v devetih mesecih preteklega leta. Le-ta je znašal 4557 din. Vsi prijemkl so izraženi v procentih od te osnove. LISTA 1978 1. Osebni dohodki pripravnikov so odvisni od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu in znašajo v letu 1978: — za srednjo izobrazbo od 2825 do 3327 din — za višjo izobrazbo od 3782 do 4284 din — za visoko izobrazbo od 4557 do 5013 din 2. Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni znaša 90% povprečnega mesečnega osebnega dohod ka delavca, izplačanega v preteklem gospodarskem letu, s tem, da se valorizira vsake tri mesece glede na gibanje oseb. dohodkov v gospodarstvu. V vsakem primeru pa ta ne more biti višji, kot, da bi delavec delal. 3. Dohodek za delovno dobo gre delavcu po lestvici od 1% do največ 12 11 „ od predvidene mesečne akontacije OD. 4. Od predvidene mesečne akontacije oseb. dohodka za poln delavni čas gre delavcu: — dodatek za nočno delo največ 50% — dodatek za delo v nedeljo od 35 do 50% — dodatek za delo na praznike najmanj 50% 5. Dnevnice za čas odsotnosti od 8 do 12 ur do 137 (3%), nad 12 ur do 205 din (4,5%). — nočnina do 250 din po računu, brez računa do 100 din — znižana dnevnica za čas odsotnosti od 6 do 8 ur, pogoj je da je potovanje začeto 2 uri pred, ali končano 2 uri po zaključenem rednem delavnem času, znaša 100 din. 6. Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v skladu z zveznimi predpisi. 7. Kilometrina znaša za vsak prevoženi km 30% cene super bencina (7 din), to je 2,10 din. 8. Terenski dodatek znaša 2% od pov- prečnega mesečnega netto OD na zaposlenega v gospodarstvu, to je 91 din dnevno. 9. Dodatek za ločeno življenje znaša največ 1823 din, to je 40% od povprečnega OD. 10. Stroški za prihod in odhod z dela se povrnejo v višini stroškov z javnimi prevoznimi sredstvi, s tem, da delavec prispeva najmanj 1% od povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v gospodarstvu, to je 45,6 din, če pa javnega prevoznega sredstva ni se obračunajo stroški v višini največ 10% od cene super bencina za prevožen km. 11. Mesečni regres za prehrano znaša največ 365 din (8%). 12. Nagrade učencem znašajo najmanj za: - 1. letnik 911 din - 2. letnik 1139 din - 3. letnik 1367 din 13. Nagrade učencem in študentom na praksi znašajo najmanj 911 din, največ pa 2735 din. 14. Prispevek za izobraževanje znaša najmanj 1,5% brutto OD. 15. Delavci v TOZD-u in skupnih službah oblikujejo sklad skupne porabe v višini do 100% povprečnega mesečnega netto OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v devetih mesecih preteklega leta, pomnoženo s povprečnim številom delavcev v organizaciji. Ta sredstva so namenjena za neposredno porabo ali za investicijska vlaganja v objekte in opremo skupne porabe, za zadovoljevanje potreb po stanovanju, prehrani, počitku, rekreaciji, kulturi, ustvarjalnosti in druge potrebe skupne porabe. 16. Regres za letni dopust je namenjen za nadomestila dela stroškov letnega oddiha predvsem tistim delavcem, ki sami brez pomoči težko krijejo stroške oddiha. Višina regresa je od 1367 din do 2050 din. 17. Solidarnostne pomoči delavcu ali njegovi družini pripadajo v primerih: — smrti delavca zaradi posledic nezgode pri delu v višini razlike med dejanskimi stroški in stroški, ki jih prizna zdravstvena skupnost — daljše bolezni ali smrti v ožji družini v višini netto povprečnega OD na zaposlenega v delovni organizaciji v preteklem letu. 18. Nagrada za delo ob upokojitvi znaša najmanj (2) dva ali največ tri povprečne mesečne netto OD na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije. Ta nagrada gre tudi družini, v primeru smrti delavca. 19. Nagrade ob delavnih jubilejih znašajo največ: — za deset let delovne dobe 2734 din — za dvajset let delovne dobe 4100din — za trideset let del. dobe 5468 din 20. Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo znašajo 6% od brutto OD. Vsa ta izhodišča moramo upoštevati pri obračunavanju v letošnjem letu. Žiri, 23.3.1978 POROČILO 0 REKREACIJI IN UDEJSTVOVANJU V RAZNIH ŠPORTNIH PANOGAH V PRETEKLEM OBDOBJU Kot že prejšnja leta, tako je bil tudi letos v osnovni organizaciji sindikata velik povdarek na udejstvovanju v raznih športnih panogah. Strmeli smo za tem, da bi čim več zaposlenih vključili v rekreacijo. To nam je do neke mere tudi uspelo, čeprav je že orga- nizacija množične rekreacije v telovadnici slabo uspela, saj je razen nekaterih posameznikov ni obiskoval nihče. Namen tega sestavka ni kritizirati in ne hvaliti, temveč realno prikazati dosežene rezultate, uspehe in tudi ne- uspehe na športnem področju v preteklem letu. Udejstvovali smo se v naslednjih panogah športa: košarka, kegljanje, balinanje, streljanje, smučanje, šah, namizni tenis, kros, mali nogomet. 1. KOŠARKA Že v preteklih letih je bila košarka ena glavnih panog športa tako po uspehih, kot po udejstvovanju. V letošnjem letu so se košarkarji še posebno izkazali. Zasedli so I. mesto na občinskem sindikalnem prvenstvu v košarki, na kar mislim, da smo lahko vsi ponosni, saj se le redko zgodi, da bi bilo naše podjetje v močni konkurenci občinski prvak. 2. KEGLANJE Keglanje je ena izmed panog, kjer se redno udeležujemo vseh tekmovanj in v času občinske lige tudi rednih treningov. Sodelovali smo pri ZPS-u, na občinskem sindikalnem prvenstvu ter v občinski kegljaški ligi. V preteklem letu so se vključile tudi ženske in je to v krajevnem merilu edina ženska ekipa. Keglanje je ena izmed panog, ki jo pogujejo finančna sredstva. Vendar je pri športu že tako, da so npr. treningi nogometa ali košarke eno, drugo pa so treningi, kjer je potrebno plačati žetone in tekmovalci morajo hoditi na treninge v Škofjo Loko. Pri tem prevozniki običajno sploh ne obračunavajo kilometrine. Mislim, da smo lahko zadovoljni, da je za keglanje sploh interes, saj imamo npr. v Žireh nogometno igrišče, pa se z nogometom le redki aktivno ukvarjajo. Na vseh tekmovanjih v kegljanju smo uspešno sodelovali in dosegli solidne rezultate tako v občinskem merilu, kot na ravni ZPS. 3. BALINANJE Tudi to je panoga, kjer se vključujemo v vsa tekmovanja, predvsem v krajevnem merilu, ne izostajajo pa tudi tekmovanja na ravni občine in seveda ZPS. 4. STRELJANJE Streljanje se je v preteklem letu precej populariziralo in smo sodelovali POMLAD Pomlad s sončnimi žarki, je kakor beli konj, ko prepojen od blata pridirja domov ves nasmejan, razigran. Ptice pojejo, rastline cvetejo, travniki zelenijo. Gozdovi so valovi razburkane reke. Polja mogočno vzihujejo, ne prosijo, potrebujejo. Se spominjaš ČLOVEK: v zimi sva govorila, da spomladi bova sadila, v poletju kosila, v jeseni žela in pri tem nič govorila. Misel čista kot solza ni se izgubila. Oči je napolnila. na več tekmovanjih v krajevnem, občinskem merilu in v ZPS. Udeleževali smo se tekmovanj z zračno in vojaško puško ter dosegli zavidljive rezultate. Prav tako se v to panogo vključujejo ženske, katere so dosegle zelo dobre uspehe — seveda je tu manjša konkurenca. 5. SMUČANJE To je panoga, kjer se redno udeležujemo tako zimskih športnih iger ZPS, kot občinskih in krajevnih tekmovanj. V letošnjem, oziroma lanskem letu smo dosegli najboljše rezultate v smučanju do sedaj in sicer ekipno: II. mesto na tekmovanju za pokal Žirov in V. mesto na zimskih športnih igrah ZPS. Med posamezniki je potrebno posebej pohvaliti Župančič ing. Janeza za doseženo I. mesto med veterani na ZPS in I. mesto na tekmovanju za pokal Žirov v isti kategoriji. V letošnjem letu so se prvič do sedaj udeležili tekmovanj tudi naši tekmovalci v smučarskih tekih. 6. KROS V preteklem obdobju je bilo naše podjetje organizator krosa Združenih podjetij strojegradnje v Žireh, za kar se velja zahvaliti košarkarskemu klubu, ki je prevzel organizacijo in uspešno izvedel tekmovanje, v katerem je sodelovalo izredno veliko število tekačev tako iz ostalih podjetij ZPS kot iz naše delovne organizacije. Dosegli smo izredno dobre rezultate tako ekipno kot posamezno. Posebej velja pohvaliti ženske, ki so med posameznicami v precejšni konkurenci zasedle II. in IV. mesto. Izteka se štiriletno mandatno obdobje osnovne organizacije sindikata in njegovih odborov. V bližnjih volitvah se bodo tako volili novi odbori, v novih zasedbah se bo nadaljevalo delo in prizadevanje slehernega, da bo tudi tovrstna dejavnost zaživela v vsej luči. Giugovaz Livio Skoraj bi pozabila, da se je utopila v delu m minulega dne; s skrbjo, da v daljavo več jo ne bo. V prihodnost POJDIVA si zaželiva, jaz tebe ti mene. Železo. Zlato. Ne, ne cementiranje! Poboljšanje, brušenje, kaljenje in nič več srčne želje. Kopač Franc „Kladivar" je glasilo KLADIVARUA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Dobračeva-s p.o. Ureja ga odbor za obveščanje: Kavčič Ernest, Bogataj Jože, Bogataj Jože, Temelj Franci in Podobnik Vinko. Izhaja dvomesečno, naklada 250 izvodov, tiska ga EGP Škofja Loka. V ZASLUŽENI POKOJ ZDRAVKO KOSMAČ, eden ustanoviteljev podjetja KLADIVAR je odšel v zasluženi pokoj 31. 1. 1978. Od prvega dne rojstva podjetja je uspešno vodil kolektiv preko vseh začetnih težav. Ob njem se je podjetje razvijalo, širilo in izpopolnjevalo svoj proizvodni program. Zadnja leta pred upokojitvijo je s svojim vestnim in natančnim delom v komercialni službi veliko pripomogel k nadaljnemu razvoju. Vsi, ki smo delali z njim, smo ga imeli radi, vedno nam bo ostal vzgled. Bil je marljiv, vedno dobre volje in pripravljen pomagati vsakomur. Ob odhodu v zasluženi pokoj, se mu vsi zahvaljujemo za dolgoletno sodelovanje, obenem pa mu želimo, da bi še naprej tvorno živel in čil in zdrav užival mirna leta. Sodelavci Poročil se je Janez Kosmač ISKRENO ČESTITAMO!