OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Vol. хххп. — leto хххп.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing ol All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JUNE 20, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 120
Praški nadškof ne želi sporazuma s komunistično vlado
PRAGA, 18. junija. — Praški ftadškof Jožef Beran je danes kljubovalno izjavil, da ne bo podpisal nobenega sporazuma, ki bi kršil "zakone cerkve." Be-fan je s prižnice napadel češkoslovaško vlado, ki si prizadeva, bi prišlo do sporazuma med Cerkvijo in državo. Pred štirimi dnevi so oblasti postavile straže okrog njegove palače in jo Ukinile šele danes. To priliko je Beran izrabil, da je pred kakš-3,000 vernikov odločno zavrgel vsako možnost za sporazum z državo in celo napovedal 8e hujši odpor proti vladnim reformam.
Govor Berana je bil zelo izzivalen. Govoril je, s povzdig-'ijenim glasom in se med govo-Cam razburjeno tolkel po prsih:
"Možno je, da bo le še malo prilik, da vam bom lahko govo-^il. Toda če boste slišali na praš. kem radiju, da sem podpisal sporazum, ne verujte, kw jaz ne bi Nikoli podpisal sporazuma proti Zakonom cerkve in proti čliveš-kiin pravicam." je zavpil Beran.
Po Beranovem govoru se je Množica podala na trg pred nad-^kofovo palačo. Kakšnih 3,000 katoličanov je izražalo svojo ^danost Beranu, ki jim je ma-^al z roko z balkona palače.
"Nikoli ne bomo dovolili, da ^as vzamejo," so vpili verniki, .^ekatere žene in otroci pa so ^kali in postajali histerični. ■ Z današnjim Beranovim go-%rom je skoraj sigurno, da bodo oblasti podvzele ostre mere, da bi neupogljivega predstavnika rimske cerkve prepričale, da dolguje lojalnost tudi državi.
Notranji minister Vaclav Ko-&%ky je na konferenci praških ^slavcev obsodil početje Berana ^ delovanje rimsko-katoliške ^ijerarhije, ki da predstavlja ^^dnje ostanke reakcije na Češ-'^oslovaškem. V svojem govoru dal jasno vedeti, da češkoslovaške oblasti smatrajo Berana ^ agenta Vatikana. Rekel je, da ^^Grkvena hijerarhija na Češkoslovaškem pod vplivom Vatika-deluje proti "našemu Ijud-®ko-demokratičnemu redu."
„ Naročajte, širite in čitajte ^*uikopravnost!"
LEWIS POHVALIL SENATORJE, KI SE BORIJO PROTI T-H ZAKONU
WASHINGTON, 18. junija—Predsednik United Mine Workers unije John L. Lewis je danes čestital trem liberalnim demokratičnim senatorjem, ki se zoperstavljajo popravkom vladne zakonske predloge.
Popravki, ki so bili predloženi
in deloma odobreni v senatu, bi ohranili v novem delavskem zakonu najvažnejše določbe osovraženega Taft-Hartleyevega zakona.
Senatorji, katerim je Lewis čestital radi vešče in pogumne borbe za preklic Taft-Hartleyevega zakona in sprejetje vladne predloge brez vsakih popravkov, so Claude Pepper iz Floride, James Murray iz Montane in Mathew Neeley iz West Virgini-je. Mnogi demokratski senatorji so se priključili republikancem in predlagajo vrsto popravkov, vladne predloge. Celo nekateri delavski voditelji so pristali na te popravke, kakor predsednik AFL William Green in predsednik CIO Philip Murray. Od delavskih voditeljev je Lewis edini, ki zagovarja brezkompromisni preklic T-H zakona ter je v zvezi s tem že napadel Greena in Murraya.
V svojem telegramu trem senatorjem je Lewis izjavil, da je zelo žalostno, ker so jih v njihovi borbi, "da se zbriše oduren, po Taftu .vsiljen zakon," zapustili ostali demokrati, ki so onečasti-li obljube v pogramu svoje stranke in dali na razpolago svojo moč onim, ki bi radi "zatirali in izkoriščali delavstvo in navadno ljudstvo."
Lewis je v svojem telegramu napadel tudi ohijskega republikanskega senatorja Roberta A. Tafta, ki si prizadeva, da bi glavne določbe iz njegovega zakona bile ohranjene v novi postavi. Med ostalim je rekel:
"Taft je, seveda, sin bogatega človeka, katerega je obsedla misel, da je njemu zapuščeno v dedščino in da je njegova misija, da ureja življenja in zavira pohvalne anibicije sinov in hčera siromakov."
Lewis je napadel Tafta prav v času, ko zgleda skoro sigurno, da bodo njegovi podpiratelji ohranili še eno važno določbo— injunkcijo proti stavkam, ki "ogrožajo varnost dežele."
lOJALNOSTNA PRISEGA NAPADENA )^A SHODU CERKVENE FEDERACIJE
Organizacija Cleveland •lurch Federation je v petek '®odila predlagano ohijsko za-"^•isko predlogo, po kateri bi se
Ob,
učiteljev in javnih uslužben-zahtevalo lojalnostno prise-
^irektorji federacije, ki so se stali v Old Stone cerkvi, so resolucijo, s katero se f^rstavljajo tako zvani senat-predlogi 345, ki je bolj znana
imenom Bartunek-Seibert ^loga.	\
Profesor Henry Miller Busch ^<ivetnik Oliver Schroder, ki dobila nalogo, da sestavita lucijo, sta opozorila, da je '3ska predloga, katere cilj je da se zoperstavi komuniz-[Л tako pomanjkljivo sestavih da bo brez vsakega učinka (^.Predstavlja le splošno histe-ki zavzema oblike lova na
resoluciji je cerkvena fede-zagotovila, da Bartunek-^ ^ertova predloga zagotavlja, V je namen kontrolirati sub-^ivne aktivnosti pod splošno
označbo "komunizma," dejansko pa predstavlja veliko nevarnost verskim svpbodščinam.
Ta grožnja je pojasnjena na ta način:
1.	Pomen besede "komunizem" je tako površno pojasnjen, da se borbo za bratstvo človeka in očetovstvo Boga lahko smatra za aktivnosti komunističnih frontovskih organizacij.
2.	Komunistične zveze so pojasnjene tako površno, da obstoji velika nevarnost, da bi se liberalne pastorje in duhovnike lahko obtožilo kot sopotnike, če bi podpirali gibanja in stvari, ki jih lahko podpirajo tudi komunisti.
3.	Celo najbolj oddaljene zveze s komunizmom ali pa komunisti so prepovedane.
Cerkvena federacija je v svoji .resoluciji še enkrat poudarila svojo stoletno vdanost duhovnim svobodščinam in izrazila opozicijo proti vsem oblikam kontrole vesti in verovanja s strani države.
Taft je izjavil, da je skoro povsem sigurno, da ne bo več od štirih republikanskih senatorjev, ki se bodo zoperstavili določbi o injunkciji, medtem ko bo 16 demokratskih senatorjev verjetno glasovalo za injunkcijo.
Če bi 17 demokratov glasovalo za Tafta, bi bilo potrebno najmanj dvanajst glasov republikanskih senatorjev, da se blokira določbo o injunkciji.
*
Zahtevajo uzakonjen je Wagnerjevega akta
NEW YORK, 18. junija—Sku-pina predsednikov in uradnikov osmih levičarskih unij CIO je danes sklicala "nujnostno konferenco" voditeljev strokovnih unij za 26. junija v Washing-tonu. Na konferenci se bo raz-motrivalo na kakšen način bi se prisililo kongres, da ponovno uzakoni stari Wagnerjev akt.
V pozivu na konferenco je bila Trumanova administracija obtožena, "da je cinično in sramotno zavrgla svoje volilne obljube.
Ford Co. zavrgla zahteve unije
DETROIT, 18. junija.—Ford Co. je danes zavrgla zahteve CIO unije avtnih delavcev za $100 mesečne penzije in zvišanje mezd. Namesto tega so predstavniki družbe predlagali, da se za dobo 18 mesecev zamrzne sedanje plače delavcem. Šef za industrijske odnošaje Fordove družbe John S. Bugas je v svojem pismu predsedniku UAW Walterju Reutherju izjavil, da bi bilo skrajno neumno, da se podvzame akcije, ki bi družbo prisilile, da zviša cene svojim izdelkom.
Bugas je izjavil, da bo družba zavrgla spremembo sedanjega kontrakta, ki bi pomenila zvi-Š9,ne delavske stroške, bodisi v obliki zvišanja mezd ali pa v obliki mesečnih penzij in ostalih dobrodelnih skladov. V svojem pismu je orisal tudi temno ekonomsko bodočnost dežele.
Predsednik unije Reuther je izjavil, da je ponudba družbe za zamrznjenje mezd podobna "ekonomskemu zdravilu", ki so ga priporočili ljudje, ki so deželo leta 1929 vrgli v katastrofalno depresijo.
"Fordovi delavci skupaj z ostalim ameriškim ljudstvom niso pripravljeni, da bi zopet hodili po istih poteh", je rekel Reuther, ki je tudi obtožil družbo, da ni, iskrena pri tekočih pogajanjih.
Unija avtnih delavcev zahteva, da se v novem kontraktu zagotovi $100 mesečne penzije za stare delavce, zdravstveni in varnostni program ter zvišane mezde.
Prememba bančnega poslovanja
Vodstvo North American banke sporoča, da bo s 1. julijem prekinilo s večernim poslovanjem v njih treh podružnicah ob petkih. Do sedaj so bili uradi odprti vsak petek od 6. do 8. zvečer poslej pa bodo odprti od 4:30 do 6. zvečer.
Plemenski predsodki v zvezi s poroko Robesonovega sina
NEW YORK, 19. junija—Danes je tu prišlo do krajših plemenskih demonstracij, ko je neki kongregacijski pastor poročil Paula Robeson jr., sina sloVeče-ga zamorskega baritona, in belopolto mladenko, bivšo Robe-sonovo sošolko.
Pred poslopjem se je zbralo več sto ljudi. Nekateri so začeli vpiti in žaliti mladi par.
Robeson sr., ki se je nedavno vrnil s koncertne ture po Sovjetski zvezi, je izjavil, da bi takšnih izrazov plemenskih predsodkov ne bilo v Rusiji, ker poroka med črncem in belopolto mladenko ne bi sploh vzbudila nobene senzacije.
Mladi Robeson je po poklicu električni inženir. S svojo nevesto se je seznanil na univerzi Cornell. Njeno dekliško ime je Marylin Paule Greenberg, študirala je psihologijo in bila aktivna pri raznih naprednih organizacijah.
Starejši Robeson je zvečer пат stopil na shodu, katerega se je udeležilo okrog 4,000 oseb. V svojem govoru je med ostalim izjavil;
"Ljubim sovjetsko ljudstvo, ker je več trpelo in irtvovalo za nas zamorce, progresivna ljudstva in bodoča ljudstva tega sveta, kakor pa katera koli dežela na svetu."
Shod se je vršil pod pokroviteljstvom Sveta za afriške zadeve, katerega je justičhi tajnik Tom Clark označil za "prevratnega."
Robeson je ponovno zagotovil, kakor je to zagotovil na Mirovni konferenci v Parizu, da se zamorce nikoli ne bo pahnilo v vojno proti Sovjetski zvezi. Omenil je tudi svoje skušnje iz mladih let, ko je kot zamorec bil vedno zaničevan.
"Nikoli se nisem pomiril s podrejeno vlogo zaradi moje plemenske pripadnosti in barve in lahko prisežem pri Bogu, da se nikoli ne bom," je rekel Robeson.
moskva napada izpprijenost vatikana
LONDON, 18. junija — Moskovski časopisi nadaljujejo z napadi na Vatikan. Najnovejši napad je bil objavljen v magazi-nu "Nova Doba," v katerem je med ostalim rečeno:
"Nikoli ni izprijenost očetov cerkve bila tako razgaljena. Nikoli ni ta izprijenost zavzela takšen pošastni obseg, kot prav v naši dobi, ko sveti očetje odprto igrajo vlogo medarodnih mešetar^ev in špekulantov. Vatikan se je popolnoma povezal z monopolističnim kapitalom."
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile prošli četrltk pri Mr. in Mrs. Robert Noles, 13609 Eagles-mere Ave., in jima pustile zalo hčerkico-prvorojenko.
Mati in dete se dobro počutita v Booth Memorial bolnišnici. Dekliško ime matere je bilo Nettie Sray. Mr. in Mrs. Anthony Sray sta postala prvič stari oče in stara mama, Mr. in Mrs. William Noles, 13415 Benheim Rd., pa drugič. — Čestitamo!
Zunanji ministri velikih sil so se sporazumeG glede vprašanja Berlina
Izvedenci menijo, da I bo 5 milionov ljudi brez dela
WASHINGTON, 18. junija— Vladni ekonomi verujejo, da se bo brezposelnost zvišala na 5,000,000 ljudi, predno jo bo mogoče brzdati. Do konca tekočega leta ali pa začetka prihodnjega, izvedenci ne vidijo nobene možnosti, da bi se moglo ustaviti naraščajočo brezposelnost.
Po poročilih Associated Pressa so v petih zveznih državah že sprejeli relifne postave, ki veljajo za dobo depresije, medtem ko so v sedmih večjih mestih že uvedli znano "relifno delo."
Izvedenci pa kljub malo obetajočim izgledom na polju ekonomije menijo, da se lahko dežela izogne večjim neprilikam.
Neki vladni ekonom je izjavil, da njegovi kolegi ne verujejo, da se bo tekoča brezposelnost ustavila na številki 3,289,000 ali pa 4,000,000. Odpor proti "defla-ciji" se bo pojavil, ko se bo število brezposelnih zvišalo na okrog 5,000,000 oseb.
Predsednik Truman je predvčerajšnjem izjavil, da se ekonomija dežele ne nahaja v nobeni krizi. Priporočil je kongresu, naj preskrbi sklade, s katerimi bi se v posameznih zveznih državah financiralo "domači re-lif." Ta sklad bi razpolagal z $230,000,000 letno, poleg $1,000,-000,000, ki se že nahajajo v fe-deralnern skladu za pomoč slepim in starim osebam ter odvisnim otrokom.
Države, ki so zadnje mesece uvedle nujnostne mere, s tem, da so posameznim okrožjem odobrile posojila potom bondov ali pa da dvignejo davke itd., so Massachusetts, Ohio, Iowa, Minnesota in Kansas. Relifne projekte pa so uvedla sledeča mesta: Detorit, Chicago, Cincinnati, Los Angeles, Cleveland in Milwaukee.
Volitve V petih tržaških občinah
TRST, 19./junija — Danes so volilci petih tržaških občin izvolili svoje zastopnike za mestni svet Trsta.
Občine se nahajajo na ozemlju, ki ga kontrolirajo anglo-ameriške okupacijske sile. Ker pa tu živijo povečini Slovenci, se pričakuje, da bodo svoje sile preiskusili komunisti, ki držijo s Kominformo in pristaši jugoslovanskega maršala Tita.
Zadnjo nedeljo so na volitvah v Trstu zmagali krščanski demokrati. Stranke, ki so za priključitev Trsta k Italiji, so dobile 4 od 60 sedežev. Toda tudi komunisti, ki so proti Titu, so kot druga najmočnejša politična stranka Trsta dobili nepričako vano veliko število glasov.
Zopet doma
Mrs. Marion Bashel je srečno prestala operacijo v Glenville bolnišnici in sedaj se zopet nahaja na svojemu domu na 18913 Cherokee Ave., kjer jo prijate Ijice lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila in cvetlice ter voščilne kartice.
Nov grob
S sporazumom sicer niso rešeni osnovni problemi, toda napetost je omiljena; pričakuje se sporazum glede Avstrije
PARIZ, 19. junija—Dobro obveščeni krogi so danes naznanili, da so se zunanji ministri štirih velikih sil sporazumeli glede vprašanja Berlina.
Sporazum sicer ne predstavlja nobene rešitve osnovnih problemov, ki obstojajo kot kamen spotike med zapadom in Sovjetsko zvezo, toda z njim je znatno omiljena mednarodna napetost.
Besedilo sporazuma bo verjetno objavljano jutri. Baje predvideva med ostalim obnovo trgovine med vzhodno in zapadno Nemčijo, v Berlinu samem bi zavladal mir.
Do konca sporazuma je prišlo po večurni tajni seji, ki so jo zunanji ministri imeli danes.
Pričakuje se sporazum v zvezi z Avstrijo
Isti krogi pravijo, da se zunanji ministri nahajajo na robu sporazuma, po katerem bi bila sklenjena mirovna pogodba za Avstrijo. Na prejšnjih konferencah se zunanji ministri niso mogli sporazumeti glede tega vprašanja, ker so se zapadne sile zoperstavijale zahtevam sovjetske zveze za priključitev slovenske Koroške k Jugoslaviji in zahtevam glede vojne odškodnine.
Zunanji ministri se bodo jutri sestali na svoji zadnji seji,
na kateri bodo pripravili osnutek sporazuma. Seja bo tajna.
Pričakuje se, da bo ameriški državni tajnik Dean Acheson takoj po seji odpotovE^l v Washington.
Najvažnejši sporazum glede Nemčije je vsekakor obnova trgovine med zapadno in vzhodno Nemčijo. Nekateri krogi celo menijo, da bo prišlo do splošne obnove trgovine med vzhodno in zapadno Evropo.
kitajski komunisti napadajo američane
ŠANGAJ, 18. junija — Radio postaja komunistične Kitajske je danes obtožila ameriški konzulat in člane vojaške misije, da se v Mukdenu "ukvarjajo z vohunstvom."
Radio je naznanil, da so trije ne-Američani bili aretirani, toda ne omenja, da bi bil aretiran kak ameriški državljan.
Na obisku
Iz Anaheim, Cal, so se nahajali na obisku v Clevelandu Mrs. Nagode s hčerjo in zetom Mr. in Mrs. Benzie. Prišli so na svatbo Henry Nagode in Emilee Jenko. Ženin je sin Mrs. Nagode. Danes se zopet povrnejo v Californijo.
Podr. št. 48 Sansa
Jutri, v torek zvečer ob osmih se vrši redna mesečna seja podružnice št. 48 SANSa v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Članstvo in društveni zastopniki so prošeni, da se udeleže, ker je na dnevnem redu več važnih zadev.
Prestala operacijo
V Glenville bolnišnici je sreč no prestala težko operacijo po znana Mrs. Albina Mršnik iz 832 E. 216 St. Nahaja se v sobi št. 305, kjer jo prijateljice lahko obiščijo od 2. do 3. pop. in ?večer od 7. do 8, želimo ji čimprejšnjo popolno okrevanje!
karol simončić
Po dolgi bolezni je snoči umrl na svojemu domu Karol Simon-čič, p. d. Rojčov, stanujoč na 1143 E. 63 St. Star je bil 69 let in je bil doma iz vasi Mali črnil, fara Zatična, odkoder je prišel v Ameriko pred 46 leti. Delal je 44 let pri American Steel & Wire Co. Bil je član društva Dvor Baraga.
Tukaj zapušča soprogo Maty, rojeno Rostan, in pet otrok: Joseph, Rudolph, Edward, Adolph in Mrs. Mary Crtalič, v starem kraju pa sestro Frančiške. Sinova Rudolph in Adolph vodita pekarijo Simončič Slovenian Bakery n-a 6724 St. Clair Ave. Pogreb se be vršil v sredo zjutraj ob 9:15 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče.
Madžarska zavrgla pakt z Jugoslavijo
BUDIMPEŠTA, 18. junija — Madžarska vlada je danes naznanila razveljavljenje trgovinskega sporazuma, ki je bil sklenjen med Madžarsko in Jugoslavijo.
V uradni noti o preklicu sporazuma, ki je bila poslana jugoslovanskemu m i n i s t rskemu predsedniku Titu, je med ostalim rečeno, da madžarska vlada ne more trpeti ponavljanih kršitev sporazuma s strani Jugoslavije, ker da to ogroža ekonomski progres Madžarske.
Madžarska je ena zadnjih dežel vzhodne Evrope, ki je preklicala sporazum z Jugoslavijo. Nedavno je tudi Češkoslovaška vlada naznanila, da je pretrgala trgovinske odnoša je z Jugoslavijo.
*
Skupina četnikov obsojena v Srbiji
BEOGRAD, 18. junija —Bel-grajska "Borba," glasilo jugoslovanske Komunistične stranke, je danes naznanila, da je ljudska sodnija v južni Srbiji obsodila skupino desetih četnikov.
Eden od četnikov je bil obsojen na smrt, ostali pa na zapoiv ne kazni od tri do 18 let. Bili so obtoženi, ker so zahrbtno morili miličnike, ropali po poljedelskih zadrugah in pripravljali zarote proti varnostnim organom.
Iz bolnišnice
Mrs. Elizabeth Ludvik se je včeraj, vrnila iz Polyclinic bolnišnice na svoj dom na 1110 E. 63 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu.'
stran 2
enakopravnost
"ENAKOPRAVNOST"
Owned -and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and- Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za trl mesece)
-$8.50 - 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-^(Za tri mesece)
_$10,00 - 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
DRŽAVNE POSTAVE, KI OMEJUJEJO UNIJE
Ko deluje organizirano delavstvo—z malim upanjem na uspeh—da se prekliče Taft-Hartleyevo postavo, deluje tudi v več državah za to, da se razveljavi državne postave, ki omejujejo v nekaterih slučajih zveze bolj kot federalne postave. Mnogo teh omejujočih postav se je vpeljalo, ko je kongres razpravljal o Taft-Hartley postavi 1. 1947.
Tako je na primer 1. 1946-47 vpeljalo šestnajst držav omejitve glede zaprtega obrata, zveznega obrata in dogovora za nadaljevanje članstva. Ena točka delavsko-uprav-nega določa, da sme zaposliti delodajalec samo člane določene zveze; točka zveznega obrata daje delodajalcu pravico najeti kogar hoče pod pogojem, da pristopi delavec k uniji po poskusni dobi; dogovor za nadaljevanje članstva zahteva, da ostanejo delavci, ki so člani unije, člani še za določeno dobo.
Na tri teh postav se je opozorilo javnost, ko je najvišje sodišče Združenih držav potrdilo ustavnost postav v državah North Carolina, Nebraska in Arizona, katere prepovedujejo zaprte ali zvezne obrate ali omejitev zaposle-nja članov unije pri kaki tvrdki. (Omenjamo, da Taft-Hartley postava, katero skušata uprava in delavstvo nadomestiti, dasi prepoveduje zaprte obrate, dovoljuje pod gotovimi pogoji zvezne obrate. Vsekakor pa določa, da nikaka točka federalne postave ne more uveljaviti zaprtega obrata, ako ga državna postava prepoveduje.)
"Labor Information Bulletin" oddelka za delo Z. D., je objavil nedolgo tega kratek pregled državnih postav, ki imejujejo dogovore, ki naj ohranijo unijsko varnost. Lahko je opaziti, da so država, v katerih so te postave polno-močne, ponajveč kmetijske države Srednjega Zapada in Juga.	/
Dvanajst držđv—^Arizona, Arkansas, Florida, Georgia, Iowa, Nebraska, North Carolina, North Dakota, South Dakota, Tennessee, Texas in Virginia—ima postave, ki prepovedujejo dogovore, kateri imajo namen ohraniti varnost delavskih unij. Nevada ima slično postavo, o kateri se je pa razpravljalo v Nevada sodiščih za časa, ko se je pregled sestavljalo. Postave držav Delaware, Louisiana in Maryland proglašajo take dogovore kot nasprotne javnemu do-brobitju, a ne določajo kake kazni ali pripomočkov za izpolnitev istih.
Vse državne postave, ki končnoveljavno prepovedujejo dogovore za ohranitev zvezne varnosti (z izjemo Arizona postave), proglašajo, da se ne sme nikomur odreči dela radi članstva ali ne-članstva pri delavski unij. (Glasom Arizona postave je protipostavno zahtevati kot pogoj, da mora postati delavec član unije, ako hoče dobiti ali nadaljevati delo.)
Je pa še več državnih postav, ki omejujejo delavske zveze. Sledeče so objavljene v The Labor Information Bulletin-u:
Enajst držav je sprejelo določbe glede nadzora unij skih Članarin. Trinajst držav je na novo omejilo piketira-nje, deset jih je prepovedalo nasilje proti delavstvu ali plašenje delavstva in šest jih zahteva večino glasov pred pričetkom stavke. Štirinajst držav prepoveduje pomožne bojkote ali postavno sporne stavke, ali oboje. Enajst jih je prepovedalo ali omejilo stavke napram občim podvzetjem Osem jih je odreklo državnim uslužbencem pravico stav-kanja i.t.d.
Radi nasprotstev pri novi federalni delavski postavo-daji so prizadevanja za razveljavljen je nekaterih omejujočih državnih postav zatemnjena. Labor Information Bulletin, ki je pred kratkim izšel, poroča, da je mnogo predlog, katere se je ali naj se predloži letos državni zakonodaji za to, da se tako zakonodajo prekliče. Organizirano delavstvo je našlo prošlo jesen nekaj vzroka za navdušenje, ko so volilci v državah Maine, Massachusetts in New Mexico pobili predlog, da se prepove zaprte obrate in druge dogovore za obrambo varnosti unij. Glasovanje v državi Maine je imelo za uspeh razveljavi j en je ene obstoječih postav.
—Common Council
JANKO N. ROGELJ:
NA POTU V SLOVENIJO
FINANCIRANJE NAKUPA AMERIŠKIH KNJIG IN ČASOPISOV
?Pod okriljem ECA je bila omogočena zamenjava zaslužkov nekaterih evropskih podjetij v čezmorski trgovini v dolarje, da bi se s temi zneski financiral nakup ameriških časopisov in
knjig zapadni Evropi. Podjetje Stetcher-Hafner (New York) bo prodalo v zapadni Nemčiji za $40,000 knjig založbe MacMil-lan Co. Podjetje Times Inc., bo planirajo za $29,500 časopisov "Times" in "Life" v Avstriji in Holrmdiji. Bantam Book 1дс. (New York), bo prodalo za $9,000 knjig V zapadni Nemčiji.
V pisarni Trans World Airline družbe V hotelu Waldorf Astoria so nam naznanili, da je naš polet' številka 926 odložen za dve uri. Potniki smo se spogledali med seboj, ker smo bili ob šesti uri popoldne vsi pripravljeni, da gremo z avtomobilom na letališče. Vzroka nam niso povedali, zato smo bili se bolj radovedni; zakaj odlašajo s poletom v Evropo. Dva Švicarja, ki sta bila že precej dobre volje, pa povprašata po nepovedanem vzroku. Odgovor je bil, da zrakoplov še ni prejel vsega potrebnega za polet.
Nato nam je pisarniški uradnik razdelil male listke, s katerimi smo šli v sosedno restavracijo, kjer so nam servirali okusno večerjo. Večerja je bila na račun zračne linije.
Ob osmi uri smo se odpeljali na letališče La Guardia Field. Tam so nas sklicali skupaj ter nam povedali, da naj bomo pripravljeni za polet. Kar nas je bilo ameriških državljanov, nismo imeli nobenih pregledov ali uradnih sitnosti, a nedržavlja-ni, ki so bivali v Ameriki, so morali pokazati listine, da so plačali svoj dohodninski davek.
Čakanje je trajalo kake pol ure, pa se mi je zdelo, da je bila ta polovična ura dolga dve uri. Človeku se porodijo vsakovrstne misli in počutki, kajti to je bil moj prvi polet z zrakoplovom, polet, ki bo trajal preko šestnajst ur. To niso več mačje solze, to je dolga pot, na katero so mi nekateri želeli vso srečo— hvala jim,—a so bili tudi taki, katerih tiha želja je bila, da bi šel morskim ribam prepevat večno slavo.
Na letališču je vse polno ljudi, zastopane so vsakovrstne narodnosti, govorijo angleško, nemško, francosko, rusko, špansko, italijansko, itd., kakor takrat, ko so zidali babilonski stolp. Dobrovoljna Švicarja se prepirata med seboj, če je še potrebna francoska viza ali ne. (Ista je bila uradno odpravljena s prvim aprilom).	v
Po zvočniku nam naznanijo, da naj vsi pridemo do pisarniškega \irada TWA družbe. Tam se snidemo, nakar nas človek popelje do vrat, ki vodijo do zrakoplova. Pri vratih vsak pove svoje ime, a uradnik pogleda na listino, če je oseba zaznamovana za polet št. 926 med New Yor-kom in Parizom. Na listini je bilo 35 imen, torej 35 potnikov.
Zunaj na letališču nas čaka že velikanski zrakoplov tipa Constellation, pripravljen za polet. Noč je temna, luči močne in ostre, tako da izgleda ta orjak Constellation kot nočna pošast, ki ne spada na zemljo, ampak v zračne višine, visoko nad oblake. V zrakoplov vodijo visoke stopnice, ki so kar nekako utrudljive, posebno za one, ki gredo prvikrat na zračno vožnjo. Potniki se počasi pomikajo po teh stopnicah, kajti pred njimi se vspenja na stopnicah stara ženica, ki ima že preko sedem križev na svojem hrbtu.
"Če se ona ne boji vožnje," pravi zgovorni Švicar, "potem pridem tudi jaz po 30 letih srečno v Švico."
Vsi se nasmejemo, le drugi Švicar dostavi: "Vse se lahko pripeti živemu človeku."
Pa je bilo spet vse mimo in tiho.
Končno smo vsi v truplu zrakoplova. Stopnice odstranijo in vrata zapre dekle v uniformi zrakoplovne družbe.
Vse je nekako mirno med potniki ,vsak menda čaka, kdaj zabrnijo motorji, da odletimo na pot. Moj sopotnik je podpredsednik avtomobilske družbe v Lima, Peru, po rodu tudi Švicar. Menda je opazil, da sem
(Ponatis iz "Nove Dobe")
novinec, zato me povpraša, če je to moja prva vožnja. Kar dobro se mi je zdelo, da mi je stavil to vprašanje. S tem vprašanjem se je pričel pogovor, s katerim mi je bilo vse pojasne-no, kako se je potreba ravnati na prekooceanskem poletu. Mož je imel bogate skušnje s primitivnimi in modernimi sredstvi transportacije.
Zunaj so zabrneli propelorji, truplo zrakoplova se močno trese, v ospredju nad vrati pilotske kabine se pokaže električni napis: "Ne kadite!—Pripnite varnostne pasove!" Zračni orjak se prične premikati na odplovni prostor. Tam spet obstane, le motorji brnijo z velikansko močjo in silo, da jih ogrejejo za polet v zračne višine. Skoro pol ure traja to preiskušanje.
Nato se pojavita v ospredju potniške kabine pilot in strežki-nja ali gostiteljica. Predstavita eden drugega, nakar nam pilot naznani, da bomo v petih minutah odleteli, da naj zapnemo naše pasove. Nadalje nam pojasni, da bomo leteli sedem tisoč čevljev visoko, da vreme ni kaj dosti dobro, ampak ni nobene nevarnosti, kajti po dobrih petih urah bomo pristali v Ganders, Newfoundland.
Zdaj pride do besede gostiteljica, ki pravi, da mednarodna postava za zrakoplovstvo preko morja zahteva, da se potnikom pojasni, kako se rabi varnostni telovnik, če bi pristali kje na morju. Vse je tiho in posluša Dekle obleče beli telovnik, pokaže kako se zaveže obe vrvici na prsih. Tam v bližini dekleta se sliši globoke vzdihe, v ozadju pa kratek nasmeh, kakor bi hotel reči: Zdaj je že prepozno za vzdihe.
Gostiteljica privleče izpod telovnika dva mala "petclinčka," ki imata tudi male vrvice. To je priprava, v kateri je plin, ki takoj napihne oblečeni telovnik, ako potegneta obe vrvici na "petelinčku." V slučaju, da bi priprava ne funkcijonirala, je v sredini telovnika v ospredju mala "piščalka," v katero je treba toliko časa pihati, da se telovnik napihne. In končno pra vi: "To je vse, kar vam moramo povedati."
"Ali ste že katerikrat rabili te telovnike s poletom tega zrakoplova?" vpraša potnik.
"Do sedaj še nikoli," odgovori gostiteljica, "in jih ne nameravamo rabiti na tem poletu. Ampak postava je postava."
(Dalje prihodnjič)
Živahnost na gradbiščih zadružnih domov v murskosoboškem okraju
Pomlad je poživela delo na gradbiščih zadružnih domov v murskosoboškem okraju. Ponekod so pričeli z delom že pozimi. Tako v Čepincih, Dokležovju in drugod. V Čepincih so v prvomajskem tekmovanju končali z notranjo opremo doma, v Dokležovju pa so dogradili zadružni dom v surovem stanju. Graditelji zadružnih domov tekmujejo in nekatera gradilišča dosegajo zelo lepe uspehe.
Šalovci
V	prvomajskem tekmovanju se je razgibalo delo okrog gradbišča zadružnega doma v Šalov-cih. Tu so šele letos pričeli z gradnjo. Gradijo prav vsi, fron-tovci, člani mladinske organizacije in sindikatov, žene. Razporedili so se v več delovnih brigad, ki medsebojno tekmujejo. Največ uspehov dosega frontna brigada iz Šalovca. V prvomajskem tekmovanju so opravili graditelji zadružnega doma v Šalovcih 1,770 prostovoljnih delovnih ur. Zbrali so nad 30,000 zidakov, ki so jih dobili z rušenjem starih, neuporabnih zgradb. Posekali so že ves za zidavo in ostrešje potreben les. Tega lesa je okrog 100 kubikov. Poleg tega so zmanjšali denarne izdatke za 28,000 dinarjev. Markovci
Tudi tu so začeli graditi. Fronta vključuje v gradnjo vse množične organizacije v vasi. V devetdnevnem tekmovanju pred 1. majem so vložili v gradnjo zadružnega doma 2,140 prosto-volj delovnih ur. Največ so pri-spevaft frontovci, takoj za njimi pa so mladinci.
V	prvomajskem tekmovanju je bilo izkopanih in prevoženih 128 kubičnih metrov za temelje in kletne prostore. Pričeli so že z betoni ran jem temeljev, za kar je porabljenih 158 kubikov betona. Na gradbišče so navozili 100 kubikov gramoza, prav tako so iz lokalnih virov pripravili 14 kubikov ža^janih desk. Pri do-važanju materiala na gradbišče 30 organizirali prevozne brigade, ki uspešno sodelujejo.
Hodoš
Na Hodošu so pričeli z zidavo zadružnega doma že v lanski je-^eni. S pričetkom zime je delo nekoliko zaostalo. Gradnjo so v lanskem letu precej zavirali vaški veljaki in reakcionarji, ki jim nikakor ni šlo v račun, da
vas gradi svoj zadružni dom, nekoliko pa tudi nedelavnost gradbene uprave.
V	delo je sedaj vključena vsa vas. Pomagajo tudi pionirji. Z zidarskimi deli so že končali, prav tako stoji vrh zidov že tudi ostrešje. Čakajo le strešne opeke in še nekaj manjših del, nakar bodo dom odprli.
Precejšnje uspehe so dosegli v prvomajskem tekmovanju. Organizirali so delo po brigadnem načinu. Dnevno je delalo na gradbišču 20 do 30 frontovcev in 10 zidarskih delavcev ter pet do sedem tesarjev. Prevozne brigade so napravile dnevno do 15 prevozov.
Prosenjakovci
"Dne 15. maja bomo odprli zadružni dom," tako trdijo Pro-senjakovčani. Verjetno bo res tako. Zidovi so dozidani že tiV do ostrešja. Pripravljajo lesno konstrukcijo.
V	obmejnih Prosenjakovcih, kjer prebiva madžarska manjšina, bodo zgradili velik zadružni dom, ki bo ed^n najlepših in največjih v vsem okraju. Pomagajo tudi sčsedne vasi. Zelo se je obnesel tudi tu brigadni način dela. Formiranih imajo sedem prostovoljnih frontnih brigad. Tri so iz Prosenjakovcev, ostale pa iz sosednih vasi.
Precej težav so imeli zlasti z lesom, ker je bilo težko dobiti primerne dimenzije lesa za tra-movje, ki je potrebno v domu. Za dovoz materiala na gradbišče so formirali tri posebne prevozne brigade, ki so ob določenih dneh dovažale na gradbišče potreben material. Sedaj gre delo že proti koncu. Pripravljajo se na otvoritev. Ob otvoritvi bodo prosenjkovske zadružnike obiskale kulturne skupine SKUD "Štefan Kovač" iz Murske Sobote.
Tišina
Prebivalci vasi Tišina in Tro-povci grade skupno svoj zadružni dom. Gradbišče Tišina je bilo v lanskem letu eno najslabših. Toda letos se je poboljšalo.
Sedaj betonirajo temelje. Opeko so že navozili na gradbišče, tako da bodo lahko takoj po končanem betoniranju pričeli z zidanjem.
Otradišče
Že v lanski jeseni, tik pred zimo, ko so v Gradišču ob Muri pričeli graditi zadružni dom, so
pričeli graditi zadružni dom, so Gradiščani napovedali tekmovanje sosednemu gradbišču Tišina. Tudi letos tekmujejo. Gradiščani so pričeli z gradnjo malo prej, kot njihovi sosedi, zato so delom tudi nekoliko pred njimi. V teh dneh so že končali z betoniranjem in pričeli z zidavo. Še pred žetvijo hočejo imeti svoj zadružni dom v surovem stanju dograjen in pokrit.
Ženavlje
Ženavljani so tekmovali s Če-pinci. Le ti so jih nekoliko prehiteli. Toda tudi v Zenavljah uspešno potekajo dela v zadružnem domu. Ženavljani so prav rovem stanju dogradili svoj za-tako že v lanskem poletju v su-družni dom. Otvoritev zadružnega doma, ki bo že v svoji notranjosti v celoti opremljen, bodo imeli še pred koncem tega meseca.
Kakor lansko leto, tako tudi letos složno dela pri zadružnem domu vsa vas. Notranjost doma bodo opremili v veliki meri iz lokalnih virov. Veliko jim pri tem pomaga lastna mizarska delavnica, ki so jo namestili čez zimo v zadružnem domu.
Skoraj na vseh gradbiščih zadružnih domov v murskosoboškem okraju veje živahnost in vrvenje. Frontovci hočejo zadostiti dani obveznosti; čimprej dograditi vse zadružne domove, ki so bili v lanskem letu sezidani v surovem stanju, in dvigniti še ostale, ki jih gradijo le-letos.	~vj_
Društveni koledar
JUNIJA
26. junija, nedelja — Piknik društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ na Louis Zgoncovi farmi.
26. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na SNPJ farmi
26. junija, nedelja — Piknik ob 25-letnici društva Velebit št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave.
JULIJA
3.	julija, nedelja — Desetletnica SNPJ farme
4.	julija, nedelja — Piknik Kluba društev SDD, Recher Ave. na George Kaliopi farmi, Eddy Rd.
4. julija, ponedeljek — Piknik
društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na SNPJ farmi
9.	julija, sobota — Moonlight piknik krožka št. 1 Prog Slovenk na SNPJ farmi
10.	julija, nedelja — Piknik društva Strugglers štev. 61 SNPJ na SNPJ farmi
16.	julija, sobota — Pikni* društva Utopians št. 601 SNPJ na SNPJ farmi
17.	julija, nedelja — Piknik Atletičnega kluba SNPJ D* na SNPJ farmi
17. julija, nedelja—Piknik dru štva "Brooklyn" št. 135 SNB na prostorih Doma zapadnS Slovencev, 6818 Denison Ave
23.	julija, sobota. — Pik ni* Gerchman in Sortz godb Đ' SNPJ farmi
24.	julija, nedelja — Piknik dnt štva "Nanos" št. 264 SNP na prostorih doma Zapadnf Slovencev, 6818 Denison Avf
24. julija, nedelja — Piknik dr^ štva "Concordians" štev. 1* SNPJ na SNPJ farmi
30.	julija, sobota — Piknik I# druž. št. 48 SANSa na SN?^ farmi
31.	julija, nedelja — Pikni* društva Svoboda št. 748 SN?^ na SNPJ farmi
AVGUSTA
7. avgusta, nedelja — P i k ni" Clev. federacije SNPJ na mi SNPJ 7. avgusta, nedelja — Piknik f družnice št. 106 SANSa prostorih SDD, Recher 7. avgusta, nedelja — PikD''' pevskega zbora "Triglav" prostorih Doma zapadnih 0"' vencev, 6818 Denison Ave. 13. avgusta, sobota. — PilC^ društva "Loyalites" št. SNPJ na SNPJ farmi 14 avgusta, nedelja — PikO^ društva Utopians štev. SNPJ na SNPJ farmi. 20 avgusta, sobota — PikO^ društva Utopians štev. ^ SNPJ na SNPJ farmi 21. avgusta, nedelja — PikP'
društva "V boj" št. 53 " nđSNPJTanfti -28. avgusta, nedelja — PikOj^ pevskega zbora Slovan ^ SNPJ farmi 28. avgusta, nedelja — Pik"^ pevskega zbora "Slovan" SNPJ farmi
SEPTEMBRA 4. septembra, nedelja — Pik'^^
društva Betsy Ross št. ABZ na SNPJ farmi

"Society for Savings" banka slavi svojo 100-letnico
Pritličje "Society for Savings" banke, ki je bilo popolnoma prenovljeno in modernizirano.
"Society for Savings" banka,
ki ima svoje bančne urade na 127 Public Square v mestu Cleveland, bo slovesno proslavila stoletnico svojega obstoja s primernimi ceremonijami, pričenši v sredo, 22 junija.
Ta "Society for Savings"
družba ni lastovana po delničarjih pač pa po svojih vlagateljih,
ter ni samo največja, pač pa tudi najstarejša taka hranilnica zapadnega Allegheny-ja. Organizirana je bila v juniju leta 1849 ter redno plačuje pol-letne dividende. Na 1. julija t. 1. bo izplačala svojim vlagateljem 200. redno pol-letno dividendo,
poleg tega pa bo razdelila vsem vlagateljem POSEBNO DIVIDENDO v znesku več kot $500,-000 kot darilo ob sto-letnici.
Vkupna vsota dividend, kot je izjavil predsednik Mer vin B.
France, bo znašala okrog $1,-800,000.
meevin b. francb. ^
Mervin B. France, predsedP' "Society for Savings"
V zvezi s to proslavo sf' nice, bo banka imela slov®®^
iJi
otvoritev med 9:30 zjutraj uro popoldne v sredo, 22. J ^ ja, da si bo javnost lahko ^ dala prenovljene in pove'^ prostore.
20. junija 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
BIVOLI
(Iz zabeležk lovca)
Sinoči smo sledili večjo čredo bivolov. Med njimi so trije biki, eden mora biti pravi velikan, sodeč po odtisu parkljev. Bivo se do sitega napase zgodaj zjutraj in ko je sit in okrogel, se uleže v kako goščavo in prežvekuje. Slon pa porabi večji del dneva in noči za polnjenje želodca, zaradi tega je skoraj zmeraj na potovanju. Nosorog se malokdaj pokaže. Drži se do ločenega rajona in si privošči med opoldanskimi urami izdaten počitek, ki ga prespi.
Nas danes zanimajo sledovi bivolov. Sicer ni izključeno, da slučajno naletimo na levjo družino ali kako drugo veledivjad, kar je vse lahko mogoče, čim se oddaljiš od prometnih poti.
Popnemo se na nizek grič. Pod nami je skoro okrogla jasa sredi pragozda. Na svežem sledu smo in sled nas pelje na jaso, ki jo pokriva sočna trava. Brez suma so bivali tu nekje. Štirje črnci so z- menoj. Poznam jih šele dva dni in vsi me zagotavljajo, da so navdušeni lovci, ^az pa sem drugega mišljenja. Pravi zamorski lovec šviga skoz grm liki senca, posebno če ve, da je v bližini divjadi. In mi smo vendar na svežem sledu. Pravi zamorski lovec preizkuša veter, _ spuščajoč z višine prgišče peska. Moja četvorica pa samo tišči glave skupaj in ves čas debatirajo o sledfu, ki ne more biti bolj jasen kakor ta pred nami. Prav gotovo bodo počivajoče divjad preplašili in pregnali. In že se je zgodilo, česar sem se bal. Nekaj metrov pred nami zašumi, za trenutek valovi črna gmota, hrbti, rogovi ... in ni jih več. Moji lovce trde, da jih ne bomo več videli. Jaz sem nasprotnega mnenja in trdim, da se zmeraj izplača, če divjad vsaj Лекај časa zasleduješ.
Čreda je zbežala proti vetru in nismo prehodili tri sto metrov, ko zagledam črn rep, ki gleda iz svetlozelenega grma. Morda ga ne bi niti opazil, da ni tako vneto odganjal muh. Torej so tu. Kraj je dobro razgleden. Divjad stoji pod skupino dreves, ki so zrasla iz grmičevja in pred grmovjem je ter-mitski stožec, nizek in širok. Zdajci stopi iz grmovja močan bik, morda stražar, ali pa vodja. Zagledajoč se v masivne rogove, pomerim in ustrelim. Pri strelu imam občutek, da sem streljal previsoko. Človek zmeraj najde tako opravičilo za slab strel. Morda pa sem slabo streljal zato, kar sem v trenutku strela zagledal še močnejše-
ga bika, ki je ravno izstopil iz grma. Imel je še težje rogove.
Divja zmešnjava p o strelu. Obstreljeni bik skoči s termit-skega stožca, čreda beži, nenadno pa se obrne in zdrvi proti nam. Naglo odskočimo v stran in kakih dvajset živali zgimi mimo nas, da še takega galopa nisem videl. Glave drže vodoravno predse. Kljub težkim glavam in močnim vratovom se vidijo bivoli kot trebušnate steklenice, tako ogromen je zadnji del telesa. Noge kratke in debele, barva odraslih črna, teleta svetlorjava.
Samo največji bik počaka za hip za gostim grmom. Vidim pa njegovo izproženo glavo, o vratu pa ravno toliko, da tvegam strel. Bika kar v zraku zasuče, toda pridruži se bežeči čredi. Zadet , to vem. Morda, pa je tudi prvi dobro zadet. Sicer pa, 2 v enem dnevu, to bi bilo skoro preveč sreče.
V nasprotku z vsemi princi pi ranjene bivole takoj zasledujemo. V vrat zadeti se je oddvo-jil od črede in prečkal nekaj sto metrov široko dolino. Na drugi strani jo je mahnil v hrib. Ker je zemlja od včerajšnjega naliva še mokra, je sled čisto jasen. Krvi je vedno manj, morda ga je krogla samo oplazila.
Ranjeni bivol je že marsikaterega lovca spravil s sveta. Na begu se naglo ustavi, skrije za grm in čaka nepremično. Potem jliskovito naskoči neopreznega lovca, vsaka mišica močnega telesa je napeta in polna strasti, da sovraga nabode, stepta in ^niči. Celo z modernim orožjem ima lovec bore malo upanja na uspeh, če ni pri pi-vem strelu odločilno zadel.
Na vrhu se je ranjenemu pridružil drugi bivol in oba sta skupaj nadaljevala pot v smeri neprehodne džungle.
Nenadno ostrmimo. Ob robu pragozda se premika nekaj črnega. Bivola sta stopila na jaso in počasi, utrujeno korakata ob drevju. Nista dlje kot 50 metrov. še deset metrov imata do goščave. Streljam na prvega. Zamolkli udarec krogle mi naznani dober zadetek. Repetiram mrzlično. Drugi strel je zapustil cev. Prvi bik je že klecnil, drugi se zamaje. Se enkrat streljam na drugega. Prvi se je zrušil v senci sikomore, drugi stopi še nekaj korakov in se zle-tne.
Skoro ne morem verjeti, da je vse to resnica. Trofeje so colosalne, a naši črnci bodo imeli dovolj mesa.
Kakor koli mislim na nevarnosti lova na afriškega bivola, vselej se mi izlušči iz spomina naslednja vesela dogodivščina:
Upravnik carinarnice v Ton-gi se je odpravil na lov na bivole. Na njegovo prošnjo sem mu dodelil moža, ki ga je res kmalu pripeljal pred divjad. Bivoli so stali izredno ugodno, toda mož je izgubil svoje evrop-skq, ravnotežje In to iz čisto enostavnega vzroka: daleč naokrog ni bilo niti enega drevesa, zato pa tem več grmovja.
"Tazama," je rekel začudenemu črnemu lovcu, "pridi malo bliže, ljubček moj!" Potem je nadaljeval: "če je tamle med temi bivali kaka krava s teletom, potem bi mogla zadeva postati' kočljiva. Ali vidiš ti kako drevo v bližini ?'V
"Ne moj veliki gospodar!"
"Jaz tudi ne," je rekel gospodar carine.	•
In ko je to tehtno resnico ugotovil, se je obrnil in odšel naravnost domov. •
Ta dogodek bi morda ostal pozabljen, če bi možakar ne bil umazan. Tako pa je dal vodiču, ki ga je ves dan vodil po razbeljenem poriju, dva uboga srebrnika. In zaradi te umazanosti se je stvar izvedela.
Vodič je prišel domov in se jezil. Dva srebrnika za molk, to je vendar premalo. In kmalu so vsi daleč okrog vedeli za junaštvo carinika.
Morda pa je carinski gromov-nik le imel prav. O inteligenci goveda bi se dalo debatirati, toda o brutalni sili te rogate topo-glavosti nihče ne sumi. Vseka-, kor bi se celo človeška inteligenca hitro razblinila, če bi bivol njeno koščeno posodo preluknjal in povrh še s svojo težo stisnil. Vendar bivol ni tako brez vsake inteligence, katero je težko priznamo vrsti, iz katere izhaja. Lovci ekvatorialne Afrike brez izjeme cenijo bivola kot izredno nevarnega nasprotnika in lov na leva, slona in nosoroga smatrajo za manj nevarnega.
Nosorog na primer napada z vsem svojim koleričnim temperamentom, toda je žival, ki mu je nos najvažnejši organ in od-ločilnejši ko rog. Nosorog ima odličen voh. Naglo se zaleti v smeri predmeta, ki je zbudil njegovo radovednost ali jezo. Čim pa se človek odtegne vohu nosoroga, ga ta s svojimi maljh-nimi možgani in krtovimi očmi ne najde več. človek, ki skoči dva metra vstran, je rešen.
Drugače je pri bivolu. On se obrača za človekom in ga pre-
•ЈОШ ТНШ
opportunity
fNV£srm(/(s.sAm6s bohds
ganja neprenehoma. Ustavi ga samo dobro merjena krogla.
Imam vtis, ko da se hoče bivol maščevati za vso infamijo, s katero človek njegov rod preganja od davnine. Bivol je mojster prekanjenostii in zahrbtno-sti in lovec mora s temi njegovimi lastnostmi brezpogojno računati.
Med lovci je splošno znano, da ranjeni bivol navidezno zbeži,, kmalu pa napravi kljuko in čaka preganjalca. Ko se ta pri-bhža, ga bivol nenadno naskoči in uniči. Iz takega položaja je rešitev težka. Smrt čaka v džun-li sicer na vsakem koraku, toda zavest, da te je ukanilo neumno govedo, je vsekakor poniževalna.
O nevarnosti lova na bivola pripoveduje sodelavec Hagen-becka, po imenu Schulz:
Bilo je pred božičem leta 1910. Mala ekspedicija svetovno znane hamburške tvrdke je taborila ob reki Rufidži in načrtno lovila razne živali, katere je potem žive pošiljala svetovnim živalskim vrtovom. Dva lovca ekspedicije sta na sveti večer zjutraj odšla v bližnjo okčlico taborišča, da preskrbita kako pečenko. Kmalu sta zagledala antilopo in zato sta bila prepričana, da bo lov uspešen, že sta se pripravila za strel, ko se nenadoma pojavi thočna žival tik antilope. Na prvi pogled se jima zdelo, da stoji v redkem grmovju gnu, toda kmalu sta spoznala, da je dozdevni gnu kapitalen bivol. Petersen je streljal, toda slabo Je zadel in bivola le ranil, žival je naglo zbežala. Lovca nista niti trenutek premišljevala, temveč sta takoj sledila ranjenega bika. Krvavi sled jima je dajal upanje, da žival kmalu dohitita in jo dokončata. V gošči so bile tu in tam jase, kar je omogočilo hitro premikanje. Na kako presenečenje nista niti pomislilo.
Moža nista slutila, s kakšno strastjo si je ranjeni bivol ravno to želel.
Naenkrat zaslišata za seboj divje pihanje in sopenje. Bivol se je zakadil med lovca. Za strel je bilo prepozno. Preden sta se
ZAVAKOVALNINO
proti
ognju, ta+vini, avtomobilskim riQsrecam, itd.
preskrbi
Janko N, Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdico+f07l8
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.
HE 2730
zavedela, kaj se prav za prav dogaja, je bivol Petersene že nasadil na rog in ga zagnal z vso silo v zrak. Potem je iskal Schulza. Ta pa ni čakal. Z neverjetno spretnostjo je splezal na drevo, pod katerim je ravno stal. Prizora, ki se je zdaj pred njegovimi očmi odigral, ne pozabi do smrti.
Peterson je ležal na tleh. Korak pred njim je stal bivol napetih nozdrvi, v krvavo podplatih očeh tisti potuhnjeni divji izraz, ki ga kaže razdraženo govedo.
Očividno je čakal drugega nasprotnika, ki mu je na nepojasnjen način izginil izpred oči.
Schulz se ni ganil na drevesu v tihi nadi, da bo besno govedo morda le pustilo tovariša in se oddaljilo.
Toda bivol je gledal Peterse-na in Schulz bivola.
Vladala je mrtvaška tišina in Schulz se je ^pomnil, da ob tem času doma prižigajo lučke na božičnem dreveščku.
V tem se je Peterson zbudil iz globoke omotice, odprl oči in se malo privzdignil. Potem pa je storil to, kar ne bi smel storiti. Zaklical je s slabim glasom: "Schulz, kje si?"
To je bivola strahovito razka-čilo. Ponovno je rog zaril v Pe-tersonove prsi in umirajočega vlačil sem in tja po travi, da je telo v nekaj trenutkih popolnoma zmrcvaril. Potem je še iz-
datno topotal po krvavi masi, je mešal z okrvavljenimi rogovi in to grozno početje spet in spet ponavljal.
Schulz je iz neposredne bližine gledal konec dobrega tovariša, ne da bi mu mogel priskočiti v pomoč, kajti puški sta ležali na tleh.
Bivol je razdraženo prhal in še dolgo časa stal na raztrganih ostankih trupla, čakajoč drugega nasprotnika.
Že v mraku je bivol počasi odhajal in izginil v poriju. S hrbta mu je curljala kri, morda je to bila kri Petersona.
Šele zdaj je Schultz skočil z drevesa, pobral puško in zbežak v taborišče, od koder se je ravno odpravljala patrulja, ki naj bi poiskala zakasnela lovca.
V krvavih ostankih nihče ne bi spoznal Petersona.
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prija-tel ji in znanci? "Enajcoprav-nost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! širite "Enakopravnost!"
Cadet's Learn Navigation
U. S. Air Force Aviotion Cadets ore shown receiving instructions with the eid of on aerial navigation computer, used in calculating rote, time, distance, and wjnd-drift. Young men between the ages of 20 and 26У2, single or married, with two yeors of college (or its equivalent) may now apply for Aviation Cadet training. New classes start every six weeks.
&
РШГ Mm OPPORTUNtTY
Ш yOUR mURB!
How will your finances stand ten years from now? Will you have the cash for home improvements, farm expansion, education for the kiddies? Will you be able to fulfill your dreams of long vacation trips, of rest and retirement?
You won't if you squander today's profits on overpriced purchases. You will if you salt away every cent possible in safe,
sure United States Savings Bonds, the crop that never fails.
With your money safely invested in Savings Bonds, you'll be growing every ^3 you invest into ^4 — in only ten years. And come what may — bad weather, bad times or bad luck — you'll have a sizeable nest egg to safeguard your future! Buy 'em at your bank or post office.
tmcsT Ш O.S.SAmeS BONDS
sfOlM ГНШ OPPOaXUNITY
oa.ivB
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement prepared under auspices ' of Treasury Department and Advertising Council
france Novšak:
ŽICE
(Nadaljevanje)
"Niti spoznal te nisem, ko si stala med gručo," je začel sin, ko sta se že bližala opekarni. "Ali je kaj novega?"
Materin obraz je bil bled, toda odločen.
"Ne prestraši se ! Očeta ni bi-
lo opoldne h kosilu, pa sem šla vprašat na policijo, kje je. Dejali so mi, naj mu prinesem odejo in nekaj hrane."
"Prokleti!" je siknil študent skozi zobe.
"Očeta so dobili, mene pa ne bodo. Še danes poj dem v hribe!"
Nič ni rekla, temveč je nadaljevala svojo misel.
"Tako dolgo so me. fašisti vlekli za nos, da so potegnili žico okoli mesta, preden sem prišla domov. Pet ur sem stala na snegu in dežju. Slabo mi je že postalo. Zdaj bi bilo dobro, če bi vsaj vedela, kako je očetu."
Prišla sta domov. Ogenj v štedilniku je kmalu razgrel kuhinjo.
Ko sta večerjala, je dejala mati: •
"Samo na očeta mislim. Bog-
ve, kako ravnajo z njim. Morda je že v živinskem vagonu na poti v Italijo."
Študent pa je vzel iz žepa škatljico vžigalic, kjer je bil skrbno zganjen letak, ki je bila v njem beseda o boju za svobodo. Prebral ga je večkrat zapo-yrstjo in njegova vsebina mu je bila kot prijetna godba. Nato se je spomnil, da bi ga bili nocoj fašisti že lahko prijeli. Stresel je z glavo, da bi pregnal neprijetno misel.
"Nocoj bom odšel, mama!
Kmalu pridem nazaj in spet bo vse dobro."
Odšel je.
Naslednje dni je bodeča žica postala znak vsega mesta, ki je bilo bolj in bolj podobno trdnjavi. Vse mesto je postalo velikanska ječa, vse hiše pa kot barake koncentracijskega taborišča.
žica je zagrizla v mesto, postala je njegova trnova krona, ki jo je nosilo ponosno do svojega vstajenja.
Ljudje, ki so bili vanjo vkle-
njeni,. so živeli čisto svoje življenje. Velikanski svet, ki je v njem divjal boj za svobodo in lepše življenje, je postal za mesto oddaljena, skoraj neresnična pokrajina. Le v poznih urah, ko so ljudje skrivoma za zapahnjenimi vrati, lovili po zračnih valovih poročila o pohodu svobode, tedaj se je tem prestrašenim, utrujenim in lačnim ljudem zdelo, ko da je žica vendarle potrebna: pokazala je ljudem, kaj je svoboda in kako življenje brez nje nima pomena.
Študent, ki je to razumel, je odšel v hribe. Ko se je vrnil, je našel le še mater, očeta je vzela internacija.
Žica je zdaj izginila. Ostal pa je spomin nanjo; podrti bunkerji pa pričajo glasno resnico, da je tod živel in živi narod, ki si je zaslužil svobodo.
(Konec)
V "Enakopravnosti" dobite Jedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
20. junija 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Ona, ali kaj? — je pobaral starec in se začel daviti z neraz-grizenim grižljajem.
—	Darja!
—	Nisem mislil, da bom še kdaj videl voli! Nu, bogu bodi čast in hvala! Potepinka prekle-mana! Nazadnje se je le privlekla domov ... — je zagodr-njal starec, se pokrižal in sito rignil.
Darja je odkomatala voli, stopila v kuhinjo, položila za duri v štiri gube zganjeno plahto in pozdravila domače.
—	Kaj pa misliš, ljuba moja! Mar bi še kak teden hodila! — je srdito dejal Pantelej Prokof-jevič, izpod čela pogledal po Darji in ni odgovoril na pozdrav.
—	Pa bi bili sami šli! J— je usekala ta in snela z glave prašno ruto.
—	Kaj pa si tako dolgo hodila? — se je vmešala v pogovor Iljinična, da bi zagladila sovražni sprejem.
—	Niso me pustili, pa sem se zamudila.
Pantelej Prokofjevič je nejeverno odmajal z glavo in vprašal:
—	Hristonjevo žensko so spustili s prelaza, tebe pa ne?
—	Mene pa niso spustili! — Darja je ustrelila z očmi in pristavila :
Če ne verjamete, pojdite pa vprašajte načelnika, ki je spremljal pratež.
—	Saj ne mislim poizvedovati za teboj, ampak drugo pot rajši ostani doma. Tebe bi bilo ravno po smrt poslati.
—	V strah ste me prijeli! Jej-deta, v strah prijeli! Saj še sama ne pojdem! Silili me boste, pa ne pojdem!
—	Sta vola zdrava? — je že mirneje pobaral starec,
—	Zdrava. Nič se ni zgodilo vašima volama ... — Darja je odgovarjala nerada in je bila temna kakor noč.
"S kakšnim ljubčkom sta si prišla po poti navzkriž, zato je pa kakor sršen," — je pomislila Natal ja.
Zmeraj je pomilovala Darjo in njene nečedne ljubezenske prigode in jih odklanjala.
Po zajtrku se je Pantelej Prokofjevič že nameril oditi, tedaj pa je prišel vaški ataman.
—	Rekel bi — ravno prav, počakaj no, Pantelej Prokofjevič, ne hodi nikamor.
—	Pa nisi že spet po voz pritekel? — ^ narejeno umerjeno vprašal starec, v resnici pa mu je od togote kar sapo jemalo.
—	Nak, zdaj je drugačna pesem. Zdajle bo prišel k nam sam poveljnik vse donske armade, sam general Sidorin, razumeš? Ravnokar sem dobil po slu pisemce od trškega atamana, ki veleva, naj vse starce in ženske do zadnjega skličem na shod.
—	Kaj so pri pameti? — je zavpil Pantelej Prokofjevič. — Kdo pa bo le hodil v taki vročini na shode? Kaj mi bo nemara tvoj general Sidorin napravil mrvo za zimo?
—	Ravno toliko je tvoj kakor moj, — je mirno odgovoril ataman. — Kar je zaukazano, tisto tudi napravim. Razprezi! Treba ga je sprejeti s kruhom in soljo. Pravijo, med drugim, da pridejo z njim tudi menda zavezniški generali.
Pantelej Prokofjevič je molče malo postal pri tajslju, premislil, potlej pa začel odpregati voli. Ko je razveseljeni ataman
sprevidel, da so njegove besede zalegle, je pobaral;
—	Kaj bi mogoče lahko vzel tvojo kobilico?
—	Kaj pa boš počel z njo ?
—	Rečeno je, če je količkaj mogoče, poslati jim naproti dve trojki vsaj do Dumega loga. Kje pa naj jih vzamem, vozičke in konje, to je prehudo za mojo glavo! še pred dnem sem vstal in letam, petkrat se mi je že srajca premočila, pa sem šele štiri konje dobil. Ljudje so vsi pri delu, komaj bi bilo, da bi se človek raztrgal!
Pantelej Prokofjevič se je umiril, privolil, da bo dal kobilo in celo svoj zapravljiček na vzmeteh je ponudil. Bodi kar si že bodi, ali prihajal je poveljnik armade, pa še s tujimi generali, do generalov pa je Pantelej Prokofjevič zmeraj občutil trepetajočo spoštovanje . . .
Ataman je s svojim tiščanjem le nekako spravil skup dve trojki in ju poslal k Durnemu logu častnim gostom naproti. Na sejmu so se zbirali ljudje. Mnogi so popustili košnjo in hiteli iz stepe na vas.
Pantelej Prokofjevič je napravil križ čez čelo, se pražnje oblekel, nadel čisto srajco, suk-nene hlače s trakovi, čepico, ki mu jo je bil nekdaj prinesel Gri-gorij v dar, mogočno zašantal proti trgu in velel stari, naj pošlje Darjo z vodo in brašnom k Dunjaški.
Kmalu se je gost prah zvr-tinčil na cesti in se kakor curek potegnil proti vasi, skozenj pa se je poblisnilo nekaj kovinske-ka in od daleč je bilo slišati pojoči glas avtomobilske hupe. Gosti so se pripeljali na dveh nov-catih bleščečih, temnomodro pobarvanih avtomobilih; nekje daleč zadaj sta prazni drdrali trojki, prehitevali s košnje idoče kosce in pod krivinami so klavrno pozvanjali poštarski kra-
EVERY DAY IS FUNDAY-~AT
CEDAR POINT
ON LAKE ERIE
Th«r»'s ftin for •v^rybodyl Com# loin ih# thousands who mok# every day —their Fwnday — at Cedar Point. Delrolf • Chvlend D&C Sfeemer Polly
kTQ. BREAKEIS WORLD'S MNEST BEACH
BIO NAME BANDS NAME mTERTAINMENT AMUSEMENT emeu PICNICS
omo MUTE 2 in. s.« SMDUtKY.OIIIO

TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil г novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.! EN 5013

guljčki, ki jih je bil ataman dobil za slovesno priložnost. Na sejmu se je truma zelo razgibala, oglasilo se je govorjenje, zaslišalo se je radostno vreščanje otrok. Ataman se je zmedel in zabegal med množico, iskal je častitega starešino, ki bi se mu spodobilo podati kruh in sol. Pred oči mu je prišel Pantelej Prokofjevič in ataman se je vzradovan obesil nanj.
—	Ponudi, za božjo voljo! Ti si zveden človek, poznaš običaje... Ti veš, kako jim je treba seči v roke in vse drugo . . . Saj si vendar član sveta in takega sina imaš . . . Prosim, vzemi kruh in sol, saj vidiš, da se sam bojim in mi kolena kar klecajo.
Pantelej Prokofjevič je bil na vso moč polaskan s častjo, a se je branil, kakor se je spodobilo zastran lepšega, potlej pa je nekako hipoma potegnil glavo med pleča, se ročno pokrižal in vzel pladenj s kruhom in soljo, pokrit z vezenim prtičem; s komolci je razrinil trumo in stopil v ospredje.
Avtomobila sta se naglo bližala sejmu, spremljala ju je cela tropa pisanih psov, ohripelih od laježa.
—	Ti., kako? Se ne bojiš? — je prebledeli ataman šepeta-je spraševal Panteleja Prokof-jeviča. Zdaj je prvikrat videl tako visoke dostojanstvenike. Pantelej Prokofjevič je po strani poblisnil po njem s sinjka-stimi belinami in rekel z glasom, hripavim od razburjenja:
—	Na, podrži, da si brado počešem. Vzemi no!
Ataman je potrpežljivo vzel s k o d e 1 o, Pantelej Prokofjevič pa si je razčohal brke in brado, mladeniško vzbočil prsi, se oprl na končke prstov na kruljavi nogi, da bi ne bilo videti njegove hromote, in spet prevzel pla-den5. Pa mu je tako zatrepetal v rokah, da je ataman preplašeno pobaral:
—	Ne boš stresel? Jejhata, pazi!
Pantelej Prokofjevič je za-ničljivo skomignil z ramo. Da
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toilet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich.
fiaU t^c
ALSCO
mcutfi
8 Big Advantages with
ALSCO
ALUMINUM WINDOWS
Combination Storm-Sertoli j
Call the ALSCO MAN ... he' will gladly give you a home 1 depnonstration with estimates | FREE OF CHARGE! Learn ALL about ALSCO'S 8 Big Advantages... PLUS MANY OTHER CONVENIENCES, .and ECONOMIES,—
Call
HE 2222
bi on stresel! Kaj more človek ziniti tako budalost! On, ki je bil član sveta in je v dvorcu atamana namestnika vsem segel v roke, pa naj bi se mahoma ustrašil nekakšnega generala ? Temu nesrečnemu atamančiču se je res do kraja skisala pamet!
— Jaz, bratec ti moj, sem, ko sem bil v kozaškem svetu, pil čaj s samim atamanom namestnikom za isto mizo ... — je že začel Pantelej Prokofjevič in umolknil.
Sprednji avtomobil se je ustavil kakih deset korakov od njega. Obrit šofer v čepici z velikim ščitkom in z ozkimi neruskimi naramkami na suknjiču je priročno izstopil in odprl vratca. Iz avtomobila sta mastita prišla dva, oblečena v vojaško uniformo, in krenila proti gruči, šla sta naravnost proti Panteleju Prokofjeviču, ta pa je, kakor je stal ko sveča, tako tudi odre-venel. Uganil je, da sta ravno ta dva preprosto oblečena človeka generala, oni pa, so šli za njima in bili na videz odličnejši, so bili le častniki iz spremstva, ki je šlo z njima. Starec je gledal bližajoča se gosta, ne da bi trenil, in v očeh mu je bilo čedalje bolj brati neprikrito strme-nje. Kje pa so generalski na-ramniki z resicami? Kje splete-nice in odlikovanja? Kakšni ge-
HiSA naprodaj
Zidana hiša. Ranch tipa, na Neff Rd., stara 5 mesecev se proda po lastniku. 5 krasnih velikih sob, vse na enemu nadstropju. Velika klet, predelana v tri sekcije; okna obita z jeklom in hiša je vseskozi zgrajena posebno lepo in dobro. Blizu šol, cerkva in trgovin. Na podlagi 38x67; lota meri 52x197.
To je krasna hiša in si jo morate ogledati; da jo lahko cenite.
Pokličite kadarkoli. — KE 0257
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
nerali pa so to, če jih na pogled ni mogoče po ničemer ločiti od navadnih vojaških pisarjev? Pantelej Prokofjevič je bil hipoma in bridko razočaran. Zazdelo se mu je še celo nekako za malo, da se je bil sam tako slovesno pripravil na sprejem in zastran teh generalov, ki so delali sramoto generalskemu imenu. Strela goreča, ko bi bil vedel, da bodo pribendali takile generali, bi se še malo tako skrbno ne oblačil in bi ne pričakoval s takim drhtenjem in bi prav za trdno ne stal kakor tele s pladnjem v rokah in s slabo zapečenim kruhom na pladnju, ki ga je bila spekla kdo ve katera kržljava staruha. Nak, Pantelej Melehov še ni bil nikoli v posmeh ljudem, zdajle pa se je tako nakrenilo; pred trenutkom je sam slišal, kako so se mu za hrbtom hehetali smr-kolini, nek vražič pa je še na ves goltanec zavpil: "Fantje! poglejte, kako se je šepavi Melehov spokončil! Kakor bi bil kapelna požrl!" Ko bi bilo vsaj za kaj prenašati posmehovanje in naprezati bolno nogo, jo na-
ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA
3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti" 6231 St. Clair Ave.. HE 5311.
F O R N E Z I
Nove forheze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo, Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd.. UT l:0396
Pri nas rade vol je
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
PREM EM BA
Bančnega poslovanja ob petkih zvečer pri
North American Bank
prlčenši I. julija Poslugo ob večerih od 6. do 8. ure
se bo
PREKINILO
in nadomestilo
NOVE URE 4.30 do 6. zv.
The
North American Bank Co.
6131 ST. CLAIR AVE. 15619 WATERLOO RD. 3496 E. 93 ST.
članica Cleveland Clearing House Association
Vse vloge do vsote $5,000 so zavarovane po The Federal Deposit Insurance korporaciji
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti

tegovati ko struno . , . Panteleju Prokofjeviču je v notranjosti vse kar pokalo od nejevolje. Vsega pa je kriv ta prekleti bo-jazljivec atamančičev! Pride ti, načeljusta, vzame kobilo in ko-leselj, po vsej vasi leta, si jezik obrusi, ko išče kraguljce in zvonce za trojke. Prav zares: če človek boljšega ne najde, je tudi mrvice vesel, še svoj živ dari Pantelej Prokofjevič ni videl takih generalov! Vzemi na primer kar na carskem pregledu: gre ti kdo in vse prsi v križcih, svetinjah, v zlatih na-šivkih; če ga pogledaš, se ti srce vzradosti, sveta podoba, ne pa general! Pa tile — vsi v zelenem kakor zelene vrane. Eden niti čepice nima, ampak nekšen kotliček Iz koprivnika in čeljusti ima čez in čez na golo brite.
Zidana bungalow hiša
blizu nove Euclid High šole, se proda. Vse lepo splanirano, kom-binacijska aluminijasta okna in vrata z mrežami, beneški zastori, preproge od stene do stene* vse nanovo dekorirarno. Cena $13,600. PokloiCite po 5. uri popoldne.
RE 6642
niti ene kocinice ne najdeš, pa če bi jo z lučjo iskal . . . Pantelej Prokofjevič se je ščemeril in toliko da ni pljunil od zoprnosti, ali nekdo ga je krepko sunil v hrbet in na glas zašepe-tal:
—	Pojdi že, ponudi; . . .
Pantelej Prokovjevič je stopil naprej. General Sidorin je čez njegovo glavo bežno ošinil trumo in glasno zaklical:
—	Pozdravljeni, gospodje starešine !
—	Želimo vam zdravja, vaša prevzvišenost! — so vse križema zahrumeli vaščani.
(Dalje prihodnjič)
OPREMLJENO SOBO
se odda v najem starejši dvojici ali poštenem moškemu ali ženski. Si lahko kuha.
21550 Ivan Ave. — RE 6219
2 hiši na eni loti se proda
Vsaka ima 4 sobe ter ste v
prvovrstnem stanju. Za podrobnosti vprašajte na 969 E. 67 ST.
W. F. H ANN 8 SONS CO.
15505 EUCLID AVE., MUlberry 4200 Sedaj vam lahko inštaliramo vsakovrstni fornez na plin in "boiler." Vložimo tudi potrebne listine in prošnjo za odobritev po East Ohio Gas Co. Za podrobnosti in dobro posrežbo pokličite Stephen M. Robash, EX 8708
так^
Why
moves
vour
Financial insecurity makes you a pawn^
But with money to back you up, you can make your own moves; Yon can retire without worry, when the time comes. You can open up that little business you've always wanted. You can take that long vacation trip you're planning.
In short, you can do what you want when you want to do it;
Sound good? Then grab your chance for future independence. Grab one of the biggest savings opportunities ever held out to every citizen ; : ; U. S. Savings Bonds!
A good plan is to buy U; S; Savings Bonds at « your bank either over the counter or through the Bond-A-Month Plan;
A backlog of U; S. Savings Bonds gives you real confidence in making your own move;
"mviM effodiurut^ h шлј рјтг/ (
mmt № US. "BotM
ENAKOPRAVNOST
ТШ Um вЛеШ СГ. S. Таштт^
pnpar^d cmd«r	W
Тгмшг^ Dфptarttmn^ and 4d»wAie<
i
.ж