na iv. strani objavljamo seznam kandidatov Komunistične partije STO za tržaško občino DELO GLASILO osvobodilni: fronte slovenskega NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Obnovljena izdaja lei,o 1. štev. 15. TRST SOBOTA, 16. APRILA 1949 Cena 15 lir - 10 jugo lir - 5 din Sovražniki miru Najbolj brezznačajen, surov m cd. nto napadalen protisavjetizem 'je °*načil ozračje, v katerem so im-enalisti pripravili in izvedli podori Atlantskega pakta, t.j. prehod Jaze mrzle vojne v fazo skle-vojaških pogodb, s katerimi 'Ostaja jasnejša in otipljivejša ne-arnost nove vojne. v istem ozračju najftrsramnej-j.9a in najpodejšega protisovje--,,Ala Pa se je izvršil prehod seda-J ,l jugoslovanskih voditeljev, v n°uo fazo idajstva tako, da so po-naV.n° in tokrat na najbolj jasen ,.Cln dokazali s svojim stališčem 1 etneljen0!,t obtožb, ki jih vsebu-„e. 'ósoiucija I.U. in kritik s stra-' mednarodnega demokratičnega zanita’ 9a vodi Sovjetska zve-, " vitov govor na III. kongresu je°?slovanske ljudske fronte nam in ,n5no Potrdil odkrito sovražno trn JZ!‘valno stališče beograjske s,.c^iične klike napram Sovjet-mn'Zvezi *n državam ljudske de-Racije ter njen popoten pre-!j “ v imperialističen tabor, v ta-ske za^etih sovražnikov Sovjet-zveze, demokracije, svobode, naPredka i„ miru. to ^ ^dovega govora lahko razbe-ìunn’i da ?e bilo sedanje stališče So.,0vanskih voditeljev napram u)et»fci zvezi, državam ljudske j’nofcraeije in mednarodnemu de-matičnemu pokretu ne samo «videno v resoluciji I.U., marna' Ce!° ozna«eno v vseh svojih j Odličnejših oblikah. Stopnjama 1ar'-°Va kitka prešla iz najbolj tin iZpskih zagotavljanj o ljubezni čeD.ietske zveze VKP ki skuša napraviti iz Jugo-'lJe svoj «agrarni privesek». Pa ie njihovo stališče poto v° *e. 3QSnejše in odkritejše. Ti-v .svojem zadnjem govoru ne go-. 11 Več o Sovjetski zvezi in VKP voditeljici in vodilni siti /L. I k°t o in ^narodnega socialističnega in de-nit- Učnega gibanja, ne govori 5lJj Več o «kolonizatorskiip> posku-ue-s *rani dežele socializma, mar-tv ^uša dokazati, da Sovjetska no sl’1 Zaradi svojega stališča do ju-stai ?t Sn trdifut, da sta VKP (b) ter jJNska zveza «degenerirali» trdit ni težak prehod k nadaljnji «izmoli da so edini «nosilci» mark-ditelji ninizma jugoslovanski vo- ifynìsUti ie. '“tJ69" stališča! T°da Titov — cija moramo, da je resolu- Dat *e Prfid JO meseci obto-1 jugoslovanske voditelje za- *Voji ~ * “OB govor, ki temelji v ki J oetoti na protisovjetizmu in Sedic0 drUgi strani se ne niti z be-tloUe° dotika dejanske nevarnosti sklenu°.jne- ki grozi človeštvu po Pakt, Vl Naglasnega Atlantskega «leitn ÌTria na drug; strani še drug sna,- ki nam u celoti razja- tetje Prehod jugoslovanskih vodilo . v imperialističen tabor. Ti-skiril- Skušat s svojimi protisovjet-aoslQ[,0t>t°žbami opravičiti pred ju-teJš fanskimi narodi vedno pogos-Sele, ’-0°uinsfci blagovni promet z Pakt«lri* * članicami Atlantskega t-o ‘n 9a skuša prikazati pod noje 0( ko, ki nam dokončno pofrju-stično.i°ZlJe revizionizma marksi-t'se()U. entnističnega nauka, ki ga 3’ito6 resolucija I.U. ietti en 33,0 L't do besedno: «Kot posila jZu gospodarskega pritiska, ki 1 era j nad našo deželo preneka-tteieg • "".10dna država, smo zgubili >tta°tov,rtt Predno smo uspeli si »Prem U dobavo teh strojev in ■dih g? «strani raznih kapitalistič-J;°spe =e ' Predvsem smo morali da s£ti svoj izvoz v te dežele.... di'esm ° ia,lko uspešno nadaljevali lahko cenje pet letnega načrta. Vam s te s» far/0(auijamo, da smo tudi k°če'■>ani Premagali največje tež-k°nti^n smo si zagotovili močan S° hajJ!6^ in opreme strojev, ki bili potrebni, da smo lah- k° sam • ■ ,JULrL'um, aa srno tutt-šrVe-1 ‘sdetati druge stroje in oro-diarUe. tudi za težko industrijo, l^alo ,*ndi za težko industrijov. ŠeniL 'V Pa je poudaril, da so , bi ne tr0ovinske pogodbe «ne k°dcesij udilj najmanjše politične ^Čelom*’ k* nasprotovala našim Jf.°®9že>/e torcj' da skušajo s tem Šifikari ■ Pretihotapiti ne samo diaroed ___30 marksizma-leninizma, iT tudi ,Ja radu rNičnim pekretom pola-ro rt„..n svojega delovanja. ZBOROVANJE OB ODHODU TRŽAŠKE DELAGACIJE V PARIZ Tita «notranji sovražniki», kit jim je posvetil svojo «budnost», ‘.tisti j vedno številnejši odredi zdravih sil jugoslovanske Kompartije in ’ Jugoslovanskih narodov, k{ so zagrabili za nepremagljivo orožje \ marksizma-leninizma, da se lahko borijo in prepodijo sedanje zločinsko vodstvo države in povrnejo svojo deželo v veliko socialistično družino miru in demokracije. Iz vsega tega lahko zaključujemo, da je protisovjetska in protisocialistična Titova klika dokončno prešla v tabor imperializma, da je postala najnevarnejša podružnica imperialističnega izzivanja in da se je pridružila vojnim hujskačem ter jih podpira s svojimi protisovjetskimi klevetami in obtožbami. Titova klika je torej z vsemi svojimi babičevskimi in beltramovskimi priveski postala sovražnica miru v svetu, ker skuša s svojim stališčem in svojo propagando razbiti iz notranjosti fronto partizanov miru. Se jasnejši nam zato postaja provokatorski namen ustanovitve nekega «odbora za mir» s strani tukajšnje protisovjetske podružnice. Proti tej kliki, kakor proti imperialistom in vojnim hujskačem, se moramo brez prizanašanja in brez usmiljenja boriti. KAREL SISKOVIC Narodi bodo vsilili mir kljub vsem oviram Imperialistov Tržaško ljudstvo je darovalo zastavo delegaciji, ki odpotuje v Pariz Policija aretirala in pozneje izpustila tovariša, ki je pobiral podpise za mir P-vd'.cerajsnjim popoklne so tržaški demokratični prebivalci na veličastnem zborovanju na trgu Sv. Jakoba pozdravili delegacijo,, ki bo na Svetovnem j-o-ig.v.u miru v Parizu zastopala sde miru našega mesta. Toda tudi ob tej priliki se je tukajšnja peticija izkazala in dokazala, da se strogo drži načel, ki so jo do sedaj vodila pri vsakem na. slopu demokratov. Aretirala je namreč tovariša, ki je imel v rokah nekaj pol s podpisi miru. Zaradi o-strega protesta nnvzoče množice in predstavnikov tržaškega odbora miru, je bil tovariš pozneje izpuščen. «Ostro protestiramo proti takim postopkom» je dejal tov. Radich takoj ob začetku svojega govora. Protestiramo, ker je to najbolj grobo ASIZZ BO PODPIRALA volivni program KP Antifašistnčna slovansko - italijanska ženska zveza je po preučitvi votivnega programa, ki ga je objavila Komunistična partija STO ob bližajočih se upravnih volitvah v Trstu in okolici in ki temelji na geslih miru in spoštovanju demokratičnih svoboščin ugotovila, da je v tem programu vsebovana težnja po uveljavitvi zahtev in pravic žena, mater, delavk in da vsebuje posebne zahteve po obrambi detinstva, socialnega skrbstva, narodnostnih in kulturnih pravic. Zato je ASIZZ pripravljena vsestransko podpreti Komunistično partijo v mestu in Miljah ter £IAU v štirih podeželskih okrajih. Poziva vse žene, ki streme po miru, ki ljubijo svojo družino, naj se zavedajo, svoje odgovornosti, da če oddajo svoj glas ?.a demokratično občinsko upravo, bodo obenem oddale svoj glas za mir. Značilne razlike Primorski dnevnik, 12. 4. 49.: In prav v tem dejstvu da je v težkih borbah prekaljena Kompartija Jugoslavije znala resničo dosledno in revolucionarno postopati v primeru agentov imperializma v svojih vrstah... vidimo v tem pogledu vso razliko med jugoslovansko in ostalimi kompartijami. Iz pisma CK VKP (b) od 4. 5. 48.: Tito in Kardelj prikazujeta odstranitev angleškega vohuna Valebita iz zunanjega ministrstva kot njegovo osebno propast... Ni znano, zakaj ostaja patentirani angleški vohun Leontič še dalje v sestavu zunanjega ministrstva FLRJ. Sovjetski vladi je znano, da še trije sodelavci jugoslovankega poslaništva v Londonu služijo angleški obveščevalni službi. Iz teh dejstev vidi vsakdo prav lahko vso razlikjz v tem pogledu. oviranje naših pravic > Tov. Radich, predsednik Zveze enotnih sindikatov, jr, torej pryi spregovoril v imenu Tržaškega odbora miru, potem ko je otvorij zbo-rovanjc in mu dal besedo dr. Zbo-gar-Brocchi Karel, ki je bil prav v sredo obsojen na 8 mesecev pogojnega zapora ’ samo zaradi tega, ker je povedal resnico v obraz tistim ljudem, ki zavlačujejo vprašanje vseh pod fašizmom odpuščenih u-službencev. Toda vse to se ne dogaja samo V Trstu, marveč Po vsem svetu, kjer sp še na oblasti imperialisti. Francoska vlada, ki je prodana a-meriškemu finančnemu kapitalu, je ukrenila, da ne bodo smele šteti delegacije na Svetovnem kongresu miru preko 8 ljudi. S tem hoče omejiti velikanski pomen te veličastne manifestacije miru. V Braziliji pa je vlada prepovedala kongres s surovo silo policije in pri tem usmrtila in ranila več delegatov, To so torej z delavcem v Tornii», ki ga je ustrelila italijanska klero-fašistična policija, ker je manifestiral za mir, prve žrtve napadalnega in vojnohujsikaškega Atlantskega pakta. To so torej prve žrtve tiste vojne, ki jo hočejo povzročiti «tisti, ki čakajo sprožitev novega konflikta, da bi si s svinčnikom beležili milijardne profite» je dejal tov- Justo Košuta, član Tržaškega odbora za mir, «Toda vse te ovire bodo zaman, narodi bodo vsilili mir» so dejali Vsi govorniki, ki so sledili tovarišem Radichu in Košuti. To j > povedala tov.a Karleta, ki je govorila v . »menu tržaških žena, to je povečala toy,a Marina Bernetič, ki je govorila kot članica tržaške delegacije, ki se bo v teh dneh podala v Ra« iz. Posebno navdušenje je prevzelo zbrano množico, ko je stopila na govorniški oder tov.a Marina Ber-netig in je zagotovila vsem prisotnim V imenu delegacije, da bo ta ponesla v Pariz glas tržaškega ljudstva, glas tržaških mladincev, glas tržaških delavcev in tržaškega delovnega ljudstva. To zagotovilo pa jc našemu ljudstvu še posebno drago, ker bo prepričano, da bodo vsi delegati sveta in vseh narodov v svetu zvedeli preko naših predstavnikov, da je tudi Trst proti vojni Ovire pokretu partizanov miru pa se ne omejujejo na to, da je bil aretiran in potem izpuščen tovariš, ki je pobiral podpise proti vojni, da so odklonili potne liste marsikatere, mu članu delegacije. Vojaška uprava je ponovno dokazala svojo ozko-grudnost, ko je odklonila dovoljenje za tiskanje zaključne resolucije zborovanja partizanov miru, ki je bil 3. aprila. Poleg tega pa moramo beležiti provokatorski poskus Babičeve protisovjetske skupine, ki je ustanovila nek svoj «odbor miru», ki je poslal resničnemu odboru za mir pismo, v katerem poziva na združitev c beli odborov. Qdbor za mir pa je odgo-vo; il preko tržaškega tiska, da je tii poskus prevare dynckiutióinh in i;ii %’ ubnih množi. Trsta in da je potrebno, da razpustijo svoj tako-zvani odbor miru in da pozovejo svoje pristaše, naj se ,Lučjo c koli foavega vodstva gibanja r"artizanov runu Provokacija sestoji v tem, da bi hoteli agenti Titove klike v Trstu, ki je dokončno prešl i v tabor imperializma in ki ie torej prav tako proti miru, kako*- vsi drugi vojni hujskaši na svetu, razbiti tržaško fronto miru iz notranjosti in teko pomagati imperializmu. Toda provokatorjem, agentom imperializma in vsem protiljudskim e-lementom naše ljudstvo odgovarja: Vojne ne bo! Odbor za proslavo 1. maja 1949. je na predlog predstavnikov Komunistične partije sklenil na svoji zadnji seji, da organizira 1. maja popoldne v okrajih Milje, Opčine, Nabrežina in Dolina velike ljudske veselice v znaku slovansko-italijanskega bratstva in borbe za mir. Odbor" je nadalje odobril naslednje točke programa, ki bo naknadno predložen ZVU in sicer: 1. v soboto 30. aprila veselice in predstave vseh dvoranah, ki so na razpolago; 2. kresovi in razsvetljeni napisi p o gričih nad mestom; 3. 1, maja ob 6. uri . budnica z godbami; 4. ob 15 uri ljudske veselice po podeželskih okrajih z govori, pevskimi nastopi, godbenimi koncerti, športnimi prireditvami In telovadnimi nastopi. Odbor zagotavlja pomoč vseh organizacij, ki Jih predstavlja, za organiziranju velikega zborovanja, ki ga bodo ob priliki 1. maja najavili Enotni sindikati. Odbor za proslavo je sklenil izdati naslednji POZIV Delavci, demokrati! 1, maj se nam bližal Tudi letos bo slovensko in italijansko ljudstvo Trsta stopilo na trg, združilo se bo v veličastne manifestacije V mestu In na podeželju in bo pod rdečimi delavskimi zastavami pokazalo svojo voljo, da brani mir z borbo proti vojnim načrtom imperializma in njemu podrejenega nacionalizma, z borbo v obrambo demokratičnih svoboščin. Delavci in demokrati! mobilizirajte fe In mobilizirajte najširše množice, popularizirajte velik praznik dela in konkretni pomen manifestacij za mir, ki jih letos Imajo v Trstu in po vsem svetu. DELAJTE že od sedaj, da zagotovite popolen uspeh manifestacijam in ljudskim veselicam bratstva! Mladinci in mladinke! Nadaljujte in pospešite priprave za telovadne nastope, ki bodo organizirani v popoldanskih veselicah! Meščani! Odklonite vsak poskus nacionalističnega razvrednotenja slavnega internacionalnega praznika in združite se z delavskim razredom In slovansko-Italijanskim demokratičnih gibanjem okoli zastave solidarnosti In enotnosti delavcev vseh dežel. ODBOR ZA PROSLAVO I. MAJA PO ZADNJIH IZJAVAH BEOGRAJSKIH IZDAJALCEV M Jugoslaviji raste ljudski odpor proti Til m i m imperialističnim agentom Aretacije iz Makedoniji - Beograjska „Cdavnjača“ je prepolni komunistov in demokratov * Nadaljnje aretacije kulturnih delavcev v Ljubljani - Jugoslovanski izseljenci iz Ameriki obsojajo Titovo kliko Miroljubne podpirajo kongres V Pariz se podajajo delegacije vseh dežel - Dolga vrsta znanih intelektualcev se je odzvala pozivu za mir sile sveta v Parizu miru j»*!?? • Li! e»n" je še v več j; men ° tudi od nalog, ki jih je Šle, . kjer *0; Vjd na koncu svojega go-budrr ®osveba & °d sedmih šžnu. n°sti proti «notranjim m>>. Jasno je, da so za V sredo 20, aprila bo v Parizu otvoritev Svetovnega kongresa partizanov miru. Delegacije iz vsega sveta so se že podale v Pariz in nekatere so že prispele. Odbor za pripravo tega kongresa je imel te dni redne seje. na katerih so prisostvovali delegati vseh tistih odborov miru, ki so sc v tem zadnjem času ustanovili po svetu in ki so pristopili k tej veliki iniciativi za ohranitev miru in za preprečitev nove vojne, ki grozi človeštvu po podpisu Atlanskega pakta. Med temi pa je tudi predstavnica tržaškega odbora za mir, dokt.a Laura Weiss, Do sedaj je pristopilo Pripravljalnemu odboru za pripravo Svetovnega kongresa miru preko 600 milijonov prebivalcev zemeljske oble, toda pričakuje se, da se bo to število podvojilo, ker je nevarnost ■i 'Veg-, oboroženega konflikta od pria oči vsem miroljubnim ljudem. Poleg teh milionov in milijonov ljudi, ki vsestransko odobravajo in podpirajo veliko manifestacijo miru v Parizu, se je odzvalo pozivu intelektualcev in Mednarodne demokratične ženske zveze veliko število zelo znanih politikov, pisateljev, pesnikov, igralcev, umetnikov cerkvenih mož itd- Priobčujemo imena najbolj poznanih in vidnih predstavnikov intelektualcev, ki so pristopili veliki stvari miru. Med Francozi so naslednji: Aragon, g.a. Eliane Brault, Abbe Jean Boulier, Jean Casou, Aime Cesaire, Raymond Cogniat, Pierre Cot, Ainie Cotton g.a Eugenie Cotton, g.a Gabrielle Duchenc, Paul Eluard, Yvez Farge, Justin Godgrt, Frederic Joliot-Curie, g.a Irene Jolot-Curie, g.a Francois Ledere, Louis Martin-Chauffier, Pablo Picasso, Marcel Prenant, Paul Rivet, g.a Romain Rolland, Armanti Salacrou, g.a Elsa Triolet, Vercors, Med Angleži: Bernal, Crowtber, Haldane, Hew-lett-Johnson, škof Canteburyja: Pritt, g.a Pritt, g.a Wooster, Bernard Shaw. Med Italijani: g.a Alessandrini, Alvaro, Bontempelli, Gut-tuso, Miglioli, g.a Isa Miranda, Nen-ni, Petrassi, g.a Ravera, g.a Madda-lena-Rossi, De Santis, Sereni, Vittorini, Guy. Med Američani: Fast, g.a Jackson. Kahn, Weltfìsh, g.a VVinter Charlie Chaplin. S Sovjetske zveze: Solohov, Fadejev, Fedo-sejev, Nina Popova, Vavilov, Vanda Wassiljewska. Danci: g.a Olsen, Andersen Nexoe. Norvežani: g.a Sverdlup-Lunden. Svedi: g.a An-dreen. Poljaki: orejsza, Dembov-ski, ICrujkovski, g.a Praguerova. Cehoslovaki: Drda, g.a Hodinova, «Delo» želi vsem svojim bralcem, naročnikom, prijate- ijem ter vsem demokratom slo- venske n italijanske narodne- sti vesele Velikonočne prazni- ke. Naj naše družine praznu- jejo Veliko noč v znamenju miru in bratstva med narodi! gled. To so najbolj poznani ljudje v svetu, ki so se odločili, da se bodo borili za mir z vsemi svojimi močmi, da bi bila zagotovljena člo-vestu dolga perioda miru in da bi bili poraženi vsi vojni hujskači ki bi s krvjo teroriziranega človeštva kopičili ogromne dobičke. Zato kličejo vsi miroljubni ljudje. Mir in mir naj zavlada kljub nasprotnemu prizadevanju imperialistov. Mukarowski. Nemci: Kellermann, Mann, Nuschke, g.a. Seeghers. Irci: O' Casey. Spanci: Girai, g.a Uriz. Indijci: Mulkanand. Cilci: Neruda. Brazilijanci: Amado. Kitajci : g.a Caj Gang. Mehikanci: Cardenas. In še bi lahko naštevali v nedo- ZAM španski mladini Zveza antifašistične mladine je 13. aprila poslala ob priliki dneva solidarnost: s špansko mladino svoj pozdrav Združeni socialistični mladini Španije, ki se bori proti Francovemu režimu za svobodo svoje dežele, ki je bila podjarmljena od mednarodnega fašizma s sokrivdo kapitalističnih vlad v svetu. Tu pozdrav ob 14. aprilu, osemnajsti obletnici proglasitve republike, je prav sedaj velikega pomena, ker se anglo-ameriški imperialisti pripravljajo na sprejem Franca in nje-goveca terorističnega režima v napadalni Atlatntski pakt. Teror, ki je vladal že prej, se je poostril še posebno po sklepu Politbiroja, da je treba proti interna-cionalistom postopati z vso ostrino. Urad državne varnosti (UDB) je postal absoluten gospodar državnega aparata, voj site, Komunistične partije ter vseh ostalih političnih, sindikalnih in drugih organizacij. Celotni javni aparat- ie podvržen temeljiti čistki. Tako je bito iz vodstva Sindikalne zveze LR Makedonije aretiranih 10 preizkušenih sindikalnih voditeljev, ker so se strinjali z resolucijo IU. Med temi je predsednik Remzi Ismail, bivši predsednik Angele Petkovški ter član glavnega sindikalnega odbora, španski borec in pomočnik ministra Trajko Miškovski, ki ga je KPJ kot zvestega borca poslala 1 1924 študirat v SZ. Na izpraznjeno mesto predsednika je bil postavljen podpolkovnik UDB-e Dmitar Aleksov-ski, podnačelnik UDB-e za Makedonijo. Pred dvema mesecema so napredovali v čin generallajtnantov štirje pomagači Rankoviča, rablja jugoslovanskih narodov, in sicer dva pomočnika zveznega notranjega ministra Mičunovič Veljko in Stefanovič Svetislav ter notranja ministra tiR Srbije Slobodan Penezič in Makedonije Cvetim—Uzunovski, notranji minister Črne gore Savo Joksimovič pa je iz polkovnika postal generalmajor. Tako, vidimo, se tudi višji vojaški rangi polnijo z najbližjimi Rankovičevimi pajdaši. k Vojaški zapori so bili že v avgustu lani prenatrpani. Toda vedno in vedno novi priporniki prihajajo, od navadnega vojaka do generala. Za internacionaliste velja ie posebno strog režim v zaporih. Nikdar jim ne dovolijo, da bi šli na zrak, prav tako pa jih mučijo s stradanjem. V zaporu je mnogo najodlič- ukom Lenina. Med njimi ie mno- padnih državah. Tako so Južni Slo- go starih aktivistov iz leta 1941, tako delavcev, malih kmetov in delovne inteligence. V Ljubljani sta bila aretirane še dva znana kulturna delavca. Dr. Janez Logar je znan slavist, literarni kritik in kulturni delavec, ki Zveza partizanov STO organizira v ponedeljek 18. t.m. v Saležu veliko partizansko zborovanje v znamenju borbe za mir. Začetek zborovanja Je določen za 15. uro. Govorila bosta tovariša ADO SLAVEC in NELLO GRISONI. Sodelujeta godba Sv. Križa in pevski zbor Nabrežine. že od leta 1941 deluje v Osvobodilni fronti. Med borbo je postal član Partije, bil je aretiran ter odpeljan v taborišče Dachau. Njegov mlajši brat dr. Tine Logar, slavist in filolog je prav tako sodeloval v O-«vobodilni fronti od vsega nočtina. Njega so že začetkom leta 1942 aretirali Italijani ter ga odvedli v koncentracijsko taborišče Urbisa-giio (Macerata), od koder je PO kapitulaciji Italije odšel • partizane. Je član Partije in kot njegov brat. zvest mednarodni socialistični fronti in Sovjetski zvezi. Rankovičeva UDB-a, ki je dejansko postala edina oblast v državi, ne zaupa nikomur več. Tako sta dobila generala Vukanovir in Morača, ki sta vodila jesenske manevre na Kosovem polju, ".sak PO tri «spremljevalce», 1 at eri s ■ dobi. li strog nalog, da ubijejo generala, če bi se poskušala od njih oddaljiti. Svoj bes pa ne znašajo samo oseono nad internacionalisti, temveč tudi nad njihovimi družinam’ vani v Kanadi, katerih organizacije se po vsej državi združujejo v Svet kanadskih Južnih Slovanov, zavzeli odločno stališče proti beograjski protisovjetski skupini. Titovi agenti so spočetka skušali pridobiti to organizacijo kanadskih Jugoslovanov, da bi jo uporabili kot svojo agenturo za razbijanje kanadskega delavskega pokreta. Ko pa jim je to zaradi odločnosti Članov Sveta izpodletelo, so ga hoteli razbiti. To razbijaško akcijo so vodili Titovi diplomatski predstavniki, katere pa je razkrinkalo glasilo kanadskih Jugoslovanov «Je-dinstvo» kot razbijače izseljeniške ga pokjrf.ta. Zato seveda «Jedinitva» ne puste več v Jugoslavijo. «Nove. vreme», glasilo progresivnih Bolgarov in Makedoncev raz-krinkuje razbijaško delo Titovih agentov, ki z brezplačno delitvijo propagandnih brošur in posebno izdajo lista «Svobodne Makedonije» skuša vnašati razdor med make-konske izseljence v Kanadi ter jih potegniti v protisovjetski tabor. Organizacija «Slovenski Jug», ki predstavlja vse demokratične Srbe v ZDA je na svoji letni skupščini sprejela resolucijo, K kateri obsojajo Titovo protiljudsko kliko, ki preganja in ubija najboljše borce Jugoslavije. Jugoslovanski izseljenci v 'Argentini so pod okriljem Jugoslovanskega centralnega sveta če v juliju lani zavzeli odločno stališče za resolucijo IU ter. obsodili izdajstvo vodstva KPJ. Prav tako obsojajo razbijaško dedovanje titovcev, ki skušajo izseljence odcepiti od naprednega delavskega pokreta y ArgAtini. V enem od teh pisem opozarjajo izseljenci: «Vedite, da Wall Street nudi pomoč samo državam, kjer smatra, da ima možnost zrušiti demokracijo in vzpostaviti fašizem.» Titovi agenti so uspeli le v tem. da so se polastili časopisa «Jugoslovanski iseljenički vjesnik» (Plav tako kakor v Trstu!) Tudi Zveza jugoslovanskih izseljencev Avstralije je na svoji konferenci sprejela resolucijo, v kateri obsoja vlado FLRJ in njene diplomatske predstavnike, ki skušajo razcepiti izseljeniške organizacije in. delavski pokret v svetu. UKINITI MORAJO FAŠISTIČNI ZAKON Dovolj je zapostavliaoja slovenskega parada in jezika nejših borcev iz narodno osvobodil- Tako so izgnali iz Beograda rodbine vojne. Tako je zaprt narodni heroj polkovnik JA Slavo Stanoie-vič, general Mama Djurič, vojni invalid mai or JA Popivoda. borec iz leta 1941 ter mnogo drugih najboljših oficirjev J. A. Kazni za one, ki so se izrazili za resolucijo IU, znašajo 3 do 4 leta ječe. Prav tako je v civilnih zanorih Po vsej državi na tisoče in tisoče komunistov in antifašistov, ki «o ostali zvesti Sovjetski zvezi in na- no narodnega heroja Arse Jovanoviča, ki je bil lani na zvenniki način ubit od Rankovičevih rabljev. Tudi mati generala m majorja Po-pivode, kateri je leta 194i odšlo 3 članov družine v parti zane, je bilo nasilno poslana iz Beograda — O — Veliki fronti Jugoslovanov, ki se bore proti izdajalski Titovi kliki, pripadajo tudi naši izseljenci v za Kitajska Nacionalistična vlada Je končno sprejela o sem točk Maocetunga, ki so bile pogoj za prenehanje državljanske vojne. Radio Svobodne Kitajske je javil, da so se na podlagi teb 8 točk začela uradna pogajanja za kapitulacijo Kuomintanga. Vodstvo nacionalistov, ki je do sedaj zavlačevalo pogajanja. Je izgubilo poslednjo nado, da bi se moglo upiratj ogromni premoči ljudske vojske. Verjetno bodo sprejeli tudi pogoje predaje do petka 15. aprila, ki Je bil postavljen kot zadnji rok za začasno premirje. Za primer, da nacionalistična delegacija na pogajanjih v Pekingu ne bi sprejela od ljudske vlade postavljenih pogojev, so demokratične armade pripravljene za splošno o-fenzlvo, da uničijo poslednji odpor nacionalistov. V ta namen so zasedli neki otok na reki Jangce ter utrdili na Južnem reke mostišče manjšega obsega. ZDA Vojni proračuni ZDA, kot ga Je sprejela parlamentarna finančna komisija, znaša za leto 1949-50 skoro 16 milijard dolarjev ter je za 5 In pol milijard višji od lanskega. James Forrestal, ki je bil do nedavna obrambni minister ZDA. znan kot velik sovražnik Sovjetske zveze ter duhovni oče ameriške oborožitve, je pred kratkim zblaznel. Neke noči, ko je slišal gasilsko sireno, je v nočni srajci stekel na cesto ter kričal, da prihaja Rdeča armada. Spravili so ga v umobolnico, da se še drugi Amerikancl ne bi nalezli strahu pred Rusi. Miroljubno vlogo Atlantskega pakta je najbolje prikazal predsednik parlamentarne komisije Cl. Cannon z besedami: «Moskvo in vsa važna središča jc treba zadeti v prvem tednu vojne in to z letali. Atlantisti! pakt nam Je prinesel vojaška oporišča, sedaj potrebujemo še letali. « Grčija Monarhofašistična vlada Je podala ostavko. Dosedanji predsednik. Sofulis je prejel mandat za sestavo nove vlade. Vzrok vladne krize sta predvsem po-poinen uspeh ofenzive partizanov ter, stavka državnih nameščencev v vsej Grčiji. Ta dva uspeha grških demokratičnih sil najbolje dokazujeta, da je vlada brez vsake opore v državi in sloni le na bajonetih tujih čet. Stavka državnih nameščencev se Je izvedla po vsej državi. Kljub najhujšemu pritisku vlade In odreb-bi, da so vsi državni nameščenci mobilizirani, je stavka popolnoma uspela. Vlada Je morala zaradi enotnosti stavkujočlh odnehati in celo izpustiti voditelje sindikata državnih nameščencev, ki so bili že predani vojaškemu sodišču. Grška demokratična vojska na- daljuje z vidnimi uspehi svojo ofenzivo. Po doseženih uspehih namerava utrditi svoje položaje za nadaljnje operacije. Atenska vlada se zaradi brezupnega položaja in bližajoče se katastrofe skuša rešiti z blazno avanturo, ki bi resno ogrozila mir v svetu. Z incidenti, ki Jih izziva na albanski meji namerava po ukazu anglo-ameriških imperialistov izzvati oborožen spopad z Ljudsko republiko Albanijo. Velika Britanija Zaradi svoje izrazite imperialistične in protiljudske politike so angleški laburisti izgubili v zadnijh delnih volitva v pokrajinske zbore preko loti sedežev. V sami londonski pokrajini so izgubili 26 sedežev ter jih imajo samo še 64, isto tako kot konservativci. V londonski luki stavka nad 16000 pristaniških delavcev, zaradi česar je ves promet ustavljen. V znak solidarnosti se Jim je pridružilo tudi 4000 mornariev. Vlada namerava za delo v luki uporabili vojake. Za odstranitvijo slovenskih napisov na javnih lokalih pri Sv. Ani so prišli na vrsto nagrobni spomeniki, kj imajo slovenske napise. Posamezni «italianissimi» načelniki raznih občinskih uradov stopnjujejo svoje raznarodovalne metode. Za njih velja vedno zakon. Pri tem se pa ne ozirajo na dejstvo, da je to fašistični zakon, katerega bi se sploh ne imelo smatrati za pravega, zlasti še, če se govori o kaki «demokraciji» povojne dobe. Seveda niso za vse to odgovorni le posamezni predstavniki, marveč je v polni meri odgovorna občinska u-prava, ki je v rokah Giuntinih strank. Se večja krivda pa tiči pri VU.ki je prav za prav odgovorna, da delajo elementi, ki jih je izbrala in jih postavila na sedanja mesta, po svojih načrtih in se pri tem ne ozirajo na škodo, ki jo povzročajo prav slovenskemu življu na tem področju. Kar je pa v zvezi z nagrobnimi spomeniki, leži krivda tudi na cerkveni oblasti, k; ni nič storila, da bi pl-cprečila tako grobo one-čaščenje naših mrtvih. Ali pa je morda pozabila na Kristusove besede «pojdite in učite vse narode?» Človek, bi si ne mogel nikdar predstavljati, da se mora kaj sličnega dogajati v dvajsetem stoletju m v dobi takozvane demokracije. Toda na žalost je tako. Naš narod in naš jezik se skušala zriniti od povsod. Ni dovolj, da se ga zrine iz uradov, jz mesta, da se ga žafrani živim; treba ga je zriniti tudi iz pokopališč, prepovedati tudi mrtvim, To je geslo demokristjanov, ki bi morali po svojih «načelih» dajati zgled medsebojne ljubezni in spo. štovanja ne glede na narodnost. Sistematično so začeli ponavljati to, kar je pred nekaj desetij počenjal fašizem. Toda temu njihovemu po-četiu bo slovenski narod odgovoril tako. kot je odgovoril fašistom: «Ne klonemo!» Njemu ni uspelo, da-sirayno je že računal na gotovo zmago ln se je zato posluževal vseh sredstev, ravno ne bo uspelo tistim, ki se danes poslužujejo fašističnih zakonov. In to naj si enkrat ga tlselej zapemnija! Razblinila se je Titova špekulacija Sofija — Uradna vladna agencija Ljudske republike Bolgarije je sporočila, da je bil bivši podpredsednik bolgarskega ministrskega sveta in bivši član Izvršilnega komi-teta Komunistične partije Bolgarije Trajčo Kostov imenovan na mesto ravnatelja bolgarske narodne knji-žilice. Se pred tem pa je ista uradna agencija demantirala vsako vest o aretaciji Trajča. Rostova in drugih bolgarskih vladnih funkcionarjev. Poudarila je, da je bil Traj-co Kostov razrešen samo navedenih funkcij in da ni bil izključen iz Komunistične partije. Vse te izjave bolgarske uradne a-gencije nam dokazujejo, kako daleč so prišli beograjski izdajalski voditelji, ki $o po vsem svetu raztrobili preko Tanjuga in Tita, da so bile v Bolgariji izvršene številne a-retacije in da jg med aretiranci tudi Trajčo Kostov, Razbobnalt so tudi, da so to imperialistični agenti in hoteli tako dokazati, da so kritizirali jugoslovansko vodstvo imperialistični agenti, S tem so si hoteli zagotoviti neko nedolžnost, ki .jo nimajo in ki je ne morejo imeti zaradi svojega podlega izdajstva. Kljub temu pa je razrešitev Rostova noy dokaz, kako se mora yo-diti borbo proti odklonom, ki so pojavljajo v demokratičnem pokretu ln v vrstah komunistov. Tega niso zmožni beograjski voditelji,- ki se silno boje vsake kritike, ki je le, ker se dan obračuna bliža s po; spešenimi koraki. 1. KONGRES KOMUNISTIČNE MLADINE Za ojačanje vrsl mladih komunislov »ELO V MESTU UST MA VASI V nedeljo 10. t. in. je imela tržaška komunistična mladina svoj prvi rednj kongres. Za ta kongres so se mladine; komunisti pripravili s polno zavestjo važnosti kongresa. posebno v zvezi utrdive in razširitve komunistične mladine. Za kongres so bili izvoljeni delegat, vseh slojev: delavci, študenti, kmetjfc Slovenci in Italijani, ki so v številnih diskusijah pokazali svojo politično zrelost in borbeno zavest. Ob otvoritvi kongresa, ki se je vršil v dvorani «Škamperle» pri Sv. Ivanu, so med navdušenim ploskanjem izvolili v častno predsedstvo kongresa najboljše sinove delovnega ljudstva, ki so žrtvovali svoja mlada življenja v borbi proti razrednemu sovražniku Tako so bili jzvol/eni: Eugenio Cunei, Ivo Ribar-Lola. bratje Petracco, Sergij Čermelj, Pino Tomažič, Alojz Frau. sin, Arrigo Gorjak. Tržaško delovno ljudstvo In kmetje okolice so konkretno pokazal] svoio popolno solidarnost in zaupanje do komunistične mladine in njenega kongresa. Številne delegacije iz mestnih predelov, tovarn, podjetij in okoliških vasi so se vrstile na odru in prinašale borbene pozdrave naših organizacij in prebivalstva. De ni ta kongres samo lokalnega pomena, so nam pokazale številne pozdravne brzojavke, med lemi brzojavka iz Prage, ki jo je poslalo uredništvo «Nove borbe» s pozdravi jugoslovanskih študentov, ki so se rešili Rankovičevega terorja. To je najboljši dokaz mednarodne povezave in priznanje naši komunistični mladini, katero so skušali že pred resolucijo IU tukajšnji Titovi agenti enostavno likvidirati, kar so dejansko Tito in njegovi «naizvestejši» storili v Jugoslaviji ' g SKOJ-em Tržaška komunistična mladina pa se je proti iemu izdajstvu odločno postavila v bran in razbila izdajalske manevre nacionalistov. Temu je najboljši dokaz ravno nedeljski kongres, iz katerega bo izšla komunistična mladina utrjena jn pripravljena na bodoče važne naloge, kj jo čakajo posebno še na našem ozemlju, katerega skušajo .imperialisti z Atlantskim paktom spremeniti v- vojaško bazo. V tem smislu je povdaril važnost In pomen kongresa tud; generalni sekretar Komunistične partije STO tov. Videli, kj jr prinesel pozdrav-ve Kompartije. V svojem pozdravnem govoru je orisal zgodovino in slavne internacionalistifinr tradicije tržaške komunistične mladine. Podčrtal ie med drugim važne naloge. ki jih imajo mledinci-komu-nUti tudi v zvezi z obrambo miru, upravnimi volitvami in splošno borbo proti imperializmu, Ožigosal je izdajalski govor, kj ga je imel te dni Tito v Beogradu, kier je odkrito In sovražno napadel ZSSR fn države ljudske demokracije in tako dokazal s vol odkriti prehod v tabor imperializma. Tov. VidaJi je tudi podčrtal važnost, da ge vrste komunistične mladine stalno rgzllrijajo in krepijo z novimi močmi, ker je komunistična mladina oni najvažnejši vir lz katerega črpa Partija svoje kadre Govor tov. VidaiiJa so prisotni odobrili * navdušenim ploskanjem. Tov. Rubar Je podal izčrpen referat, ki je tvoril jedro za številne diskusije. V svojem releratu kjer je prikazal c* lo zgodovine mladih komunistov, je tov. Rabar podčrtal veliki pomen političnega študija in «oblikovanje mladih kadrov, Tudi tov. Rabar je prikazal izdajalsko delo. ki so g:- nameravali Izvršiti nad komunistično m|*dinn tukajšnji nacionalistični voditelji, Ne popoldanskem zasedanju so sledile plodovite diskusije številnih delegatov. V duhu mednarodne solidarnosti, kot slavne tradicije tržaške komunistične mladine, so bile poslane pozdravne resolucije mladini Španije, Komunistični mla-dlnj Italije. Anglije, ZDA, Kitajske In Grčije, 6 tajnimi volitvami je bil naknadno izvoljen Centralni komitet, ki ga sestavljajo: Blazina Angel, delavec; Pescatori David, Ind. izvedenec; Rabar Silvio, delavec; Koluta Soča, dijakinja: Baučer Dušan, delavec, Vilhem Adolf, delavec; Tabi Bruno, delavec; .Michelazzi Bruno, delavec: Adram Rudolf, delavec: Dorella Eda. uradnice: Knelpp Egidio, delavec; Mo-kole Ludvik, delavec; Malalan Lucijan, uradnik; Rončel Lucijan fitieičo), delavec: Kodrič Dušan, akademik; Krevatin Lino, delavec; Hrovatin Stanka, učiteljica; Ruolini Lilijana, uradnice; Bogateč Žarko, delavec; Družina Vilma, uradnica; Ledi Marjan, dijak; Čermelj Josip, delavec; Norbedo idilio, delavec; Borri Giuliano, dijak; Antonac Gina, uradnica: Tremul Sergij, delavec. V odboru je prostih deset mest za mladince iz cone B. Mladinci ladjedelnice Sv. Marka so darovali krasno zastavo. Ob zaključku kongresa so vsi prisotni z navdušenjem zapeli Internacionalo. * * ■ o, >) kemične Industrije V Borštu srno — temu je ž» davno zbrali 260.000 lir za postavitev spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja iz naše vasi. Izvolili smo tudj odbor z nalogo, da izvrši vsa potrebna. No, minili so meseci, tudi leto j e že mimo, a ni ne duha ne sluha niti o odboru, niti o denarju, niti u spomeniku. Pa smo se malo pozanimaj) za zadevo in ugotovili naslednje: Neki gospodje s», kupili dvorano, ki je služila vaščan, TO na sestanku v pom ju ??7; W Alzetta Katarina 50 Rr, 2.60 kg c' le moke, 250 gr mašil. .. I. okraj tov. pinto celica Družina-varna strojev Sv. Andreja, Lir 3-0? ' I. okraj Lir 1.600. Balbi Marija, mati padlega se je obvezala, da bo mesečno Pfi5?*, vala po 500 lir za organizacijo Izjavila Jet «Dokler bqm živ« in imela možnost, da kaj zaslužim, podpirala svojo organizacijo» Tajništvo ASIZZ se j| toplo e* ljuje. Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Dovoljenje A.I.S. Tiska Tržaški tiskarski zavod ul. Motitggchl 6, f ilÉIP 1«“^. Grimmi mm.midmm ČRTICE STALINA O LENINU »iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii ll|HIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||]!|||||||)!!;;|j|;|| m m iKiiiji mm limili im smisi z minili ......................................................................um i'rvié soni srečal Lenina decembra^ 1905 na konferenci boljjevjkov v 'fmnorjor.su na Finskem. Z ne-«trpnostjo sem pričakoval, ria bom videi «orla» naše partije, velikega irioža, velikega ne ramo iz političnega vidika, nego tudi telesno. V svoji domišljiji sem namreč vidci Lenina kot velikana, čudovite postave. Kako veliko je bilo moje razočaranje, ko sem videl najbolj obl-čajnega človeka, srednje vejikosti •n ki se ni loči( v ničemer, prav v ničemer od navadnih smrtnikov... Pravilo je. da «veliki mož» prispe po navadi z zamudo rm se tanke ali zborovanja, tako. da priča-kuiejo člani njegov prihod •; pridržano .sapo. Prisotni zaznajo prihod «velikega moža» ko zašiišljajo 'ned ljudmi besede «tišina... priba-Ja». Ta ceremonial se mi ni zdel °dveč, ker se s tem naravnost vsili in vdahne spoštovanje. Kako veliko je bilo moje razočaranje, ko sem slikal, da je Lenin prišel na se. «tanek še pred delegati in da se kQt najbolj skromni človek raztovarja z enim od «nujoavadnejših» delegatov. Ne bom skrival, da sc mi Je to zdelo tistikrat, kot neka kršitev vseh ustaljenih pravil-Sele pozneje sem razumel, da je to enostavnost in skromnost I,eni-"a. ki je hotel ostati neopažen. To Uničevanje bramorja Med najškadljivfjše žuželke, ki barn delajo toliko preglavic z uniče. venjem podzemskih rastlinskih delov (korenik, korenoin, gomoljev, čebulic) moramo nedvomno prištevati našega navadnega bramorja tGiylloUlpa vulgaris), ki ga ne •hanjka prav nikjer po naših nivali in vrtovih. S svojimi široko razširjenimi, lopatastimi sprednjimi "Ofiami rile v zemlji, Itikajoč si Primerne hrane in uničujoč pri tem kmetom pidejek. Ti bramorjev! r°vi so navadno le toliko v zemlji, da se jim more brez nudai jnega slediti. Iz teh rovov pa ,:e v primeru nevarnosti skrijejo v globlje, kamor jim moremo že težje slediti. Posebno se radi posladkajo z nežnimi koreninicami klic in mladih" rastlinic, ki jU). seveda zato ,unlčjjo. Ne zametujejo pa tildi ne druge tira nè m marsikdaj nam napravijo ob-čutno škodo tudi na krompirju- Uni. čevanje tega škodljivcu s« torci Vsekakor izplača, Imamo pa različne nadme za uničevanje brapmrja. vodoravnem >'»Vn poiščimo navpični rov, v katerega se skriva bramor; ta rov tapinino ma|o pri Vrhu jn kttbumo Vgnj 2 do 3 kaplji olja. Nato vlijemo v rov vode, da «a zapolnimo; bije bo splavalo sicer na vrh, a kpiain «e prikaže tudi bramor, ki ku nato uničimo. Rabimo lahko katerokoli olj«, ir terpentina ali petroleja ne kaže rabiti, ker ju zemlja upije. Proti bramorjem si* uporabljajo tddi kroglice lažnih strupov (arze-hik, fosfor); paziti je po, da istih ne požrejo domače živali, ki bi seveda poginile. je bila težnja, da si ne bi dajal važnosti; bilo je pa tudi dejstvo, da se ni prevzel zaradi svojega visokega položaja. Zvedel sem. da je bila to ena izmed najmočnejših Leninovih lastnosti novega voditelja mno*ic; najbolj navadnih in najbolj vsakdanjih množic, ki tvorijo zibelko in osnovo človeške družbe. BREZ PREVZETNOSTI Na kongresu v Londonu (1907) so bojjševiki odnesli zmago. Takrat sem prvič videl Lenina v vlogi zrna -govalca. Po navadi opijani zmaga mnoge voditelje in jih napravi nedostopne in prevzetne, Ko se prične prepevati pesmi zmagoslavja se večina voditeljev uspava v lavori-kah. Toda Lenin ni bil v ničemer podoben tem voditeljem. Nasprotno, prav po zmagi je poostril budnost in čuječnost. Spcminjam se, da je Vedno ponavljal delegatom: «V prvi vrsti se ne smemo opiti nad zmago in se ne smemo z njo bahati, drugič moramo utrditi zmago in tretjič moramo dokončno uničiti sovražnika, kajti za sedaj je le poražen, a potrebno je, da ga uničimo.» Ostro je grajal delegate, ko so lahkoverno govorili, da je «sedaj končano z, menjševtki». Ni mu bilo težko pokazati, da imajo menjševi-ki še globoke korenine v delavskem pokretu, ter da je treba znati voditi borbo proti njim ter da se je treba skrbno izogibati precenjevanju lastnih gii in podcenjevanju nasprot-nikovih. «Ne se prevzeti z zmago» to je ena plat Leninovega značaja, bi mu je omogočila, da je jasno presojal sile nasprotnika in da je obvaroval partijo pred morebitnimi iznenadenji. VERA V MNOŽICE Teoretiki in voditeljj strank, ki poznajo zgodovino narodov in ki so preštudirali zgodovino revolucije ort začetka do konca, so včasih bolni Za nevšečno boleznijo, kj se imenuje: «strah pred množicami in pomanjkanje vere v njihove ustvarjalne -sile». Ta bolezen ustvarja včasih pri voditeljih pravi aristo-kratlzem ter neko vzvišenost nad množicami, ki le slabo poznajo zgodovino revolucij, a so poklicane, tla zrušijo staro (n zgradijo novo družbo. Izvor te aristokracije je v strapu. da bi -e posamezniki preveč oddaljili in da ne bi množice preveč zrušile», a izvor bolezni je v želji Igrati vlogo guvernanta ip vzgojitelja, ki hoče učiti množice iz knjig, NE DA BI SE TUDI SAM UČIL PRI MNOŽICAH. Lenin je bil pravo nasprotje takih voditeljev, Nisem poznal drugega revolucionarja, ki bi kot Le-nin neusmiljeno bičal neumne kritike «kače» revojucije» in «neredu spontane akcijè množic... Od tod Lenoinov prezjr vsei) o, n ih, ki so hoteli g viška gledat j na množice in jih učiti iz knjig. Od ted je njegova rtalna težnja DA fcE JE TREBA UCITJ PRI MNOŽICAH, RAZUMETI IN VOpiTI NJIH AKCIJO ter študirati v vsej globini praktične izkušnje borbe množic. VERA V USTVARJALNE SILE MNOŽIC je bilo posebna plat Re-ninovega značaja in njegove aktivnosti, ki mu je omogočila, da ja zajci spontani pok ret množic jn ga usmeril na pot proletarske revolucije- ooo o Slika zgoraj kaže kako ugledajo področja okrog Voronježa, ki so bila pogozdena na liti način, kot bo po načrtu v 15 letih pogozdeno vse področje, ki nam ga kaže zemljevid. Gozdovi bodo ščitili kmetije pred suhim vetrom Iz puščav in pustih predelov. Na zemljevidu vidimo, da bodo po načrtu nasajeni štirje široki zaščitni pasovi gozdov. Ostalo bodo ožji pasovi med posameznimi kolhozi In okrog vasi, Jezer in ribnikov. Lenin med delegali III. kongresa Komunistične mladine je bjl prvi Ip Najboljši med enakimi. Lenin je ostal skromen tudi kot voditelj silne države Ju svetovnega delavskega pokreta, v nasprotju f Titom, ki mu je '"ali prcstolček Karadjordjevičev zmšal glavo. Zato Je morala la Titova «kuplna razpustiti Komunistično mladino. S;i IVI ai: rt za i/iiliku otenziuo A. MARA VAIAVA IZ SOV J El SME ZVEZE. V PRE1EHLEM LETU JE BILO BOGO-ZDELI0 200.000 HEMTAHJEV, LETOS 270.000, V TREH PETLE1 MAH BO POGOZDENO PODBOČJE, Ml JE VEČJE OD ZAPADLE EVROPE. S TEM BODO IZGINILE SLABE LETINE V DEŽELI SOCIALIZMA. MJER VLADA ČLOVEM NAD PRIRODO To je zeio drzen dvoboj med človekom tn prirodo, je naša prva mi. sel, ko smo precitati sklep ministrskega sveta ZSSR in Centralnega kemiteta VKP (b). sklep o pegog-ditvi stepe in drugih pustih predelov v obliki pasov in o jezerih in ribnikih! ki naj služijo kot zaloga v slučaju suše. Vse to naj zagotovi stalne in bogate žetve v pustih predelih ZSSR v Europi. Zgodovina človeštva ni nikoli poznala in ni mogla poznati slične silne zamisli o preoblikovanju narave. Samo v deželi stalinskih petletk, v deželi s socialističnim gospodarstvom, ki jo vodi napredna znanost, samo tukaj se je lahko rodil tak načrt o preobrazbi narave v zgodovinsko kratkem razdobju; v treh petletkah!... Ni nam treba govoriti o otrocih in o mladi generaciji, opravičeno Je naše upanje, da bo večina mater in očetov, ki danes deiajo na tem velikem načrtu, priča uresničenju svojih upanj in nad. Se predno bo prišel dan. ki je določen v zgodovini, bomo videli velike zmage, ki jih bo prineslo dele teh narodov in ki jiii je navdihnila veliga revolucionarna misel, vztrajnost, iiubezen do človeškega bitja in druge misli in občutja, ki jih je oblikovala v naših dušah velika Partija Lenina in Stalina. te. leta v leto bomo videli in sledu!i ter se učili iz novih zmag, ki jih je Bol.iševiška partija predvidela: v njih se naše goreče nade in sartie OB PRILIKI RUDARSKE KATASTROFE V ITALIJANSKI PROVINCI LODI Dee li. t.m. so rudniki Cavia*» Bastaste v provinci Ledi doživeli veliko rudarsko katastrofo povzročeno po mstanu, ki k sreči ni zahtevala človeških Irt«v, pač pa Je povzročila veliko materialno škodo. 2e pred nesrečo Je izgledalo, da se bodo sile In bes pedzelja sprostile. 18. t.m. so se pokazali v rovu čl. 13 nevarni zna-ki. Iz novih razpok in špranj Je pri. čela vreti na dan voda, spočetka počasi, pozneje z naraščajočo silo. Oči-vidno so se vnele nove zaloge plina nekje globlje in Je ta pritisk iz globine izganjal vodo, ki so Jo prpj napeljali v rudnik, da bi pogasili požare. I). t.m. brizgnil iz zemeljske špranje 30 metrov visok vodni steber, k| je Izpremlnjal vso okolico v blatno morje. Prebivalstvo vasi Laviaga le prestrašeno zapustilo svoje dimuuje. Ob 12 url lo poi ru se zrušili stolp In zgradbe okrog rova it. 13 in 14, Nesreča se je razširil« aa rov št. 11, ki se tudi bil poplavljen. Nasprotno pa Je prišlo v rovu st. 6 do velike eksplozije, kj Je uelčlja odvodne cevi metana. Proti večeru se je stanje pomirilo; strokovnjaki smatrajo, da vas Cavjag« ni več v nevarnosti. Starorimski Seneca nem poroča o «svetem ognju», ki večno oruha iz zemlje nekje v Mali Aziji. Ni to edinstven primer in »tare bajka nam vedo povedati o pošastnih jn stalnih ognjenih zubljih, ki jih strašni zmaji ali razsrjeni bogovi bruhajo na svet iz svojih podzemskih kraljestev. Pojav ognja, izvirajočega iz zemeljske notranjosti ni danes nič neznanega Vender SC mi, navadili zemljani, mnogo ne zanimamo zanj. tembolj ga pa poznajo in se ga boje rudarji, ki M svoji trdi kruhek služijo globoko v z.iineljskem drobovju v stalni življenski nevar, nosti. Cesto pretrese ?Vtit novica o kaki »tračni rudniški katastrofi, nastali zaradi «jamskih plinov» in ki je zahtevala toliko jn toliko uto, veškiti žrtev. Znanstveno pravimo temu «jamskemu plinu» — metan. Leta 1908 so na Erdeljskem (*#-padna Romunija) vrtali v zemljo in '«kali ležišča kalijeve soli. Zadeli so pa na Plinski vrelec, ki je dajal dnevno 40,000 kb m olirla. Uri na daljnih vrtanjih so zadeli še na 30 drugih plinskih vrel. Iti sc. skupno dajal» dnevno po 1.500.000 mU metanu in so ga uporabili za razsvetljevanje ulic bližnjih mest. Goreči vrelci metana niso bili v teh krajih nikaka novost, ker so ljudje že poznali vrelce «goreče vode» že od davna. Kaj je metan? Pa je pjin in da gori, smo že spoznali. Je pa spojina dveh zelo znanih plinov; ogljika (kemijski znak C = cavboriium) jn vodika ITI = h.vdrogumum) in se tvori vedno tam, kjer gnijejo organske snovi (umrle živali m rastline). To gnitje organskih snovi j* divjala lakota, ki jc zajela nad 30 okrožij. Mlada sovjetska republika se je morala boriti proti bedi. ku-iišne niso pomnili v zgodovini Itu-siie. Bival sem takrat v Sibiriji. Ve. liko število mladih partijcev je bilo takrat mobiliziranih (in jaz sem bil tudi med njimi), da organiziramo pomoč zapuščenim otrokom. V mesto je prispel vlak z begunci iz. pokrajin, kjer je divjala lakota. Spominjam se še danes stare matere osemdesetih ali petinosemde-e-tih let ki je ostala sama s celo množico - vnukov, od katerih je til eden manjši do drugega. Bili o iz. pokrajine Samara in njihovi starisi «o umrli na poti, predno so -los gli cogata področja Altaja. Izvanredna Življenjska sila to sive starke, se D« kazalu san» v dejstvu, da je rešile otroke smrti, nego tudi v ustavil lakotah in nesrečah, ki jih je pretrpela tekom življenja. Ko s no dernimi sredstvi. Drzni poziv Mičuš rina, da ljudje naše d' be ne smejo čakati, da pridejo dobrote prirode rajne, to je bil pravi glas novega stalinskega stoletja. Dela Mičurin* in njegovih učencev so odprla rei milijonom ljudi v naši dateli. Ta dežela ni bila revna in uboga po naravi, nego samo zato, ker so <0 izželi zemljiški gospodje in fcur-žuji. ker so uničili njene gozdove brez usmiljenja in $ tem pomagali izsuienju ribnikov in jezer ter drugih vod. Sovjetska oblast je dala tej neskončni zemlji moč 'znano: ti in človeške skupnosti. Zgodovina stare kamen ite stepe je značilna. O tej stepi govori sklep ministrskega sveta in Centralnega k ornitela VKP (b). Značilno je že samo ime: kamenita stepal Kamenita in nerodovitna tla so bi-la trda za človeka. Kaj so tam mogla narediti izkustva znanosti m revolucionarno delo? Pagicjino te čudovite uspehe! «Na poljih instituta za poljedelska raziskovanja V. V. Dckučajev, ki je bil prej le po. skusna postojanka na kameniti stepi, je žetev žitaric v kratkem cani Kmetje dobivajo v Sovjetski zvezi vso podporo države. Dežela socializma je preskrbela kolhoze in sov-hoze z najmodrnejšimi poljedelskimi stroji, skladišči in shrambami. io spremljali, nam je pripovedovala, kako je na nerodovitni zemlji saniate šestnajstkrat preživeli lakoto, kako so umirali otroci, kolca ja poginila živina in so propadale kjnejijc. «A v.e to, dragi moji. je kriv »on», veter, ki vse posuši!» Tako je ickla grenko in v pobožnem strahu. «Od večnosti nas mori ta veter, ki je kazen’ božja »v In fes že stoletja žive ruski kmetje v strahu pred tem vetrom in sušo. Toda tudi v dobrih telili ie bii njihov pridelek 3 ali 4 'evintale po desjatinj a posvetna in cerkvena oblast, jih je pozivala, da klonejo glavo pred «Božjo kaznjo». ker se ni mogoče proti njemu boriti. V resnici pa je bila ena najtežjih posledic, ki nam jih je zgpmtil Cafi zem: izmozgana zemlja, suhi veter m susa. Lenin in Stalin 'sta že okrog 1920. začela študirati vprašanje suše. Čimbolj pa je postajala naša država bogata, tembolj se je razširjala borba proti njej z vedno bolj mo- ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Povzročitelj tuberkuloze je droben bacil, ki meri le 1 do 3 tisočinke milimetra. To pomeni, da bi morali postaviti v vrsto tisoč bacilov, da bi dobili dolžino 1 ali 3 milimetrov. Čeprav tako majhen, je ta bacil silno odporen proii vsem kemičnim sredstvom, ker ima voiieno ovojnico, ki ga brani, da vidrti dolgo v vseh običajnih razkužilih, ki hitro uničijo druge bacile. Posebno dolgo vzdrži v vlažnih in temnih prostorih, kamor ne /n-odre dnevna svetloba. Bacil TBC je namreč sila malo oe pisni# «Pravda»; Svet ministrov in CK VKP (b) -matrajo, da so kolhozi m suvhozi iz pokrajin stepe nabrali borbenih izkušenj, kar >e tiče dobrih letin, ter da so tako presktblje. ril z modernimi poljedelskimi stroji, da imajo možnost v prihodnjih letih narediti skok v višnjo stopnjo razvoja poljedelstva. Obstajajo i,-vsi potrebni pogoji, da v kratkem času uresničimo po-pudiiev v pasovih v pustih stepskih predelih in da tako znatno povišamo donosnost naših polj. Te besede "o polne velike vere v sile naših naj idi v, v njegov ra».im, sposobnosti m njegov,; nezlomljivo enotnost. Da, mi narodi Sovjet.-#e zveze bemo ustvarili ta načrt, mi bomo izpremanili našo deželo. v cvctbc vrt. Rutu, vroči veter puščave, ki požge vse, si ne bo mogel več utreti poti ukozj zaščitne pasove gozdov do bogate Lysenkove pšenice ali pa v Mičurinove sadovnjake. 5 milijonov hektarjev zaščitnih gozdov in stotisoče hektarjev -udov» jakov, bo prikovalo m ustavijo pes.-k in bo odstranilo hudournik, taka. da bo vsa zemlja uporabna za clave ka. Siivi veliki gozdni pa»vi bodo šli -kozi Stepo Dona in vzdolž srednje in doljne Volge tja do Kavkaza. Tudi na d nisi strani Volge bodo stotine kilometrov gozrjov sfilile Vludimurovko in Tscapgjev.sk. Posebno veliki in mogočni bodo g z-tlovj na obrnkih Orala. M<- ta Ckaiov, Uršk. Uralsk. Kalfiukov in (Jurijev ter tisoče kolhozov ob obalah Kaspijskega morja bo uživalo zaščito gozdov še predno bo minilo predvidenih 15 tet. Pušfave m Pesek severno m vzhodno ,gj Kaspijskega morja bodo d iole ved. nun manj škode poljedelstvu: gozdov! bodo s svojimi koreninami zagreniti pesek m gu bodo prj,sititi, da sjužj človeku. 8 milijonov hektarjev gozdov, to je površina, ki Je večja kot vsa zahodna Evropa. Ne smejim pa pozabiti, da bo velik del teh gozdov nasajen tudi v drugih južnih predelih ZSsn. ki so 'pr g z gozdov Kot ziqovj boejo pasovi obkrožali «>ri 10 do 20 m širine kolhoze in sov-hoze. du jih bodo ščitili s svojo serj-i'o In vlago. Tudi ribniki jn jexc'a nodo pomagati, du se bo zmanjšala velika vročina in visokem poletju. Bogate in zagotovljene žetve bodo omogočile ostalim vejam narodnega gospodarstva še večji naprede'k. 2e dolgo casa ima Sovjetska zveza bogate zajogg živil. R<. nekaj letih stalnih in bogatih h iev “0,110 dosegli bajno bogatetvo v žitu. mesu. masti, sladkorju in drugem. Mi ne bi bili sovjetski državljani, ako ne 61 bdi ponosni na I# napic-dek. na svoje blagostanja. To b" sad še naprednejše delovr^ organizacij« jn novih zmag v sogj#jjsti-čni znanosti. Novi napredne n#;^ narodov bo je enkrat pokazal vsemu naprednemu človeštvu, de remo svobodno in socialistično delo vodi človeštvo na pot blagostanja in «rečne bodoCnoeti. Seznam kandidatov Komunistične partije STO Komunistična partija poziva b bližnjih volitvah vse delavce, demokrate in vse ljudstvo v borbo za demokratski občinski odbor. Priprave na volitve sc vrše v protidemokratičnem vzdušju in v znaku Atlantskega pakta; onega vojnega pakta, v katerega je bil Trst vključen proti svoji volji, imperializem hoče vzdrževati Trst s pomočjo De Gasperijeve in Titove vlade kot gospodarsko uničeno, stalno, vznemirjeavano vojno bazo, obsojeno na parušenje iz Trsta hoče napraviti središče mednarodnih spletk in nastopov proti demokratskim silam Italije in Jugoslavije ki se bore proti svojim vladam. Zaradi svetovnega miru, zaradi varnosti našega mesta in v Interesu vseh poštenih meščanov je nujno potrebno združenje obeh con, odstranitev vseh zasedbenih vojaških sil in ustalitev življenja v ozemlju. Predpogoj za ostvarjenje teh teženi Je danes imenovanje guvernerja, kar bo omogočilo tudi nadaljnje mednarodne stike. Kdor odklanja porazume, pripravlja vojno: vojna pa pomeni popolno uničenje Trsta. Proti vojni, ki je postala stvarna nevarnost, se morajo združiti .si oni, ki hrepene po miru. Mirovne sile so tako ogromne, da bodo — odločne in združene — z lahkoto preprečile voljno. Imperializem izkorišča volivnoi kampanjo za ustvarjanje sovraštva med meščani in nesporazumevanje med narodi ter ugodne pogoje za spopade. Namen Komunistične partije Je Izkoristiti predstoječe volitve v borbo za mir in za demokratske svoboščine. Glas, oddan za demokratski bčlnski odbor, je važen prispevek v borbi za mir. V tem smislu objavlja Komunistična partija svoj VOLIVNI PROGRAM zgrajen na naslednjih temeljnih točkah: — široka občinska samouprava naj omogoči svetom razvijati nemoteno delovanje v korist meščanov; — spoštovanje narodnostnih pravic, posebno onih do Slovencev, ki so bile doslej najbolj gažene, ter odstranitev vseh narodnostnih, političnih in verskih zapostavljanj; — ozdravljenje občinskih Iinanc in uvedba reform, ki naj zagotove pravičnost Javnih dajatev; — ukrepi za gospodarsko obnovo In proti brezposelnosti; — obnova upravnega aparata, ki naj zagotovi obrambo Interesov vseh občinskih nameščencev; — gradbena obnova, ki naj agotovi vsakemu meščanu lastni dom s primernimi najemninskimi pogoji; — Izboljšanje javnih ugodnost ter prilagoditev njihovih stroškov zmogljivosti meščanov; — izboljšanje šolskih, kulturnih in športnih pogojev; '— davčne olajšave kmetom ter razne druge pomoči in olajšave; — nadzor nad cenami In pocenitev najnujnejših žlvljenskih potrebščin; — ukrepi, ki naj zagotove uspešno zdravstveno in pomožno službo; — ostvaritev turističnih možnosti v mestu in okolišu. < Svojo borbo v občinskem svetu bo Komunistična partija, partija delavcev in ljudstva, posvetila uresničitvi omenjenega načrta. KP objavlja imena kandidatov, ki se bodo borili za uresničitev programa. Tik pred napadom na trdnjavo Frankovih fašistov v Santa Maria della Gabeza pri Pozo bianco v Andaluziji. Na sliki vedimo tov. Vidalija (z daljnogledom), tedaj poveljnika 5. regimenta, ki je štel 250.000 mož. Napad na trdnjavo se je vršil dne 5. maja 1937. Tega dne je bila franki-stična postojanka vzeta. Ko Je bila objavljena resolucija Informblrojp, so Babičevi agenti in špijoni OZNE zahrbtno razširili vprašanje: «Kje je bil Vidall, ko smo se borili proti okupatorju?». Hoteli so prikazati, češ da se je tov. Vidall skrival na varnem, a da so oni, Babičevi agenti in malomeščanski elementi okrog njega, prelivali kri. Slika nam zgovorno kaže, da se Je tov, Vidali boril že dolgo pred poslednjo svetovno vojno v prvih vrstah proti fašizmu in nacizmu in njihovim napadalnim načrtom, med drugim tudi v Španiji 1. Dogassi Giuseppe 2. Bidoi/on Stanc 3. Ferlan Oscar 4. Žbogar (Brocchi) Karlo ilal. odvetnik slov. pravnik ital. profesor slov. dr. trg- ved (brez stranke) 5. Radici) Ernest 6. Malalan Henrik 7.