f^pMnlTm plačana ▼ gotovtsL Leto LXV., št. 26z LlttMJana, četrtek #L novembra 1932 Cena Din i.- izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m primire — mmm1 do 90 potit a Din 2.— do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.—» večji tnaerati petit vrsta DtD 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UTSAVNISTVO LJUBLJANA, Kjiafljevm ulica it. 5 Telefon it. 8122. »128. SU*, 8125 m 8126 PODBCŽN 1CE: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — —--CELJE. Kocenova ulica 2. — TeL 100. NOVO MESTO. Ljubljanska c. Tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--— Račun pn postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. AMERIKA NE BO ČRTALA DOLGOV Pred sestankom Hoovra z Rooseveltom — Hoover bo zahteval pla čilo zapadlih anuitet washington, 17. nov. Predsednik Hoover in njegova soproga sta se po končanem dopustu vrnila iz Palo Alto v VVashington. Takoj po svojem povratku je imel Hoover razgovore z vodilnimi uradniki in strokovnjaki o evropskih željah glede moratorija. Nameravani razgovor z Rooseveltom se pričakuje za torek ali sredo prihodnjega tedna. Kakor kažejo razni znaki, se je Hoover prepričal, da kongres ni naklonjen odgoditvi plačil, ki zapadejo meseca decembra. Hoover sam bo zato vztrajal na tem, da evropske države plačajo decembrske obroke in da se bo šele nato mogla pričeti razprava o reviziji vojnih dolgov kot celote. Varšava, 17. nov Sedaj se je tudi poli«ka vlada obrnila v posebni noti na Zedinjene države s prošnjo, da se začasno odeodi plačilo 15 decembra zapadlih dolgov Ameriki. Gre za obresto-vanje in za odplačilo takozvane pomoči stradaj očim iz L 1919 in 1920 m za kasnejše državno posojilo, ki so bila s Hoovrovim moratorijem odgođena za leto dni. VVashington, 17. nov. Kot poseben dokaz za nesposobnost Evrope, da plača dospele obroke vojnih dolgov 15. decembra, navajajo podatke o trgovinski bilanci Zedinjenih držav severne Amerike za mesec september in za prvih 9 mesecev letošnjega leta. Po teh podatkih je bila trgovinska bilanca Zedinjenih držav meseca septembra aktivna za 33,578.305 dolarjev napram 9,843.806 dolarjev meseca septembra 1. 1931 ter za 173,171.354 dolarjev v prvih 9 mesecih zaključno s 30. septembrom napram 223,100.484 v istem času 1. 1931. Izvoz je v devetih mesecih letošnjega leta znašal 1.188.920.041 dolarjev napram 1.841,773.590 dolarjev L 1931, uvoz pa v istem času 1.015,748.699 napram 1.618,673.192 dolarjev 1. 1931. Kontinentalna Evropa je kupila v Zedi-i njenih državah severne Amerike raznega blaga za 546,623.225 dolarjev v teku 9 mesecih 1. 1932, dočim je v istem času prodala Z edin j enim državam raznega blaga v vrednosti 287,812.256 dolarjev, ali z drugimi besedami, Evropa je imela brez Anglije v prvih 9 mesecih trgovinsko bilanco z Zedinjenimi državami pasivno za 258,810.969 dolarjev, torej za več ko četrtino milijarde dolarjev. Ta vsota je za 50% višja kakor vsa ameriška aktiva, iz česar sledi, da so vse ostale izvenevropske države z Anglijo vred manj izvozile nego uvozile ter je ,samo kontinentalna Evropa več kupovala nego prodajala. Plačilo anuitet 15. decembra letos bi povsem onemogočilo aktivnost ameriške trgovinske bilance ker bi Evrot>a ne mogla kTioovati. ameriška produkcija pa bi popolnoma zastala. Za obnovo južne in vzhodne Evrope Fond za norma?1 zacifo financ — Ustanovitev francosko - nemško - angleškega sindikata za javna dela Žene\rG. 17. nov. Tajništvo Društva narodov objavlja danes izvleček, iz poročila odbora strokovnjakov evropskega studijskega komi'c'a o valutnem rondu, kakor Je predviden v sklepih konferenc v Stresi. Fond. ki bi se ustanovil za dobo 5 let. bi po tem poročilu do vedel do normalizacije denarnih odnošajev v južni m vzhodni Evropi, bi pa prišel v pošte v le tedaj, če bi se z njim dosegel končni cilj, zlasti čim večja odstranitev trgovinskih in valutnih zaprek. Fond bi v glavnem obstojal iz dajanja kreditov, ki bi emesijskim bankam služil za rezervo in ne bi prekoračili dobo treh let. Fond. čeprav višina še ni določena, bi se do t! ral iz plači! vlad. Upravljala bi ga banka za mednarodna plačila. Pariz, 17. nov. Državni podtajnik za narodno gospodarstvo Patenotre, ki je pred kratkem sodeloval v Berlinu pri delih fran-cosko-nemske gospodarske komisije, je danes po svojem povratku v Pariz sporočil francoskim Ustom podrobnosti o ustanovitvi neinsko-firancesko-angleskega sindikata za izvedbo javnih del. Anglija in Francija bi bili pri izvedbi in dobičku teh del, ki bi se najprej izvršila v Rumuniji, Poljski, Egiptu in Iraku .udeleženi s po 40, Nemčija pa z 20 %. Krediti za ta elektrifikacijska dela so po sedanjem načrtu preračunana na približno 17 milijard. Z izvedbo teh javnih del bi bilo doseženih 500.000 novih delovnih dni. Anglija in razorožitev London. 17. nov. A A. Berlinski poročevalec »Manchester Guardiana« objavlja v svojem listu članek pod naslovom »Nemške zahteve glede oborožitve«, ki je zaradi svojih točnih podatkov zbudil splošno pozornost. Poročevalec povzema sroja izvajanja v sklepni stavek, ki se glasi kratko: »Ponavljati bo treba vedno in vedno, da Papen Schleicherjevemu režimu ne gre za drugo kakor za orožje. Noben pakt, noben načrt o ohranitvi mednarodnega miru nima za ta režim pomena. Glavno mu je ponovna oborožitev Nemčije!« London, 17. nov. Izjave o angleški raz-orožitvem politiki, ki jo bo danes podal v Ženevi sir John Smon. bo danes i /šla v Londonu v oblici »Bele knjige« pod naslovom »Izjava vlade Nj. Velranstva Zedri-njenc kraljevine o razorožitvi v zvezi z nemško zahtevo po enakopravnosti.« V izjavi se med drugim poja^nuje. da je po mnenju angleške vlade minul čas enostranske razorožitve. , Demonstracija švicarskih socialistov Seneva, 17. nov. Po otvoritvi današnje seje velikega sveta so socialisti zapustili sejno dvorano v znak žalosti zaradi zadnjih krvavih dogodkov. Pomoč italijanskim dekliškim družbam Rim. 17. novembra. A A. Ministrski svet je na svoji zadnji seji sklenil, da bo vlada izdala dekret o začasnih ukrepih v priog delniškim družbam. Omogočena bodo izdanja posebnih privilegiranih delnic, tako da bi rooele delniške družbe na ta način povišati svoj obratni kapital. Namen teh ukrepov je tudi ta. da se pomaga delniškim družbam, ki so zdrave, ki pa so jim delnice na borzah zaradi špekulacije padle pod pravo vrednost. Zaplemba pamrka Suše k, 17. novembra, č. Paroplovna družba Luke Miloševića iz Kotora je bila 20 mornarjem na pa miku »NanredV dolžna okrog 200-000 Din na račun njihove plače. Ker jim na ponovno zahtevo tega denarja ni izplačala, so mornarji vložili tožbo pri sodišču, ki je dalo zapleniti družbin pa mik >Napred« tet jamstvo sm »polniti* njihove Halijansko-madžarsko sodelovanje Budimpešta, 17 novembra. V zunanjem odboru poslanike zbornice je ministrski predsedreik Gombos govoril o aktualnih političnih vprašanjih in o svojem potovanju v Rim. Zaradi naklonjenosti italijan-rfce vlade se bodo s sodelovanjem v to s vrbo ustanovljene komisije že v prihodnjih mesecih mogle bolj intenzivno izrabiti možnosti madžarsko - italijanskih trgovinskih odnošajev. Rešiti se bodo mogla vsa finančna vprašanja med Italijo in Madžarsko, lci so v zvezi z likvidacijo vojne ter končnoveljavno spraviti z dnevnega reda. Izvajanjem mini«trsfcega predsednika je sledila daljša debata. Več govornikov je izrazilo željo po gospodarskih zvezah 6 sosednimi državami. Potres v Franciji Pariz, 17. nov. Kakor javljajo iz Bagne-res de Bigorre so tamkaj opolnoči občutili dva moćna potrebna sunka, ki pa nista napravila nobene Škode. Tudi človeških žrtev ni. Hud vihar nad Crnim morjem Bukarešta, 17. nov. Nad Crnim morjem divja že već dni strašen vihar. Amsterdamski tovorni parni k »Ceres« se potaplja ter kliče na pomoč. Nezgoda ruskega ledo4omca Moskva, 17. novembra. Ledolomec IX se je po zakasnelih vesteh iz Arhangedska v Belem morju potopil. Ledolomec je 34. oktobra odplul iz A rh angelska na pomoč drugi ladji, ki je bila v nevarnosti. Od takrat manjka o njem vsaka sled. Rešilni čoki ledolomca z 8 mo&mć se je rešil, ostalih 14 mož posadke pa pogrešajo. Razkosano truplo v kovčegu Rim. 17. nov. AA V dveh kovčegib% ki so ju našli v vlaku iz Tomi na, so bili ostanki ženskega telesa. Policija je uvedla obširno preiskavo, da dožene krivce grdega zločina. Zopet eksplozija v angleškem rudniku London, 17. nov. Strašna eksplozija, le tretja v tem tednu v Angliji, se je dogodila v rudniku Cardovan v Steppsu v bližini Blackebourneja. Štirje rudarji so bili ubiti, 11 pa je hudo ranjenih. Vzrok kala- Sodelovanje cenenima s hitlerjevci Monakovo, 17 nov. AA. • Bavarski deželni zbor se sestane dne 22. novembra. Kakor znano, je predsednik tega zbora d/ne 17. junija izključil narodnosocialistične poslance zaradi razgrajanja iz 20 sej. Sedaj je starostni svet deželnega zbora razveljavil to kazen in pozval 41 naroanosocialJstičnih poslancev, da se znova udeleže sej. Ta sklep starostnega sveta je zbudil splošno pozornost. Poučeni krogi pravijo, da Je v zvezi z notranjepolitičnim razvojem v Nemčiji in da je dokaz za tesno sodelovanje, ki se pripravlja med narodnimi socia-lsti in centrumom. • Kočljiv položaj Herriotove vlade Pariz, 17. nov. V razpravi o Interpelacijah glede poljedelske krize, ki se je včeraj popoldne zaključila v zbornici, je prišlo do odkritih nasprotstev med obema frakcijama vladne večine, med socialisti in radikali, ker se nista mogli zediniti za skupno resolucijo. Socialisti zahtevajo predvsem uradno določitev žitnih cen, kar pa radikali odločno odklanjajo. Ako ne bo v zadnjem trenutku prišlo do sporazuma med socialisti in radikali, mora vlada za nocoj pričakovati v zbornici hudih bojev, katerih izid bo popolnoma nejasen. Poplave in plazovi v Kalabriji Rim, 17. nov. Po poslednjih vesteh je zahtevala vremenska katastrofa v Kalabriji večje število žrtev. V Aaitoniniju je našlo smrt 14 ljudi, ki so bili vsi člani ene družine. Poštna cesta je v dolžini 15 km skoro docela porušena. Gerata pri Saa Paulu je vsa pod vodo. Poplava je podrla 20 hiš. Velike poplave so tudi v pokrajini Messini. Veliko škodo je deževje napravi, lo v vinogradih in nasadih pomaranč. V vasi Santa Margarita se je zrušila neka privatna hiša. V San Štefanu je prav tako več hiš pod vodo. Na nekatere h še so se vdrti tudi plazova z bližnjih gričev. Kakor sodijo, je zahtevala katastrofa d os eda j nad 30 človeških žrtev. Posojilo za obnovo Šangfiaja sanghaj, 17. novembra g. Neka angleška banka je dovolila posojilo 6 milijonov dolarjev za obnovo med kitajsko-japonskimi boji uničenih poslopij v Sanghaju. Posojilo, ki ga je odobrila kitajska vlada, se bo porabBo tudi za nadaljnjo izgraditev mesta. Kot jamstvo bodo skižile pristaniške pristojbine in tudi carinski dohodki, ako bo potrebno. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA. Device: Amsterdam 2312.63—2323.99. Berlin 137.91—1378.71, Bruselj 798.85— 802.79, Curih 1108.85—1113.85, London 190.30—191.90, New Tork ček 5737.42— 5785.68, Pariz 225.79—226.91, Praga 170.56 —171.42, Trst 294.35—296.75. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.37 in četrt, London 17.20. Newyork 519.62, Bruselj 7237 in pol, Milan 26.60, Madrid 4250, Amsterdam 208.65. Berlin 12357 in pol Sofija 3.76, Praga 15.39, Varšava 58.15, Bukarešta 3.06 Ogroženi interesi občinskih uslužbencev V osnutku zakona o selskih občinah ni določb o minimalni plači, niti o stalnosti Ljubljana, 17. novembra. Občinski uslužbenci stoje pred važnimi odločitvami, ki jim prete prav znatno poslabšati njih položaj ter jim ogrožajo njih dosedanje bistvene pravice. Za narodno skupščino je namreč že pripravljen načrt zakona za selske občine, ki nikakor ne zadovoljuje lezenj in želja občinskih uslužbencev glede zagotovila njih položaja, ker ni v načrtu niti določila o miniran plač. niti določb glede varovanja pridobljenih pravic, pa tudi ne zagotovila glede stalnosti. Če v zakon ne bo spejeto zagotovilo stalnosti, bi bili občinski uslužbenci lahko premeščeni iz ene obične v drugo, kar je bilo dosedaj pri nas popo'noina nemogoče. Res je ta zakon namenjen predvsem kmečkim občinam na deželi, torej vaškim ali selskim občinam, vendar bodo njegova temeljna načela najbrž uveljavljena tudi v poznejšem zakonu za mestne občine, zato pa je zakon za selske občine tako važen tudi za uslužbence mestnih občin. V boju za pravice vodijo občinske uslužbence vse države uslužbenci slovenskih mestnih občin, zlasti pa uslužbenci mestne občine ljubljanske, ki so organizirani v naslednjih 9 društvih: Društvo mestnih uradnikov, Krožek mestnih uradnikov, Društvo mestnih uradnic, Društvo nižjih mestnih uslužbencev. Društvo tehn. mestnega osobia mestne občine. Strokovno in podporno društvo dohodarstvenih nameščencev, Društvo licejskih profesorjev, Društvo mestnih računskih uradnikov in Društvo nameščencev mestnih podjetij. Vsa ta društva so združena v Zveii magistratnih organiiaciL ki se je pričela prav agilno udejstvovati \ izvolitvijo šefa mestnega gospodarskega urada g- Fran ca Jančigaja za predsednika, vse ljubljansko mestno uslužbenstvo je pa tudi preverjeno, da se bo delavnosti in energiji tega neustrašnega moža posrečilo obraniti ogrožene pravice, jib utrditi in priboriti si še novih. Vse organizacije občin*«* i h uslužbencev naše banovine so spojene v Zvezi organizacij obe. uslužbencev in upokojencev dravske banovine, ki ji predseduje ljubljanski licej-ski profesor g. dr. Mole, a organizacije vse Jugoslavije vodi Savez organizacija službenika gradskih in seoskih općina kraljevine Jugoslavije s predsednikom, ljubljanskim upokojencem g. Franom Govekarjem na čelu. Naši magistratni uslužbenci so torej organizatorji in vodje vseh občinskih uslužbencev v državi, zato bi bilo pa zelo neumestno in za uspešno delovanje morda zelo usodno, če bi sedež Saveza iz Ljubljane prenesli v Beograd ali Zagreb. Večje število delegatov organizacije se je davi odpeljalo v Beograd na glavno sejo Saveza, ki bo trajala od 18. do 20. t. m. in razpravljala o zgoraj navedenih važnih vpraša- K jutrišnjemu večeru „Krke" Umetnost Dolenjske, o kateri bo jutri zvečer predaval konservator dr. Štele v društvu »Krka« pri MikUču, vsebuje redkosti, ki bi jih zaman iskal po ostalem slovenskem ozemlju in tudi po vsej Jugoslaviji, kakor je zapisal že pokojni umetnostni zgodovinar dr. Stanko Vurnik. Marljiva raziskavanja nas vsako leto presenetijo z novimi umetnostnimi odkritji na Dolenjskem in bodo spravila de marsikatero zgodovinsko zanimivost, marsikateri umetnostni biser na dan. Prav je, da se bo predavanje vršilo s skaoptičntmi slikami, da bo na ta način dana občinstvu pri lika, prepričati se na lastne oči o bogakiuvu umetnofltndh spomenikov na Dolenjskem. Umetnost Dolenjske je pomembna v več ozirih. V arhitektonskem, kiparskem m slikarskem. V arhitektonskem bo menda eden najvažnejših spomenikov na Slovenskem sploh stiska samostanska cerkev, poleg nje pa vehkd cerkvi v St. Ru-pertu in Trebnjem, ogromni stavbi, zelo masivni In monumentalni. V kiparskem napisna tabla na Turjaškem gradu, eden najlepših renesančnih spomenikov plastike pri nas. V slikarskem oaru se naša Dolenjska ponaša z izrednimi zanimivostmi. Orne. njamo samo Tintorettijevo sliko sv. Nikolaja v glavnem oltarju novomeškega kaniti ja, U jo imajo strokovnjaki za eno najslavnejših sftfk v Jugoslaviji. Na to sliko je naša Dolenjska lahko upravičeno ponosna. Kdo ve. kakšne slavne stike imajo is po naših gradovih. V starih seznamih grajskih inventarjev po Dolenjskem črtamo o Titanovih, Oorreggijevih, PaU njih. Jutri in v soboto bodo v občinski posvetovalnici sestanki iu konference zaradi razdelitve dela na sekcije j i i sestave resolucij, v soboto popoldne pa seja upravnega odbora s poročilom predsedstva in običajnim dnevnim redom, v nedeljo bo pa vetika javna seja, kjer bo g. dr. Fagger Nikola referi-ral o dosedanji občinski zakonodaji, savezni tajnik g. krantbergur bo poročal o položaju obe. uslužbencev, a referat o željah in težnjah obč. uslužbencev z ozironi na nove obč. zakone bo imel g. Stjepan Majsec. Obenem z obč. uslužbenci, ki bodo zborovali v Beogradu, bodo pa o istih vprašanjih razpravljali župani in njih zastopniki na Sušaku na zborovanju Saveza gradova. Zagrebški župan g. dr. Krhek in tudi ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc. sta zagotovila, da se bosta z vsem vplivom zavzela za upravičene težnje in zahteve obč. uslužbencev, tako da je skoraj zajamčeno, da se tudi vplivni Savez gradova uspešno zavzame za pravice svojih uslužbencev. Že pri zadnjem obisku v Beogradu so zastopniki organizacij obiskali ministre in senatorje ter nar. poslance ter jim izročili spomenico, iz katere posnemamo naslednje najvažnejše točke. V navodilih finančnega ministrstva o sestavljanju proračunov za leto 1933 je med drugim rečeno, da občine ne smejo določati novih mest, niti zasesti nepopol-njenih starih mest po dosedanjih proračunih in da se prihodnje leto izprazmjena mesta, ne smejo popoln itd. Občinske uslužbence je treba reducirati, prejemki mestnih uslužbencev ne smejo biti večja od onih državnih, v trških in vaških občinah se morajo znižati za 10%. nagrade za čezurno delo, honorarji in posebne nagra-de niso dovoljene. Spomenica pravi, da pomeni to poseganje v avtonomijo občin in pridobljene pravice njihovih nameščencev. To bd povzročilo številne tožibe proti občinam in seveda tudi ogromne stroške Glede uslužbencev m njihovih prejemkov so občine popolnoma avtonomne. V dravski banovini so občinske uprave proračune že prilagodile razmeram in znižale prejemke osebja na minimum, zlasti podeželske občine, kjer plače občinskih uslužbencev niso več v nobenem razmerju z delom. Popolnoma ali vsaj deloma so odpravile nagrade in razne druge doki ade, izvzemši izredne primere. V poedandh krajih dravske banovine so bili tudi ukinjeni nepotrebni oddelki, nikjer se število občinskih uslužbencev ne pomnožuje brez skrajne in nujne potrebe, nikjer nd uslužbencev preveč, nego v mnogih krajih Se premalo. je sam zasledil v raznih dolenjskih gradovih prave bisere sOikarske umetnosti. V modernem času je Dolenjska dala Slovencem več slikarjev, ki se zelo uspešno uveljavljajo. Omenjamo samo brata Kralja in pa Jakca. O vsem tem bo govoril dr. Štele in tako podal izčrpni pregled, kaj vse premoremo v umetnosti Dolenjci. Predavanje bo poljudno in kratko, kajti za dr. Štele tom bo zavrtel g. Jakac več svojih najnovejših filmov, ki bodo gotovo navdušili slehernega gledalca. OUZD v oktobru Ljubljana, 17. novembra. OUZD objavlja izkaz o stanju zavarovanja delavcev v oktobru Članov je bilo 77.933 (v primeri z oktobrom lanskega leta 14.641 manj), od teh moških 49.973 (— 12.036), žensk 27.960 (— 2603). Bolnikov je bilo 1591 (— 451). Povprečna dnevna zavarovana mezda pa 1,869.948 Din (— 663.900.40). Tudi v oktobru se je gospodarska kriza omilila, zlasti proti koncu meseca. Padec števila zavarovanih delavcev je znašal v juniju 15.738, v juliju 16.625, v avgustu 18.251 (maksimum) v septembru 17.687 in v oktobru 14.641. Mnogo večje je bilo nazadovanje števila zavarovanih delavcev predlanskim, dočim je bilo lani skoraj enako odnosno za spoznanje manjše, kakor letos. Zdravstvene razmere zavarovanega delavstva ne kažejo v oktobru nobenih večjih izprememb Tudi nazadovanj« delavskih plač popušča z delnim omiljenjem gospodarske krize. Padec povprečne zavarovalne mezde napram lanskemu letu je znašal v juniju 1.84 Din. v juliju 2.20, v avgustu 2.41. v spetem-bru 2.42 in v oktobru 2.30 Celokupna dnevna zavarovalna mezda vseh zavarovanih delavcev je padi« v oktobru za 563.900.40 m •eptombaa pa m 661.683.60 Dol (Sesedo imajo WM n€*si čitatelji „Veseli vinograd" naj se igra naprej Skoro 5 let sem živel v Berlina ter Hamburgu. Leipzigu itd. V Berlinu sem gledal C. Zuckmaverjev »Veseli vinograd«, ne enkrat — dvakrat sem si ga ogledal. Vprav vesel sem bil, ko sem doznal, da ga ima na repertoarju ljubljanska drama, ogledal sem si tudi ljubljansko vprizoTitev ter ugotovil sledeče: Najresnejši, najsolidnejši teater Berlina »Volksbiihne«, — katere direktor je Kari Heinz Martin. — je igral 6 mesecev nepretrgoma, večer za večerom »Veseli vinograda. Režiser Kar! Heinz Martin, ki je re-* žiral »Veseli vinograd«, spada gotovo med najsposobnejše režiserje na svetu, on bi bil gotovo zadnji, ki bi propagiral »svinjarijo« ter umetniško manjvredno delo. »Veseli vinograd« je v Berlinu dosegel zmagovit uspeh, publika se'je iskreno zabavala m niti ene opazke nisem slišal, ki bi cikala na nemoralo. Berlinčan je Iskren, posten in kulturen človek. hina\*ščine ne pozna, sprejel je Zuckmaverja mivdušeno rn s čistim srcem. Prav tako navdušeno je priobcevalo berlinsko časopisje (nad 30 dnevnikov) sijajne ocene o tem zdravem delu. Imena kot Jul. Bab. Alfre-d Herr. Jehring. Jacobi. dr. TriHitsch. najslovitejši kritiki sodobne Nemčije so v svojih ocenah priznali delu visoke umetniške kvalitete, kipeč, zdrav humor, avtorja Zuokmaverja so nekateri predlagali za Kleistovo nagrado, ki jo je rudi dobil. »Veseli vinograd« je šel svojo zmagovito pot po celi Nemčiji. (*!ešk;. Avstriji. Madžarski, Poljski itd. Kot rečeno sem gledal tudi ljubljansko prizoritev. pribiti moram, da ljubljanska vprizoritev ni prav nič zaostajala za berlinsko, da so posamezniki ustvarili krea-cije. ki so enakovredne berlinskim, da je precep v gostilni bil podan učinkovitejše nego v Berlinu, da rudi v Ljubljani nisem ime! ▼risa, da sedim v »svinjaku«. Le tisti, ki pride v gledališče z nečistim srcem, s hi-navščrno kot so to storili gotovi krogi se lahko čuti prizadetega. Ne žalite našega gledališča, saj ga niti vredni niste, ne žalite Otona Zupančiča m ne vlačite »slovenstva«- in politike v umetnost, ne žalite in ne psujte avtorja »Katarine Knic«. »Haupt-mann von Oopenick« »Veselega vin ograda* Carla Zuckmaverja, Alfreda Kerza, Karla. Heinza Martina ter 60 milijonskega naroda, po vasem so vsi ti »svinjarji«. vsa Nemčija pa ogromen svinjak, ker vprizar-jajo še danes »Veseli vinograd«. — Zahtevamo, da uprava Narodnega gledališča takoj uvrsti »Veseli vinograd« v -epertoar ter ga igra naprej. Saj se vendar ne bomo blamirali pred vsem svetom in odstavili ?. repertoarja delo, ki je bilo nagrajeno z najvišjo umetniško nagrado. Zaradi par lažnih moralistov, filistrov in farizejev iz kroga >»Slovenca« ki jc vedno oviral razvoj slovenske kulture in oblival slovenski narod z gnojnico, sežigal Cankarjeve knjige. Zaradi teh pritlikavcev ne smemo biti prikrajšani na delih tujih narodov. če jim »Veseli vinograd« ne diši. naj si zaigrajo v svojih domovih »Sv. Genovefo«, lahko pa rudi za zaprtimi vrati svinjarijo, saj as zaprtimi vrati oi greha. Živela »Slovenceva« morala. — Od Zupančiča in Narodnega gledališča pa roke proč. gospodje moralisti, saj vas poznamo. Zahtevamo! Veseli vinograd naj se igra naprej! Veseli vinograd na dan! Knorke. Spomin na c. kr. čase Na Zaloški cesti stoji hiša in ima hišno številko 6. Nič čudovit egra. Mnogo je takih sestric po Ljubljani in celo slavna gostil, na je pii šestici«, pa se nikdo oh nje ne obregne. Toda je ta šestica na Zaloški cesti popolnoma svojevrstna in je zgodovinsko s:la imenitna. Pred desetletji je potoval po deželi kranjski prevzvišem in premilostljivi vladar. Njegovo apostolsko, cesarsko in kraljevsko Veličanstvo Prane Jožef I. s svojo še bolj prevzvičeno kraljevsko soprogo Habsburško. In se je ustavil na Zaloški cesti, tam pri oni šestici, da sprejme ponižne poklone in pozdrave vdanih in vernih občanov in presvetle farne duhovsei-ne. Tako nam namreč še danes, v 15. letu svobode, oznanja poročilo z vsema temi kičenimi besedami, vklesanimi na lepo spominsko ploščo, vzidano v to imenitno zaloško šestico In se človeku kar milo pri srcu stori, ko to čita in gleda. Te in take vrste dične spomenike na i-dobre« c kr. čase je Ljubljano že davno pospravila. Zategadelj mislim, da bd Se tega lahko, kajti ne morem najti opravičila, zakaj naj bi ta plošča še vedno tam ostala. In če bi tudi šlo za zgodovinsko veleva žnost, ji vseeno danes javno ni več mesta. Naj jo spravijo v muzej ali kamorkoli, seveda, če temu morda ne nasprotujejo ponižni in vdani občana in presvetla duhovščina, ki so viribus unitis to ploščo v »večen spomin dobro došlo obogatitev nase orkestralne literature. Njen začetek me je nehote s-pomnil fanfarnih zvokov Smetanove »Libuše«, saj pa jc idejna zveza med Libušo m kraljem Matjažem rudi zelo tesna. Nikakor pa tu o kaki nameravani kopiji sorodnih misli ne more biti govora. Tematični materijal, ki ga prinaša ▼ uvodu komponist pod ostinatnim vrhom je poki mozga, četudi malo skop in nudi za nadaljnje glasbeno izčrpavanje široke možnosti, še mnogo večje, kakor se jih je poslu-žil komponist, ki uverture najbrž namenoma ni hotel preveč razgk>biti m raztegniti. V srednjem delu se komponist poslužuje kanoničnlh imitacij in drugih poKfonskih pripomočkov ter zažene delo v silno tn zelo barvito zveneče viške, ki kažejo njegovo moderno in spretno instrumentaoijsko znanje. Živahni zaključek skoroda prehitro in nepričakovano prekine skladbo. Poslušalec bi si želel še več te zdrave in močne muzike. Popolnoma novo slikarska, impresionistična, čisto individualna je muzika, poleg Rozvckega. Jotevke in drugih največjega poljskega komponista, tudi pri nas po manjših delih znanega Karla Szvmanov-skega. Simfonija »Nočni spev« je široko razpredeno m s tisočimi šarolikim i barvami naslikano in vse zamaknjeno delo, polno mističnega razpoloženja in nadzemske zamaknjenosti. y« ti migljajoči glasbeni utrinki plavajo kakor med zvezdami in višnjevimi oblački. Skladba diha v neenakih, kompliciranih ritmih, valovi v problematičnih, sferičnih, heterofonskih. harmonijah, je tako prozračna, da se vidi skozi njo, kakor čez dragocen indijski šaL Pisani zvočnosti služi ves najširši orkestralni aparat solo-vijolina (g. Trost) istotako tudi sologlas in zbor. Oba sta le mehka, dekorativna barva na paleti komponista, ki jima n,i odkazal kakršnekoli nadrejene vloge. Tem težje je bilo zato dirigentu pridržati oba v odkazani koordinaciji z ostalimi inštrumenti, tem težja pa je bila tudi nevajena in zelo kočljiva ter komplknrana naloga obeh. Solist, zbor, orkester in nad vsemi dirigent so si z odlično izvedbo »Nočnega speva« zaslužili ime najnaprednejšega, najmodernejšega našega glasbenega aparata. »Nočni spev« je izzval na večeru največ odobravanja. V najnovejše razdobje — (1930) — glasbenega ustvarjanja S tra vinskega spada »Simfonija paabnov* a« mešani zbor in orkester, ki je zaključila Matični koncert. Komponira! jo j« Stravinski »▼ slavo božjo«, a dedi c i ral simfoničnemu orkestru v Bostonu- Tako je današnji Stravinski, — kakor sem bral — skušal pod en klobuk spraviti Boga m dolar. To poslednje glasbeno razdobje je Stravinski začel z opero-ora tori jem »OedJpus Rex«, ki nam jo je, kot sedaj »Simfonijo psalmov«, predstavil ravnatelj Polič, za kar se mu moramo še prav posebno zahvaliti. »Simfonija psalmov« je tak o rekoč diametralno nasprotje dekadentnega, sanjarskega impresionizma »Nočnega speva«. Posebni, reducirani orkester, brez zgornjih godal, krepka, iz gre-gorijanskega korala zajeta tematika, gladka pevnost in jasnost zborovskih glasov, odličen, lapidaren latinski psalmski tekst, moška, specifično »stravinstična« ritmika, markantno izoblikovana forma, preciznost in izdelanost zvokov, razumska muzika, vse to nam predstavlja zrelega, petdesetletnega Srna vinskega, ki kaže danes in bo še dolgo kazal glasbeno smer Evropi. On je bil, ki j« rešil in k novemu življenju zbudil evropsko muziko, ki je brezupno bolehala deloma na hrpertrofij4 svojih tvorb, deloma na brezkrvnosti i m — in ekspresionizma. S svojimi neizprosnimi ritmi, s stvarnostjo glasbenega izražanja, * drastičnim uničevanjem romantike, z novimi formami in vsebinami je ustvaril muziko Intelekta, muziko, ki jo poslušalec ne more in ne sine sprejemati s srcem, pri kateri ne more aanjariti, Stravinski ne pozna mehkužnega stokanja m zdihovanja, ne joče, ne navdušuje, ne plava po romantičnih oblakih, on se k večjemu norčuje, k večjemu zasmehuje celi svet, a tudi včasih sebe. Njega ne more podreti ari potisniti ob stran noben glasbeni pokret, kajti vse novo on hitro sprejema, « preobrikuje po svoje. Zato imamo StravToskega, ki je tik pred vojno ustvaril »Pe*ruško« z vsemi močno poteneutnimi lastnostmi svojega velikega učitelja R Korsakova, z muziko ruske vasi, z grotesko, z veiikim, zvočnim orkestrom, krepkimi ritmi, ki ostanejo neizpremenjeni v vseh njegovih delih. Med vojno, v Švici je Stravinski začel zame ta vati veliki orkester ter je pisal komorna instrumentalna in mstrumentarno-orkestralna dela. se posluževal najpnrnitrrnejšin glasben« sredstev, ^mehaniziral muziko. a je ostal še vedno Rus. A kmalu na to je v Parizu postal internacionalen rmuHk. otrese! se je rodnega smer. komponira) celo v jazz-duhu časa, a vse to zopet le po svoje, ne kot oponašalec, a kot Stravinski. zvest načelom svojih ritmičnih in zvočnih principov. In danes je prišel do »Simfonije psalmov«, ki naj bo višek zapadne muzike, zapadne glasbene kulture. Tako pišejo o Stravinskem, in še pravi njegov biograf Igor Gljebov: »Epoha naše muzike pripada Stravinskemu. Taka je danes in taka bo ostala vse čase, brez ozrira na sovražne zavistnike. ki skušajo zmanjšati njen pomen.« Vpliv muzike Stravinske-ga je spoznati posredno ali neposredno pr! sodobnih muzikih celega sveta. Ni se mu mogoče upreti, kajti tok proti njemu pomeni reakcijo. Mogoče je iti samo dalje, vedno le dalje. Zato je bilo izvajanje »Simfonije psalmov«, tudi eminentno važno informativno in vzgojno delo Glasbene Matice. Saj »Simfonija« ni »vžgala«, ni »navdušila«, nI izzvala »gromovitih aplavzov«, ker bi bil tak efekt naravnost nasproten glasbenim ciljem Stravinskega in moderne muzike sploh Ta muzika pa je muzika meščanstva in intelek-tuah>tva, in zato ne more biti muzika primitivnega, priprostega. kolektivnega človeka. S tem pa je že tudi zapisana njena bodočnost. Glasbena Matica sme biti ponosna na svoj ponedeljski koncert, kajti postavila se je ž njim na. čelo vsem našim sodobnim glasbenim stremljenjem. —Č, Vlom v zidanico Novo mesto, 16. novembra. Nekako sredi med mogočnim gradom Hmelj nikom in postajo Mirna peč stoji ljubka vinska gorica Hmeljčič. Polno je po njem hramov in zidanic Večkrat 6e pripeti, da se znajdejo v kateri nepovabljeni gostje. Tudi v noči od ponedeljka na torek je doživel Hmeljčič sličen obisk- Včeraj je šel v svojo zidanico tja gori novomeški posestnik in sodni uslužbenec g. Leopold Povše. Vsa gorenja >hiša« razdejana. Tatovi so vdrli skozi straniščno okno v hišo. Razbili so vrata v vežo in tam spet vrata v sobo, kjer ee vinogradnik drži, Če se mudi v svojem lepem vinogradu. Sicer je zidanica neobljudena. Odnesli so tatovi vse, kar je bik) količkaj uporabno: lovsko puško, tri rjuhe, dve odeji in po 40 žlic. vilic in nožev. Doli v klet niso niti šli. Sosedje so zadnje dni opazili tam okoli sumljive postopače, ki so jim orožniki že za petami. To je že drugi vlom v Povšetovo zidanico. Tudi prvi? so pred Časom odnesli mnogo stvari. Nekoč so poskušali tudi spodaj priti do pijače. Tanka zunanja vrata so z lahkoto odrinili, pa so za njimi naleteli še na močna, debela in okovana vrata in so vse nadaljnje napore kot brezupne opustili ter hodijo raje gori v »hišo«. Zdaj so napravih* za več tisoč dinarjev škode. Iz Cella —c Mariborčani na celjskem odru. Mariborsko Narodno gledališče bo v nedeljo 20. t. m ob 16. v Mestnem gledališču v Celju ponovilo uspelo Kreftovo noviteto >Celjski grofje«, ob 20.30 pa vprizori znano Leharje-vo opereto >Frideriko< z gdč. Pavlo Udoviče-vo kot Frideriko in tenoristom g. Belizarjem Saneinom kot mladim Goethejem. Za gostovanje vlada zopet veliko zanimanje. Večina vstopnic za opereto je že prodana. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K. Gorica rja nasl. na Kralja Petra cesti. • —c Pobiralec mestne cestne naklade ura-duje v paviljonu pred Celjskim domom od 17. t m. dalje od 8. do 12. in 14. do 18. _c Umrl je v sredo 16. t m. v celjski bolnici 81etni sin posestnice Franc Brezlan z Lindeka pri Frankolovem. _c Ii srednješolske službe. G. Anton Gorup, suplent na drž. realni gimnaziji v Celju, je napravil profesorski izpit pred komisijo za srednješolske profesorske izpite v Beogradu. Gosp. Danilo Modrijan, suplent na celjski realni gimnaziji je napredoval v VIII. skupino in dobil naslov profesorja. —c Oficirski draiabni večer. Oficirji celjske garaizije prirede v soboto 19-1, m. z začetkom ob 20.30 družabni večer s plesom v veliki dvorani Narodnega dgma. Igral bo orkester vojaške godbe iz Maribora. Vabljeni so vsi, ki so bili že doslej vabljeni na oficirske družabne večere in zabave. _c železna nsnjata denarnica z manjšo vsoto denarja je bila izgubljena v ponedeljek 14. t. m. med 18- in 19. na Aleksandrovi ulici. Zasanjane ustne Ljubljana, 17. novembra. V najnovejšem filmu Elizabete Bergner je odigrana preprosta, vsakdanja življenjska drama tako prepričevalno m popom o, da se moramo čuditi. Vse so samo nežne čuvstvene parafraze na star motiv, ki se dolgo upirajo, gigantski duševni boji, ki jih vidimo v drugih filmih močno pretirane, so samo komaj vidno drhtenje — pesem, bi rekli. Tako peti s čuvstvi zrna res samo umetnica velikega kova. Duša, ki hrepeni za srečo, je Bergner jeva v »zasanjanih ustnah«, m ko je ne najde izgine, kakor bi jo bila šla drugam iskat. Ne vemo, zakaj je dobil film ta naslov. Ne pojasni nam ga niti vsebina, niti razvoj dejanja. Morda je režiser Crunner opazil, da ustnice slavne igralke sanjajo? Njene sanjajoče ustne, otroška preprostost njenih velikih oči je vselej presenetila gledalce. Posebno v »Arijani« in morda še bolj v »Florentinskem goslaču«, ki je žalibog že skoraj pozabljen, saj je že dobrih šest aH sedem let, kar smo ga videli. Povsod smo čutili skrito sanjavost, tajmstveno skrivanje in izdajanje duše. pridušene čudeže za vsakdanjostjo, ki jo kaže. Zasanjane ustne in zasanjane oči sta njeni najmočnejši sredstvi za izražanje duše. Zato jc naslov tega filma resničen, živ. Tudi to pot, v zgodbi preproste resnice povprečnega goslača, ki je sicer dober člo- vek, toda ob enem skoraj smešen, kakor vsi, ki postanejo v svojem enostavnem, vsakdanjem življenju filistri Njegova žena Gabv (Elizabeta Bergncr-jeva) živi z njim srečno in zadovoljno, dokler ne spozna slovitega virtuoza, ki jo čara kot umetnik in človek. Tu se začne tragedija, odkoder Gaby ne najde izhoda. Svojega moža ljubi, hudo bi ji bilo, če bi ga morala užaliti toda srce jo vleče le drugam. Ta duševni prepad, boli. ki jih mora prestati igra Bergnerjeva s tako lepimi posameznostmi, domisleki in mišicami in boj med srcem in razumom kjer ukazuje razum, pa vendar vselej podleže, je notranje tako popoln, da ljudje strme. Gabv zbeži v smrt in njena ljubezen izzveni v največjo žrtev. Z njo igra Edihofer kot njen mož glavno moško vlogo. Svojo nje slutečo, v vse zaupajočo ljubezen do žene, ki jo nehote potisne prijatelju v objem, igra preprosto, umetniško. Za Rudolfa Forsterja ni dosti ostalo. On. ki je postal eden najzanimivejših nemških igralcev igra ostarelega virtuoza, ki se je vsega naveličal in mu je dal manuskript zelo nehvaležno vlogo. Film pa je tak. da ga bo vsakdo gledal z velikim užitkom. Premiera bo jutri v Elitnem kinu Matici. Koledar. Danes: Četrtek, 17. novembra katoličani: Gregor T. Ljuhava, pravoslavni 4. novembra. Današnje prireditve. Kino Matica: Raspufciri. Kino Ideal: Pariška pe«cm. Kino Dvor: Zadnja gala predstava Cirkusa VVolfson. TKD Atena: spominski večer umrlim slovenskim književnicom ob 20. v dvorani Delavske zbornice. DRAMA četrtek, 17. novembra.: Ob 15. uri CeljeiM gTofje. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. OPERA Začetek ob 20. četrtek, 17. novembra: Turaadot. Red D. Dežurne lekarna. Danes: Leusfcek, Resi jeva costa 1. Bohince. Rjim^fca cesta 24 in dr. Kmet, Dunajska cesta 41. X7zcpcd sita in rešeta Zoper tako podtikanje in sunmičenje bo pa treba na vso moč protestirati. Vsi, kar nas leze in gre, smo bili sprejeti v vajujočo nrcater katoliško cerkev že v plenicah in smo postali že v cvetu let, ko smo se vse-kovali še ob rokav, vrli Kristovi vojščaki; zdaj nas pa hočejo naenkrat postaviti nekam drugam^ bojda med pogane. Starši zahtevajo krščansko šolo, kakor da bi naše šole ne bile krščanske. Križ božji, kje ste pa še slišali, da bi stala na bogaboječi slovenski zemlji nekrščanska šolal Saj bi se zemlja pod njo u drla in bi jo pri tej priči požrla. Pa ne vidijo samo krščanski starši oav-bava, ki ga ni, temveč se je zgodilo tam doh v Hudi jami pri Laškem nezaslišano grozodejstvo, da so odpustili 119 delavcev in kar vse samo zaradi svetovnega nazora, ki je krščanski. Torej nam bodo odslej naprej kopali premog sami pogani, md ga bomo pa metali na smetišča, kajti kurili s poganskim premogom ne bomo. V boj za sveto krščansko stvar! Iz Novega mesta — Živinorejsko selekcijsko društvo v Novem mestu je imelo 4. t m. pregled rodovniške živine. Bansko upravo je zastopal g. inž. Jela čin, ki je bil tudi predsednik komisije. Prignanih je bilo 69 glav goveje živine, m sicer 3 biki, 11 telic in 55 krav. Prve nagrade so odnesli za bike: Nardin Janez iz Sel pri Toplicah, Ivan 2efran iz Gotne vasi in Grmska šola. Za krave pa: Grmska šola, Anton Osolnik iz Muhabera, pet posestnikov je pa prejelo drugo nagrado, in sicer: Zefran Ivan in Škerlj Marija, oba iz Gotne vasi. Prešeren Fran iz Smolenje va6i, Kulov^c Ivan iz Vavte vasi, Sab' Alojzij iz Češče vasi, Doberdrug Elija iz Grubeli, Hrovat Janez iz Irce vasi. Ostali so dobili tretje nagrade. Vsega skupaj se je razdelilo 8.200 Din. Za podeljene podpore od banovine m države ter sreskega kmetijskega odbora se ob tej priliki iskreno zahvaljujemo. Vtis, ki ga je razstavljena živina napravila na ljudi, je bil zelo velik. Ljudje so pravili, da tako lepe in enotne živine novomeško sejmišče še ni videlo! — Prijava voiil. Do konca tekočega leta morajo vsi lastniki hjakerskih in polfija-kerskih voz ter biciklov prijaviti svoja vozila sreskemu načelstvu- Vsako vozilo prejme od sreskega načetetva na podlagi prijave prometno knjižico. Izdajala jih bo davčna uprava proti odškodnini 10 Din za komad. Kdor bi po 1. januarju 1933 ne imel predpisane prometne knjižice s potrdilom davčne uprave, da je taksa za vozilo plačana, bo kaznovan z globo 100 Din v vsakem slučain. Taksa znaša po tarifi za fijakerske in polfi-jakerske vozove z dvema konjema 100 Din, z enim konjem 50 Din in za bicikel 20 Din. Vsi prizadeti naj se tozadevno Čimprej zgla-se v svoji občinski pisarni. Petek, 18. novembra. 11.15: šolska ura: Telovadba in šport (M. Dobovšek); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Zgodovinsko predavanje: Slovenski kmečki upori (dr. Karel Capuder); 19: Francoščina (prof. N. Kuret); 19.30: Gospodinjska ura: O domačnosti (M. Kmetova); 20: Prenos iz Beograda: 21: Koncert orkestra Grafike; 22: čas. poročila, plošče. 22.30: Napoved programa za A Film, ki bo vsakemu ostal neizbrisno v spomina, umetnina) katero si mora vsakdo ogledati! zasanjane ustne RUDOLF FORSTER rivnmir« C. EDTHOFER Htm o ženi najglobljih čustev, povest o ženi, ki je ljubila moža in njegovega prijatelja, pesem ljubezni razdvoje- (■■■■■■■■■Hm nepa srca, film o ljubezni, ki je izzvenela v največjo žrtev — Film, prt katerem I v smrt se boste prisrčno ■ radovaliJ I ae boste prisrčno radovali! X£sr Jutri ob 9.1$ zvečer svečana premiera v ELITNEM KINU MATICI Dnevne vesti — Diplomske iipite na filozofski fakulteti v Ljubljani so naredili in fakultetno diplomo prejeli v oktobrskem terminu 1932 ti-le kandidatje in kandidatinje: Aroeje Vera (zoologija, botanika, fiziologija in geologija £ paleontologijo); Bennlič Rudolf ič Alojzij (južnoslovanska književnost in bIo-veoski jezik). — Seja glavnega posvetnega sveta, V ponedeljek 14. t. m. se je sestal na sejo glavni prosvetni svet ministrstva prosvete. Razpravljal je predvsem o urnih načrtih za osnovno solo. Seja bo trajala predvidoma 10 dni- Iz Ljubljane je odpotoval v Beograd rlan glavnega prosvetnega sveta predsednik JUU-fiekeije v Ljubljani g. Ivan Dimnik. — Prof. Jesenkov križ na Komarči. Ju-«*oslovenski zimskosportski savez počasti spomin prvega svojega predsednika univ. prof. dr. Frana Jesenka s postavitvijo spo-minsekga križa na Komarči, na kraju nesreče, in sicer v nedeljo, dne 30. t. m. ob 12 Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom, 7.15, od postaje vozi avtobus do buffeta pri Savici, a od tam je 20 minut hoje do križa. Om, ki imajo planinsko ali zimskosportno :zka/mico se lahko posluž'jo ugodnosti polovične vožnje po 6 oseb in dobe uverenje v trg. A. Goreč. Zimske športnike in prijatelje pokojnega vabimo h tej počastitvi pokojnikovega spomina. — Vsem organizacijam JRKD. Ker so naši ministri močno zaposleni z delom v vladi in v narodnem predstavništvu, odreja banovinsko tajništvo JRKD, da se do novega leta preneha s prirejanjem večjih shodov, na katerih naj bi govorili ministri- Organizacije, ki žele imeti shod z ministri, naj nam sporoče termin za Čas po novem letu. Banovinsko tajništvo. — Vojnim invalidom. Vsi vojni invalidi, ki so pozvani na zdravniške preglede ali kamorkoli uradnim potom z brezplačno vožnjo po železnici, morajo imeti poleg objav še posebno legitimacijo, izdano od finančne uprave, sicer objava za prosto vožnjo brez te legitimacije ni veljavna- Isti predpis velja tudi za polovične vožnje, ki jo ima vsak invalid štirikrat v letu. — Zagrebški trgovci za pocenitev sladkorja. Zagrebški trgovci z zavili so pokre-nila akcijo, da bi se sladkor pocenil Pravijo, da bi bilo to mogoče če Ki se trošarina na sladkor odpravila ali pa prenesla na oetovo k:slino. Trošarina na oetovo kislino bi znašala 20 Din pri kilogramu, sladkor bi bil pa tako oproščen trošarine. Povišanja trošarine na oetovo kislino bi ljudje nc čutili tako. pač bi H;l; na zelo zadovol.ini. če bi plačevali sladkor samo okroglo po 10 Din fcg ali še cenejše. Sladkor je poleg kruha vsakdanja hrami najširših slojev in zato je zahteva po pocenitvi zlasti /daj gotovo utemeljena. Dvomimo samo, da bi zagrebški trgovci s svojo akcijo ka' opravili. — Premestitev carinarnice iz Kotoribe v Čakovec. Pred leti je bila premeščena glavna carinarnica iz Čakovca v Kotoribo. Takrat so prišle vse glavne carinarnice na mejo, pozneje se je pa izkazalo, da to ni dobro in zato se zdaj premeščajo glavne carrr.arice v večje kraje blizu meje. Tako pride tudi cannarica v Kotoribi v Čakovec, kar bodo domači trgovci in tovarnarji z veseljem pozdravili. — Vreme Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, najbrže z manjšimi padavinami. Včeraj smo imela pri nas krasno vreme tn tudi po drugih krajih je bilo lepo, čez noč se je pa vreme skisalo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 12. v Skoplju 10. v Ljubljeni 6. v Zagrebu in Beogradu 5, v Mariboru 4 stop nje. Davi je kaza! barometer v Ljub!jam 767.5. temperatura je znašala 1 stopinjo. — Nesreče. V vojašnici vojvode Mišica se je pripetila v enemu mesecu že druga nesreča Pred enim mesecem je padla vojaku Burji s strehe opeka na glavo in ga težko poškodovala, davi je pa padel s strehe, ki jo že del j časa poporavl jajo. 18-letni krovec Vladimir Žaikovič, doma iz Zagreba. Za dobil je notranje poškodbe. Res čudno je, da se ni ubil, kajti stavba je naj- manj 20 metrov visoka. — Kolesar, ki se je bil včeraj opoldne ponesrečil pred opero, je 31-letni delavec Janez švarc, stanujoč na Ižanski cesti. Kakor nam poročajo iz bolnice, je njegovo stanje razmeroma povoljno. — Tretja žrtev nesreče je postal kovaški mojster Flonjan Ulcar iz Selc nad Skofjo loko, ki je padel s kolesa in si zlo-roko. — Samomor v kavarni. Včeraj dopoldne se je ustrelil v Skoplju v kavarni orožnišk-kaplar Aleksander Kekič. Zaljubljen je bil v natakarico Pavlino \Vagner. pa so ga premestili v G jo vg jeli jo. kjer je dobil malarijo in se je vrnil v.Skop!je. Takoj je prišel k svoji izvoljenk- in osta! pri njti Čez noč. zjutraj se je pa ustrelil. Pri njem so ' našli pismo, ki ge je podpisala tudi \Vag-nerjeva in ki v njem pravi,, da gresta i kupaj v smrt, natakarica pa pravi, da pisma ni podpisala. — Odmev rodbinske tragedije. V Zagrebu se je zagovarjal včeraj pred sodiščem 31-letni Janko Jakopec. ki je ubil svojo ženo Magdo, ker ga je varala in pretepala. Ko jo je zalotil z drugim je planila nanj in ga hotela pretepsti, mož je pa potegnil nož in jo zabodel. Obsojen je b:l na dve leti težke ječe. potem ga pa pošljejo še za dve leti v zavod za lečttije pijancev. Kdor hoče zdrav in svež ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčiee. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolni na črevesiu. ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah ,drogerijah in špecerijskih trgovinah. _ Iz Littbftatie —lj 1. december je v Ljubljani že več let ne le narodni praznik uedmjenja. temveč rudi največji pevski ra glasbeni praznile, kar jih doživi naše mesto med letom. Zelo srečna je bila misel naših novinarjev prirejati na praznike uedinjenja slavnostne koncerte, saj primernejšega dneva za tako velik koncert vse leto ni Lepše in večje proslave državnega praznika si ne moremo misliti, kakor je vsako leto na novinarskem koncertu, ki je pa obenem tudi največja in najbolj priljubljena družabna prireditev. Tudi letos bo novinarski koncert tako v koncertnem, kakor v družabnem pogledu na višku. _lj Pet in dvajsetletnico praznujeta danes odkar sta stopila v zakonski stan. Čisto tiho v krogu svojih treh hčerk g. Ivan Roba-, upokojeni žel. sprevodnik -in njegova zvesta življenjska družica ga Marija roj. Stražišar. K jubileju iskreno čestitamo! _lj Pohorje Gruberjevega kanala pod cesto Za gradom \e tako «tnno. da mora biti zasajeno z grmičevjem, ki drži zemljo, da bi se ne speljala v vodo. Že sedaj je bil strmi beg zaraščen z akacijo in grmovjem od travnika pa do Streliške ulice, kjer je pobočje tudi najbolj strmo ter zato tudi nevarno, da bi se po njem kdo ne zvalil v kanal. Ko so cesto razširili in tlakovali ter napravili galerijo, ki visi nad breg, je pa nasad Še bolj potreben, ker se lahko primeri, da bi se morda kak objesten in neoprezen otrok prevrnil navzlic ograji z galerije in zvalil po strmini v vodo. Ker je bil pa dosedanji nasad le divja bosta, je tudi tu poskrbela mestna vrtnarija za red in lepoto, ko je zasadila po pobočju med akacijo še polno okrasnih grmičev. da bo pogled na strmino slikovit in prikupen ter vedno se menjajoč ob cvetju grmičev. zlasti pa pester jeseni, ko listje zažari v vseh rumenih, zlatih in rdečih ter drucih odtenkih. Prav lepo 9e bodo posebno podale tri žal ujke prav ob vodi, ko dorasto in bodo svoje vihrajoče razčesane lase ogledovale v zrcalu mirne vode. Zasajanje je bilo zelo težko in naporno, ker je plast zemlje skrajno tanka, zato pa tudi ni bila mogoča saditev več vrst grmičev. ker je zemlja preslaba in je takoj pod njo lapor. Kakor smo že zadnjič poročali, je že prav lepo zasajen ovinek nad cesto pod >Tickom na gričkuc z zimzelenom in drugim grmie-jem ter drevesci ter s skupinami brez in visokih topol, tako da se bo v kratkem razvil od vode pa do vrha ob *TiČku na gričku« eden nalepšib ljubljanskih nasadov. —!j Jutri film >Rango«. Ta film nam kaže v krasnih slikah življenje v džungli, njene krasote, pa tudi vse njene strahote. Najbolj nevarne so seveda divje zveri, v prvi vrsti krvoločni tiger. V filmu ^Rango* vidimo nevarnega roparji' zasledujočega žrtvo, dokler sam ne pade v roke močnejšega na- sprotnika— Človeka- Film ^Rango« toplo priporočamo občinstvu. Mladina bo navdušena zanj. Za uvod bomo videli šaloigro z Mickv miško, tako da bo zabave in smeha dovolj. Prva predstava bo jutri ob 14.15 v Elitnem kinu Matici. —lj Priskočite nezaposlenim na pomoč! V dneh 3. to 4. decembra bodo mestni delavci pobirali po mestu za vse brezposelne prostovoljne darove! Naj ne bo n kogar v mestu, kn bi odklonil majhno pod* poro za bedne brezposelne delavske družine, ki bodo brez sredstev ostali v mrzii z>imi na cesti! Nikogar se ne bo sililo, da bi moral dati dar, pričakujemo pa. da nikogar ne bo. ki nebi prostovoljno pokazal svojo dobrosrčnost in skušal po svojih močeh olajšati bedo brezposelnim! Za vsatc dar bodete dobili kupon S kuponom 5 Din pa se odkupite za oba »nabiralne dneva«! —lj Advokatska komora v Ljubljani se je presolila iz sodne palače v Dvofakovo ulico štev 10. pritličje, desno. Telefonska številka je 29-04. Proslava asletnice obstoja Sokola I na Tabora V soboto 19. novembra ob 20. uri slavnostna akademij? Cene prostorom 20, 15, 10, 5 Din V nedeljo 20. novemb. ob 20. uri: zabava s plesom VSTOP PKOST. 13440 —lj Predavanje o plinski kuhi. Mestna plinarna ljubljanska priredi v petek 18. novem bra v prostorih kuhinje kraljice Marije v Prečni ulici ob 8. zvečer pedavanje o plinski kuhi združeno z brezplačno poskušnjo jedil I Ker se tudi pri nas vedno bolj uveljavlja pn-■ pravljanje morskih rib, bo plinarna pri tem predavanju pokazala, kako okusne in sočne so ribe pripravljene o plinskem pečnjaku-Vstop prost! '—lj Italijanščina višji tečaj. Interesenti za višji tečaj italijanščine naj se izvolijo zglasiti v petek 18. t m. ob 19-15 v mezza-ninu, Aleksandova c. (palača Viktoria) v učilnici dr. R Eržena (poleg dr. Avramovi-ča). Istotam tudi priglasi za nižje in višje tečaje za francoščino, angleščino in nemščino. —lj Sokol I., Ljubljana Tabor poziva svoje članstvo, ki ima kroj, da se udeleži društvene proslave v soboto 19. t m. v kroju. Zdravo! —lj Krajevni oreaniiaciji JRKD za dvor. ski okraj (IX., X., XI. in XII. volišče) pri redita drevi ob 20. v aalonu >Pri Mraku« skupni sestanek članstva za obe organizaciji, na katerem bo poročal ljubljanski župan g dr Puc in drugi. Vsi člani in prijatelji vabljeni ! u— Manom slovenskih književnic. Te- lesoo-kulturno društvo Atena, odsek Bek> modre knjižnice, priredi drevj ob 20 v dvoran* Delatvske zbornice snom-insk- večer umrlim slovenskim kniiževnicaai U-vodno besedo bo rsoregovorila knji*«*vui-ca Raža Lucija Petelinova in sinte- tično podala pregled naših znamenitih žena Ostali nrosram nam obeta mnoro zanimiveera Recltrrale bodo naše dramske umetn-ce r temle redn: 1 Fanv Hane-manova: Umirajoč* oesn?k (1849 Ceriake Novine), recitira irdc Maša Slavčeva: 2 S Stanislava: Mlnllrvost. recitira arrtc" Mafta Slavcev*: 3 JosiMna Tmoerralskar Rozmanova Lenč^ca. r*»dtfra ra ftar'J,«*v»: 4. Pavlina Pafkova: Svetu In ?enskf dnev. n*k (odlomki), recit'ra ea Juvanova: 5. Adamič: Uspavanka (besedilo VMe jTft-jeve): 6 Ladoric: Taz na vero rbe*ed1U> Vide Jeraieve): 7 Foerster: Arila Affinke rz Gorenjskeea slavcTca (besedilo Lnize PesiakoveO. pole ea A4!f*cvPooovie>va: 8 VMa Jpn'eTs: Mara nlete. Sončece. Svatba Ma+erma roka. recrtfra ra Juva-nova: 9 VMa Jerai^va: Seh*srzando T. II., Tisoč in ena. Balada. VrabCek. recftt-ra *dč Masa Slavčeva: 10 ZofVs Kve-drova: Epfzod« (fz >Vladlca tn Mltkac). recitira ra šarteeva: 11. Zofk« Kvedro-va: Odlomki rz knrire: Misterij ž*mi#. recitira ro*t>a Adle^č-Pooovtčeva Vabimo eerrt občinstvo, da skunno r. genaun posvet* nekai tre^trtkov na*:m nokoln*« knjrtevnteam ki Se danes trkalo na naSs srca s svo^m <*obornim borastvotn T« veter ni le značaja poianra za ilvece slovenske knflievniee. ampak sa rso našo literarno prodokeijo Poler tera sodeluje tudi Sattnerjev Senaki pevsld zbor, ki bo I TK>*ai ve^em s'avnostno snotnfnsko one. ! leSie PredT*rodala vatoonte Je v atenski niaamt Tvr*«>v8 eaet« la-TT f^rr^-*«ka) Sedeži 10 Din. stojišča v r - '--^''aji po 3 Din, pri večerni blagajn, po a Din. —lj Brezplačni tečaj češkega jezika za odrasle priredi tudi letos Jugoslov.-čeikoslov, liga v Ljubljani. Vpisovanje novih članov bo še v petek 18. t- m. ob 18.—19. v Šentjakobski šoli. —lj Okusni plakati in inserat] naznanjajo prireditev slovitega telepata in eksperimentalnega psihologa Svenralija. ki nasto pi danes ob pol 9. zvečer v veliki dvorani hotela Uniona. Kakor izvemo se je Svengali mudil skoraj 5 let večinoma v inozemstvu in Orientu glede izpopolnjevanja v okultni vedi in bo presenetil tukajšnje občinstvo s popolnoma novim programom. Seboj je privede! fenomenalni dunajski medij Mine Svenson, kar bo efekt prireditve vsekakor močno dvignilo. Opaža se velik interes ljubljanske publike zlasti pri predprodaji vstopnic v Zvezni knjigarni. —lj Delavski oder >Svebode? vprizori v nedeljo 20. t m. ob pol 9. zvečer v dvorani Delavske zbornice zanimivo dramo izpod peresa pisatelja Cerkvenika "»Karijera Moži-ne*r. Režiser Ferdo Delak. Uloge so v dobrih rokah. Pridite in si oglejte, kakšna je pravica na svetu in kako si zna delati Možhia svojo karijero. Vstopnice po 10, 8, 6, in 4 Din. 609-n —lj Oddaja lokalov. Mestno naČelstvo v Ljubljani razpisuje javno licitacijo oddaje 4 lokalov v stanovanjski koloniji carinarnice ffjj h:----• : M — |^ ODOL-zobna pasta PCjfe temeljito očisti zobe. ne da bi škodila zobni 1 sklen in i. Posebno za ? Kadilce je redno neap-™ 3 vanje zob z OD Ob ~0*\d) Zobno pasto \ neobhodno potrebno. 1 ob Vilharjevi cesti Licitacija se bo vršila v sredo 23. t. m. ob 12- v mestnem izospodar-skem uradu Reflektanti, odnosno dražitelii morajo zadostiti vsem razpisnim pogojem, ki se dobe v mestnem gospodarskem uradu (soba St 12), sicer se k licitaciji ne bodo pripustili. 60R-n —lj Plesne vaje trg. nameščencev ZPNM se vrše v petek IS. t. m. v Unionu. 611-n Pereče davčno vprašanje Veliko zanimanje za predavanje upravnega svetnika dr. Likarja Lijubljana. 17. novemJbra. Davkov ljudje niso nikdar plačevali z veseljem m vedmo so se jim zdeli previsoki ter najhujši ieriž med ostalimi neštetimi križi in težavami. Sedanje razdrapa-ne g-oapodarske razmere se pa odražajo zlasti v tem, da se nam zde davki narav-noet neznosno breme; da prežavljamo res hudo gospodarsko krizo, je pač najlepši dokaz pešanje davčne moči prebivalstva, na drug-: strani pa potreba ter stremljenje, da se davki čim bolj zvišajo in pomnože. Da se naši davkoplačevalci izredno zanimajo za davftno vprašanje, za najbolj boleče mesto gospodarskega življenja, je pokazala snoci zelo lepa udeležba davčnin zavezancev na predavanju o davčnih vprašanjih, ki ga je priredila Zbornica za TOI v veliki dvorani Trgovskega doma; dvorana je bila povsem zasedena. Udeleženci so bih večinoma trgovci in obrtniki in med njima si lahko opazil mnoge zaslužne delavce, ki se udejstvujejo v gospodarskem življenju za interese trgovstva, obrtništva itd. številno je bila zastopana Zveza trgovskih gremijev in Gremij ljubljanskih trgovcev s predsednikom g. Kavčičem, tajnikom Smučem in z odborniki Greg-orcem, Smrkoljem, Fabianijem, Bati ovc em itd OpaztH smo tudi tajnika Zveze industrijeev mg šukljeta, sod. svetnika v p. g. dr. Bajiča, referenta ZTOI g. Žagarja, odl'čna delavca za povzdigo obrtništva gg. F. Pristoua in M. Krapeža in celo vrato naših uglednih trgovcev. Prisotne je iskreno pozdravil v imenu zadržanega zborničnega predsednika referent g. 2agar, posebej pa predavatelja, upravnega svetnika g. dr. Likarja. G. referent je izrekel o vedno bolj perečem davčnem vprašanju nekaj načelnih mi ali — nedvomno je govoril vsem poslušalcem iz srca. Naglasa! je. da je davčna obremenitev zlasti za Ljubljano prehuda ter da naša podjetja plačujejo 25% davčne obremenitve na pridobnini. ZTOI si vedno prizadeva da bi se pridoonina znižala, toda njeni predlogi so imela doslej toliko ispe-ha, kot glas vpijočega v puščavi. Zdaj se naglasa dan na dan vsepovsod oo vsaki priliki, v kako hudih časih živimo, vse govori o krizi, zato bi pa morata to upoštevati tudi finančna uprava, a ne, da odmerja davke tako. kot da živimo v blago-stanju. Nedavno je izšel nov vzorec za prijavo pridobnine, ki vsebuje takšna vprašanja, da bi moral davkoplačevalec razgrniti pred davčno upravo tudi svoje zasebne zadeve. Ta vzorec je izšel na podlagi odredbe, smel bi pa biti izdan prav za prav le na osnovi pravilnika. Pri dobni-na bi se ne smela odmerjati po zunanjih znakih davkoplačevalčevega poelovnega življenja, če so izpolnjeni za odmero drugi, po zakonu določeni pogoji. Poostrena je kontrola za plačevanje davka na poslovni promet. Naša podjetja plačujejo redno davek na poslovni prvmiet, izpolnjujejo davčne dolžnosti rednejSe kot v drugih pokrajinah, zato bi pa davčna uprava ne smela izvajati tako rigorozno odredb, ki bi bile primerne za druge banovine. Kontroliranje promet preko faktur se ne zdd umestno tn krivično bi bilo postaviti sicer rednega davkoplačevalca na zatožno klop, če ugotove po fakturah, da se prijava do pičice natančno ne ujema z njimi. Vsi čutimo, kako hudi časi so. Zaslužek je majhen, prometa z inozenisstivom skoraj ni, pomanjkanje denarnih sredstev je od dne do dne občtfbnejge; kriza se poostruje in s tem bi morala računati tudi finančna uprava, liaala je pa odredba, da se morajo vse prošnje, čeprav so upravičene, za odlok piačaa davka odkloniti, kar je v nasprotja z zakonom Govornik je povzdignil glas: Samo eno sredstvo imamo proti temu, ki ga lahko uporabimo: protest. Upravičeno zahtevamo, da finančna uprava postopa pravično, v smislu zakona in upoštevajo* izredne gospodarske razmere! Naj bi ta apel prodrl iz te dvorane do naše parlamentarne delegacije! Burno pritrjevanje prisotnih je pričalo, kako umestne so bile izrečene besede. Predavatelj je pa govoril o pridobnini in prometnem davku. In sicer le, kako se td davščini smeta odmerjati po zakonu. Predavanje je bik) tako zgoščeno, saj je snov izredno obširna in so posamezna vprašanja, M so v zvezi z bolj nejasnimi zakonskimi določili, zelo zamotana in še nerešena s pravnega stalšča, da bi ne mogli podati dovolj jasne splošne slike v okviru takšnega članka. Najprej je predavatelj razpravljal, kako " se določa davčna osnova za pridobnino, v j drugem delu je pa govoril o prometnem J davku. Kako se določa davčna osnova na pridobnino, je predavatelj razložil izčrpno in nazorno. Ugotavlja se na štiri načine. Poslušalci so lahko sprevideli, da je za davkoplačevalce vedno bolje, če niso v nekakšni pasivni rezi s t ene i proti davčni upravi ter da predlože prijave po vseh predpisih s predložitvijo bilance in računa Izgube in dobička ali začetni in končni inventar kot pač določa zakon. Važno je zlasti, da davkoplačevalec predloži takšno prijavo z verodostojnimi dokazili o višini letnega kosmatega dobička in navedbo obratnih stroškov — še pred sejo davčnega odbora. Pozneje ne pomaga več nobena predložitev in dokazovanje. Seveda se lahko davkoplačevalec še pritoži na re-klamacijski odbor, če davčni odbor ni uporabil dovolj podatkov, ali če je uporabil pomanjkljive za oceno kosmatega d-o-b:čka, v drugih primerih pa na upravno sodišče, toda vedno je bolje, če predloži popolno prijavo pravočasno. Predavatelj je mnoga takšna pravna vprašanja spretno razčlenil in obravnaval. Potrebno bi bilo, da bi predavatelj objavil predavanje v celoti, kajti pravno-davčna vprašanja so ljudem še zelo tuja, morali bi jih pa poznati čim najbolj. Na predavanju si ljudje ne morejo vsega zapomniti in pojma se kaj kmalu zamešajo, če nisi dovolj pazljiv. Poslušalci so nagradili predavatelja z živannim odobravanjem, čeprav so bili nekateri nekoliko razočarana, ker so na tihem upali, da jim bo predavatelj vsaj namignil, kako bi si olajšali neznosno davčno breme . .. JABOLKA prebrana in sortirana, v ameriških zabojih, po znižanih cenah — dokler Še traja zaloga, se dobe pri — KMETIJSKI DRUŽBI, Turjaški trg. 4327 Iz Trebnjega — Zastrupljeval&c psov. Primer brezsrčnega zastrupljanja psov smo imeLi te dni v Trebnjem in opravičeno pričakujejo vsi najstrožje preiskave merodajnih oblasti v s vrbo ugotovitve brezsrčne ža, pred katerim niso varni oiti psi. Pred dnevi je bil zastrupljen pes trgovca Ivana Gro-seka v Trebnjem, istega aH naslednjega dne pa pes inž. Ruperta Broveta. Oba psa sta bila lastnikoma velike vrednosti in se splošno domneva, da ju je zastrupila ifita zlobna roka baš v Trebnjem. Preiskava je dognala, da sta biLa psa zastrupljena z arzenom in upravičeno se pričakuje, da bo preiskava pokazala, od kod izvira arzen, katerega prodaja je dovoljena le na podlagi receptov, in katerega razpečevanje je zabranjeno pod najstrožjo kaznijo. — Slinavka in parkljevka. V kraju Di-jonik sreza Zagreb je bila ugotovljena slinavka in parkljevka in je ta srez in vsi so« sedni srezi pod zaporo za promet s živino. V dTavski banovini so pod zaporo srezi Brežice, Krško. Laško in Šmarje pri Jelšah. V teh srezib so prepovedani vsi živinski sejmi, zabranjeno je izdajanje živinskih potnih listov, prepovedano je pa tudi goniti žiivino v sosedne sreze. Da se ta živinska bolezen ne zanese tudi v naš srez so izdani najstrožji ukrepi o prometu z živino, prebivalstvo se pa opozarja, naj oblasti pomaga pri zatiranju te kužne živn.ke bolezni in se seznam a tozadevnimi predpisi v posebni broSuri, ki je vsakemu na razpolago pri obftrni. — Osebna v as t. Nastavljen je kot zva* n&Snak pri okrajnemu sodišču v Gor Radgoni g. Josip Cufar iz Trebnjega. K okrajnemu sodišču v Mursko Soboto je pa imenovan Karol Rode, doslej prometnik na stanici Trebnje. Postani in ostani dan Vodnikove družbe! &m Deeourcolle* (ProGletst Huk 104 Roman Pciem je pa vzel papir in brž napisal nekaj vrstic. Prečital jih je in prikimal zadovoljno z glavo, kakor bi občudoval svoj slog in pisavo. Zapečatil je pismo in smeje napisa! na kuverto* naslov: »Gospod državni tožilec na državnem tožilstvu v Parizu.« Razmišljal je: — Če oddam to pismo na pošto dre-vi, ga dobi sod;šče sele Hitri zjutraj ob osmih. Ker bo pomešano med kopico drugih pisem. pr;dc na vrsto šele" čez dan. Uradnik napiše na kuverto številko, vtakne pismo v mapo v pregled« in tako pride njegovo pismo v varnostni oddelek šele proti večeru, ko se uradi že zapirajo. Prečitajo ga šele naslednjega dne. To sta že dva dneva. Predino bo torej kaj ukrenjeno, predno poverijo policijskemu organu to zadevo itd____to bo zopet trajalo najmanj štiriindvajset ur. Ne primejo torej tega vražjega Pa-noufla prej nego čez tri noči okrog štirih zjutraj... Ne, bolje bo. Če ga pustimo čakati. In z velikimi črkami je pripisal na robu kuverte: >Nujno!vci kač se priplazijo ponoči v park. ukradejo nekaj kač in jih prodajo parku nazaj kot novo robo. Tako si prihranijo trud in pridejo do lažjega zaslužka. Ko so nekega dne izginile najnevarnejše kače, so začeli iskati tatu, toda vse iskanje je bilo zaman. Čez nekaj tednov se je pa javil lovec kač in ponudil odškodnino za ukradene kače. Ker se je vedel nekam sumljivo, so ga aretirali in priznal je, da je ponujal na prodaj kače, ki jih je bil sam ukradel. Obenem je pravil, kako nevarno in težko je bik) ukrasti kače, ki . jih je odnesel domov v vreči. Bil je v smrtni nevarnosti ko jih je lovil in spravljaj v vrečo. Dejal je, da zasluži za svoj pogum odlikovanje, pa so mu prisodili mesec dni zapora. Fitz Simons je posvetil velik del svoje knjige čuvaju kačiega parka. Ni lahko biti tak čuvaj. Čuvaja v Port Elpzabethu so kače že šestkrat smrtno pičile. Vsak drugi bi bil vsak pik plačal z glavo, čuvaj Jean je pa srečno prestal vse pike in celo strup velike klopotače mu ni mogel do živega. Kljub smrtni nevarnostih je mož zelo lahkomiseln in rad brska po bazenu, kjer se skriva večina kač, da poišče novčiče, ki jih mečejo ljudje v bazen. Najnevarnejša je kača po imenu Mamba, ki živi na drevju. Fitz Simons je dal tej kači svarilno ime »Attila«. Domačini ji pa pravijo Mamba, senca smrti. Ta kača prebiva med vejami košatih dreves in zasleduje človeka tako hitro, da ga dohiti, pa naj še tako beži pred njo. Človek, ki ga piči Mamba, je mrtev v dveh urah. V prejšnjih časih so podlegli strupu teh kač tisoči ljudi. Cele družine so bile iztreb-Ijene. Mamba se rad splazi tudi v kočo in preseneti speče prebivalce. Zdaj je nevarnost manjša, ker učinkuje serum zelo dobro in je rešil že mnogim ljudem življenje. Ameriški prezidenti Franklin Delano Roosevelt bo 32. p rezident Zedinjenih držav. Prvi ameriški prezident Georg washington je nastopil svoje mesto 1. 1782; sledil mu je 1. 1797 .drugi federalist John Adarrrs. Potem so prišli na prezidentski stolček po vrsti štirje^ republikanci, 1. 1801. Thomas Jefferson, 1. 1809 James Ma-dison, 1. 1817. James Monroe in 1. 1825. John Ouincy Adams. Leta 1829. je bil izvoljen prvi demokrat Andrew Jack-son, po njem 1. 1837. zopet demokrat Martin Van Buren. 1. 1841. je bil izvoljen liberalec Willtam Henrv Harrison. potem pa zopet dva demokrata, 1. 1841. John Tvler in 1. 1845. James Knox Polk; dalje liberalca 1. 1849. Zachary Tayk>r in 1. 1850. Millard Fillmore, potem zopet demokrata 1. 1853. Franklin Pierce in l. 1857. James Bochanati. Sledilo je pet demokratskih preziden-tov, in sicer 1. 1861. Abraham Lincotn, 1. 1865. Andrew Johnson, 1. 1869. Uly-sses Simoson Grant. 1. 1877. Ruther-ford Birchard Haves, 1. 1881. James Abram Garfield in istega leta Chester Alan Arthur. Leta 1885. je bil izvoljen za prezidenta demokrat Grover Cle-veland, 1. 1897. mu je sledil zopet republikanec William Mc Kinlev, 1. 1901. tudi republikanec Theodore Roosevelt, L 1909. zopet republikanec William Howard Taft, l. 1913. pa zopet demokrat Woodrov Wirson, ki je vladal do 1. 1921., ko mu je sledil zopet republikanec Warren Gamaliei Harding. Dva i zadnja ameriška prezidenta sta bila zopet republikanca, od 1. 1923. Calvin Coolidge in od 1. 1929. Herbert Clark Hoover. Izmed dosedanjih prezidentov so bili pravniki Adams, Jefferson. Madi-son, Monroe, Adams, Jackson, Van Buren Tvler. Polk Fillmore. Pierce. Buchanan, Lincoln. Hayes, Garfield, Cleveland. Harrison. Mc Kinley. Taft. Wilson m Coohdge. VVashington je bil poljedelec in kolonizator, Johnson krojač. Hoover pa rudniški inženjer. Večina ameriških prezidentov je bila angleške krvi. Tragična smrt Brusilovega sina Podrobnosti tragične smrti Brusilovega sina še niso bile znane. Zdaj jih priobčujejo nekateri ruski listi, izhajajoči na Daljnem vzhodu. Jeseni 1919 je dosegla bela armada višek svoje ofenzive. 13. oktobra je zavzel Kornilov polk mesto Orel, 20 km od Tule in 350 km od Moskve. Najbolj se je odlikovala konjenica. Zato so se začeli tudi boljševiki zanimati za njo. Za organizatorja konjenice so si izbrali generala Brusilova, znanega po slavni ofemzivi carske armade 1. 1916. Brusilov je bil kavalerist in izboren poznavalec konjenice. Trocki je dosegel, da je bil Brusilov imenovan za inšpektorja rde- konjenice. Brusilov je res reorganiziral rdečo konjenico tako, da je kmalu uspešno posegla v državljansko vojno, zlasti ko se je v novembru pričela ofenziva rdeče armade. Bela armada se je morala umakniti. Nekega dne se je med bitko razširila po beli armadi vest, da je bil general Brusilov ujet. Izkazalo se je pa, da gre samo za njegovega sina, ki je bil tudi kavalerist. V bitki bi bil moral Brusilov sin s svojim konjeniškim oddelkom prodreti belo fronto in pognati v zrak most čez reko Sosno, za hrbtom dobrovoljjske armade. To se mu pa ni posrečilo, bela armada ga je ujela. Brusilov sin je bil visoke postave, kostanjevih las in zelo podoben svojemu očetu. Nosil je dolg konjeniški plašč in znak krasne armade. Rad bi bil baje prestopil v belo armado, pa ga častniki niso hoteli sprejeti. Prišel je pred vojno sodišče, bil je obsojen na smrt in ustreljen. Smrtna obsodba je bila izvršena med grmenjem topov hitro prodirajoče rdeče armade. Panem et circenses Zunanja proslava 151etnice komunistične revolucije v Moskvi je bila zelo impozantna. Glavne ulice so bile lepo okrašene in razsvetljene, ljudje so videli velike vojaške parade in delavske manifestacije, posebno gledališke predstave, ognjemete, krasno beneško noč na reki Moskvi itd Organizatorji proslave so Da dobro vedeli, da je potreben ljudem tudi kruh, ker brez njega človek ne more biti dobre volje. Povprečnega meščana je bilo treba rešiti vsaj za nekaj ur mučnega čakanja v dolgih vrstah na hrano, kar je letos jeseni zopet tipičen pojav v Moskvi. Sovjetski listi sami poročajo o tem. Ljudski komisarijat prehrane je sklenil razdeliti med moskovsko in leningrajsko prebivalstvo za proslavo 15 letnice komunistične revolucije 6 tisoč 400 ton masti, riža in sladkega peciva. 8.200.000 konzerv, mnogo moke itd. Za udeležence manifestacij in slavnostnih večernih prireditev so bili organizirani posebni preskrbovalni fondi. Komisarijat prehrane je naročil javnim organom v Moskvi in Leningradu, naj pripravijo za 4 milijone rubljev ruskih krofov in obloženih kruhkov za moskovsko prebivalstvo, za 3 milijone rubljev pa za prebivalstvo Leningrada. Zadnje čase je maslo in riž v Moskvi in Leningradu tako redek pojav, da so bili dnevi proslave 151etnice boljše viške revolucije v Moskvi in Leningradu res pravi prazniki in da so bili ljudje res dobre volje. Odprte planinske koče Ljubljana, 17, novembra SPD sporoča, da so odprte in oskrbovane naslednje planinske koče in domovi: Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu in Koča na Veliki Planini. Podružnica SPD v Colju sporoča, da so odprte sledeče koče: Pis-kernikova in Tiler-jeva koča v Logarski dolini, Mozirska koea na Mozirski planini in Celjska koča v Celjskem pogorju. Podružnica SPD v Kranju naznanja, da je Valvazorjeva koča stalno odprta in oskrbovana- Glede ključev za Prešernovo kočo se je oglasiti pri oskrbnici Valvazorjeve koče. Mežiška podružnica SPD sporoča, da ie Uletova koča na Peci oskrbovana ob sobotah in nedeljah do 1. decembra t. L, če bodo dospele prijave- — Čim bodo snežne razmere na Peci za smučanje ugodne, bo koča stalno oskrbovana celo zimo. V koči je nameščenih za zimske posetnike 44 postelj v kurjenih sobah. Vse prijave glede poseta je pravočasno poslati podružnici SPD >Peca< v Mežici. Podružnica SpD v Škofji Loki naznanja, da je koča na Ljubniku odprta in oskrbovana vse leto- Pot je dobro markirana, tako da je dostop mogoč od vseh strani. Tura je zlasti priporočljiva v jesenskih dneh zaradi izredno lepega razgleda. Upravni odbor SPD na Bocu sporoča, da bo restavracija na Boču tudi letošnjo zimo odprta in oskrbovana. Podružnica SPD v Bohinju naznanja, da je koča pod Bogatinom zaprta, kdor jo želi posetiti naj se zglasi pri g. Hodniku, gostilničarju v Bohinju. Podružnica SPD Trbovlje javlja, da je Dom na Mrzlici odprt in oskrbovan vse leto. Podružnica SPD v Črnomlju sporoča, tla je Planinski dom na Mirni gori vedno odprt in oskrbovan. Podružnica SPD t Litiji sporoča, da sta Tomazinova koča na Sv. Gori in Koča na Sv. Planini vse leto odprti in kar najbolje oskrbovani. podužnica SPD v Tržiču naznanja, da so v njenem področju odprte naslednje planinske postojanke: Planinski doni na Kofcah, Smučarski dom na Zelenici; oba vse leto odprta in oskrbovana. Prav tako je stalno odprta in oskrbovana okrepčevalnica na Ljubelju. Na Zelenici je za prvo silo za smučanje dovolj snega. Podružnica SPD Zidani most sporoča, da je Planinske dom na Lisci odprt in oskrbovan- DANES VELIKI MISTIČNI VEČER znamenitega telepata Prvi nastop fenomenalnega medija Svenson v Ljubljani. — Večer tajinstvenih pojavov okultne znanosti. TELEPATIJA, SUGESTIJA, TELEVIZIJA, JASNOVIDNOST. — Cene od Din 5.— do Din 25.—. Prlčetek točno ob y29. mi zvečer. Velika dvorana hotela UNION Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda J5ĐHE5I PISEMSKE ZNAMKE različne, iz raznih držav, po najvišji ceni kupuje Franc Si-ladi, damski frizer v Slovenskih Konjicah. 4323 NBttMltBINI DELIKATESNO TRGOVINO z zajtrkovalnico, prvovrstno, z velikim prometom za 300.000 dinarjev — proda Karol Breznik, Celje. 4284 PRODAM HIŠO s 3 sobami, kuhinjo, shrambo, podstrešno sobo, drvarnico in vrtJčem, Posebno pripravno za umirovi j enca ali obrtnika. Ena soba se lahko predela v prodajamo ali delavnico. Cena 40.000 dinarjev. — Potreben kapital 30.000 Din. — A. Pribil, Vojnik. 4321 PRODAM ALI DAM V ZAKUP hotel, restavracijo in kavarno v prometnem mestu Primorja. Ponudbe na upravo >S1. Naroda« pod »Letovišče«. 4312 Dopisoma DVA GOSPODA * ki bi hotela poučevati dve izobraženi gospodični plesat — naj se javita pod značko »Honorar 4225« na upravo »Slov. Naroda«. I23SS03I ZIMSKA SUKNJA lepa, srednje velikosti in pa salonska suknja (Salonrock), poceni naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda« pod »st. 4324«. POSESTVO z 38 oralov zemlje, novo zidano hišo in gospodarskim poslopjem, za cesto, *4 ure od trga na Štajerskem, prodam. — Informacije daje: E. Bezenšek, trgovec v Podsredi. 4322 FOTOAPARAT 10X15, Zeiss Tessar f 1:4.5, malo rabljen, z vsem priborom, prodam za polovično nabavno ceno. Jože Dolinar, Dobrova pri Ljubljani. 4319 JABOLCNIK prvovrsten, prodaja najceneje A. Lottspeich, samske Toplice. GIMD £1 IZPOSOJAMO plošče, gramofone, radio-aparate. »ŠLAGER«, Aleksandrova c. 4. (prehod »Viktoria« palače) o GO JZER JI na obroke. »TEMPO«, Ljubljana, Gledališka ulica. štev. 4 113/T BRZO POPRA VLJ A LNIC A popravlja čevlje tU tro m poceni — Ljubljana, selenburgova tU St. 4, dvorišče. 9l/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA - MODA ANTON PRESKE R, Ljubljana. Sv. Petrr cesta 14. ZAKAJ PREZEBATE ko Vam štedilnik lahko zastonj ogreva in zrači stanovanje. — Cena naprave Din 150.—. — Aljančič, Bistrica-Pobrezje. 4318 Najmodernejši BRIVSKI in DAMSKI SALON v palači GRAFIKE. — Se priporoča MATKO ŠIJAKOVIč MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACU NAROBE, Ljubljana, Gos posveta ka cesta št. 16 (pri Levu) 2.VT VDOVA srednjih let, vajena vsakega dela in tudi nekoliko kuhanja, išče stalmo službo. — Helena Pušnik. Medvedje selo. pošta Podplat 4307 DVA CEVLJ. POMOČNIKA enega za zbita dela in enega za gojzerice, — sprejme takoj Kolničar Franc. Duplje, pošta Križe, Gorenjsko. 4317 Urejuje: Josip Zupančič, Za »Narodno Uakarao«: Fran Jesersek. — Za upravo tn inseratni aei usta: Oton Chrtatoc — Val ? Ljubljani.