^Največji slovenski dnevnil^^ v Združenih državah
Velja za vse leto • • .	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA *
Ust slovenskih delavcev v Ameriki,
The largest Slovenian Daily in the United States.
□ Issued every day except Sundays 1	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 128. — .STEV. 128.
Entered as Second Class JMatterSeptember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, MONDAY, JUNE 3, 1935. — PONDELJEK, 3. JUNIJA 1935
VOLUME XLm. — LETNIK XLIH.
VLADA IZDELUJE NAČRT ZA PREMEMBO USTAVE
ROOSEVELT BO SKUŠAL DOSEČI KAR NAJHITREJŠO PREMEMBO
S svojimi svetovalci se posvetuje glede referenduma. — Svetovalci priporočajo ljudsko glasovanje po državnih konvencijah. — Konvencije bo določil kongres.
WASHINGTON, D. C., 2. junja. — Vladni u-radniki razpravljajo o posebnem načrt«, po katerem bi bilo mogoče kar najhitrejše premeniti usta-S"o s pomočjo ljudskega glasovanja ali referendu nia, tako da bi mogel narod v šestdesetih dneh izraziti svoje mišljenje o problemu, ki ga je povzročila odločitev najvišjega sodišča.
Ta načrt, katerega je započel pred tremi leti prejšnji generalni pravdnik A. Mitchell Palmer v borbi za odpravo prohibicije, se naslanja samo na V. člen ameriške ustave, ki dovoljuje konvencije posameznih držav, da odobre predlagane dodatke k ustavi.
Prvi dodatek k ustavi, ki ga je sklenil kongres in ga predloži narodu, da ga sprejme ali zavrže potom državnih konvencij, je bil dodatek glede odprave prohibicije, toda tedaj je legislatura posameznih držav določila konvencijo. Toda vladni krogi trdijo, da ima kongres pravico določiti čas, način in kraj ustavnih konvencij v državah in tudi odločiti, kako morajo biti konvencije sestavljene. To je najprmernejši način, ki ga je mogoče izvesti, da bo narodni referendum v soglasju z ustavo.
Medtem ko vladni uradniki in svetovalci pred -sednika Roosevelta razpravljajo o mnogih načrtih, po katerih bi bilo mogoče rešiti problem, je bilo naznanjeno iz Bele hiše, da je predsednik F. D. Roosevelt potrdil priporočilo general, pravdni-ka Cummingsa, da vlada vstavi sodnijsko postopanje proti 41 I kršilcem N R A postave, ker je vsled odločitve najvišjega sodišča ta postava kot neustavna razveljavljena.
V vseh teh 41 1 slučajih je vlada vložila tožbe proti lastnikom raznih podjetij, ker se niso držah NRA pravilnika glede delavskih plač in delovnih ur. Ker pa je sedaj NRA razveljavljena, je bila vlada prisiljena vsako sodnijsko postopanje ustaviti.
Zmešnjava zaradi razveljavljenja NRA postaja v vladnih krogih vedno večja, ker ne morejo najti prave poti, po kateri bi bilo mogoče priti do rešitve tega perečega vprašanja.
Ravnatelj NRA Donald Richberg skuša na vse mogoče načine rešiti saj del NRA.
Demokratski voditelji tavajo v popolni temi, ra-zun da izražajo mnenje, da predsednik Roosevelt ne bo skušal začasno obnoviti NRA samo deloma. Republikanski voditelji v senatu pa v presenečenje javnosti zahtevajo, da je takoj sprejeta kaka predloga glede NRA.
Drugi znak, da administracija ne bo hitela z reševanjem tega problema, pa je domnevanje in govorjenje med voditelji na kapitolu, da bo predsednik zahteval, da ostane kongres, ako treba, do decembra, da skonča postavodajni načrt.
Poleg tega pa prete tudi razne stavke. Glavni urad United Mine Workers of America je naročil 450,000 svojim članom, da 16. junija zapuste rove mehkega premoga, ako do tedaj s podjetniki ni podpisana nova pogodba, ki bo določila plače
Voditelji American Federation of Labor pa zahtevajo, da mora biti takoj vstvarjena nova NRA, navzlic temu da predsednik Roosevelt tej zahtevi ni naklonjen.
Nadškof Bauer protestira proti volitvam
P0V0DENJ IN TORNADO V __NEBRASKI
250 ljudi je baje izgubilo življenje. — Dolina Republican River je o-pustošena.
McCcok, Neb., 2. junija. — Povodenj se j«, razlila po dolini -Republican reke. tornado j«' porušil hi;,, in število mrtvih bo i nabore doseglo 2ij0.
\ Mc(V»ok okraju pogrešajo 2f> osel>. V vodi ni bilo mogoče najti trupel, dasi voda že nekoliko vpada. Y Oxford pogrešajo 2S ljudi. I/, mnogih drugih krajev poročajo o večjem številu mrtvili in pogrešanih.
Poročila, da je voda odnesla vasi Max in Parks s skupnim prebivalstvom 1-1(1 ljudi, so bila potrjena v glavnem uradu Burlington železnee. 1'arksa prihaja poročilo, da je utonilo S ljudi, 23 pa jih pogrešajo.
ŠTIRISTO TISOČ PREM0GARJEV BO ŠTRAJKAL0
Urad U. M. Workers je odredil stavko v rudnikih mehkega premoga. Prizadeta bodo premo-garska polja v 28 državah.
Washington, D. C., 2. junija. Iz urada Fniited Mine Workers of America je bil razposlan poziv na 40,(MM) msi.jner.jev v 2* državah, da 16. junija, ko poteče sedanja pogodba, prene-hajo z delom.
Poziv so podpisali predsednik I'mited Mine Workers of America. John L. Lewis, podpredsednik Philip Murray in blagajnik Thomas Kennedy. Poziv je bil razposlan na 6< M M) krajevnih unij. Medtem pa so premogarski baroni poskušali
izboljšati in premeniti Guffe-Velike preplave se raztezajo j yevo predlogo, ki ifiia namen
\\ yo I 7ll premoga rsk industrijo po-petka staviti posebno NRA, ki bi u-rcdila premogarske zadeve.
po državah Colorado, ming in Nebraska. Do zvečer cenijo število mrtvili na 250.
A' farmer, okraju DMlanis, Tex., se je utrgal oblak in voda je preplavila celo dolino. Štirje šolarji so utonili. Vse brzojavne in telefonske žice so pretrgane, in ustavljen je ves promet. Burlington vlak je obstal na progi blizu Benkelman, Xeb.
Škodo cenijo na $1,.")00,000.
B0UISS0N SESTAVIL NOV KABINET
V treh letih je to že deveti kabinet. — Laval je zopet zunanji minister. — Bouisson b o skušal rešiti frank.
OGLASU/TE V "GLAS NARODA
Pariz, Francija, 2. .junija. — Devet i e, odkar je bil izvoljen sedanji francoski državni zbor, je bila sestavljena nova vlada.
Novi kabinet je skoro isti kot prejšnji, toda njegov načelnik je Fernand Bouisson, ki je bil več let predsednik državnega zbora. Pierre je Laval je ostal v kabinetu kot zunanji minister.
Bouisson je bil prej socialist, toda ko je bil izvoljen za predsednika državnega zbora, je bil poznan kot mož brez stranke, m ravno zaradi te lastnosti mu je predsednik Lebrun poveril nalogo, da sesestavi novo vlado.
Njegov prvi sklep je bil, da ima polnomoč, katero je zahteval Flandin, katere pa parlament ni hotel dovoliti. Po dol-, gili pogajanjih je stranka radikalnih socijalistov njegovi zahtevi ugodila in na tej podlagi mu je bilo mogoče sestaviti se-
Odvetniki in lastniki premogovnikov so bili zadnje dni cele dneve in noči na delu, da bi spravili nameravano Ouffeve-vo postavo v sklad z odločitvijo najvišjega sodišča in bi tako našli izhod iz težavnega položil ja.
Vsi imajo upanje, da bo fiiif-feveva postava v soglasju z u-stavo in da bo ozdravila bolno premoga rsk o industrijo.
Prejšnji teden so se razbila pogajanja za novo pogodbo. Pravilnik za mehki premog je polagoma izgubljal svojo veljavo, ker premogarski oddelek NRA ni strogo nastopal glede predpisov cen. Vsled tega so sedanje cene mnogo nižje, kot pa jih je določil NRA pravilnik.
Ker so premogarski voditelj'* prepričani, da bo prišlo v premogarski industriji do velikih zmenšnjav. ako ne bodo cene natančno določene, posebno Se, ker bi bile delavske plače znižane, zato je premogar. unija pozvala svoje člane, da 16. junija zastavkajo, ako do tedaj med premogar j i in lastniki rovov ne bo sklenjena pogodba, ki bo določala plačo za maj n erje in ceno premoga.
WEYERHAEUSER NADŠKOF JE BIL V AVDIJENCI IZPUŠČEN1 PRI REGENTU PRINCU PAVLU
Odkupnina $200,000 je bila plačana. — Deček je bil nepoškodovan izpuščen zgodaj zjutraj. Hodil je šest ur do farme.
BEOGRAD, J ugoslavija. 3 1. maja. — Zagrebški nadškof dr. Anton Bauer je v posebni avdijenci izročil regentu princu Pavlu oster protest proti terorizmu srbske policije na Hrvatskem tekom zadnjih volitev in po volitvah.
dan jo vlado. Bouisson bo v torek predstavil svoj kabinet poslanski zbornici in jo bo prosil, da mu podeli polnomoč ter bo mogoče njegova vlada živela saj toliko časa, da l>o parlamentu podala poročilo, kako .je izvedla jiodeljeno polnomoč.
Buisson je prevzel vlado v času, ko zlato neprestano teče iz dežele in Boisson je obljubil, da bo njegova prva nalog,a da to prepreči in s tem reši frank ter odvrne paniko, katero je napovedal že Flandin, ako vlada odločno ne poseže vmes.
Tacoma, Wash., 2. junija. — Devetletni (Jeorge Weyerhaeuser se j«- v soboto zjutraj vrnil na dom svojega očeta, bogatega lesnega trgovca Philip \\ eyerhaeuserja, utrujen in u-maznn, toda nejnjškodovan. Dasi dečkov oče noče izdati, ako je plačal zahtevano odkupnino $2iH),0(H), vendar je gotovo, da je bila ta vsota plačana.
Deček je pripovedoval, da se je vozil v avtomobilu, da je bil zaprt v omari in da je večkrat spal v gozdu. Spoznal je tudi jMibeglega kaznjenca Alvin Karpisa in Harry ju <'ampbella kot voditelja odva.ja.h-ev, ki so ga odpeljali v petek, 24. junija, ko je bil na potu domov iz šole.
Odkupnino je plačal dečkov stric F. R. Titcomb in odvajale! SO Še vzeli njegov avtomobil, da je moral hoditi peš domov.
Dečsk je ob 4 zjutraj potrkal na vrata farmerja Johna Bonifas blizu Issaquah. Wash.. 2o milj severovzhodno od Ta-come.
"Jaz sem mali deček, ki je bil odveden", je rekel Bonifa-su in ga prosil, da ga pelje na njegov dom. Odvajalci so pustili dečka v gozdu in mu dali $1 in nato je hodil okoli 4 milje do farme.
Bonifas .je dečka nasitil, mu dal suho obleko, nato pa je skušal po telefonu poklicati njegovega očeta. Ker ni mogel dobiti zveze, je telefoniral policiji v Tacomi in je na njeno zahtevo dečka pripeljal v Taco-mo. Policija je takoj obvestila očeta, da je deček prost.
Ko je prišel Bonifas v Taco-mo, ga je sprejel poročevalec lista "Seattle Times", John Drelier, ki je dečka pripeljal v očetovo hišo ob 7.45. Nato je pripovedoval, kako so ga odvedli, da se je mnogo vozil z avtomobilom, da so ga včasih zaprli v omaro, včasih je spal v gozdu in so mu celo vklenili roke in noge, da ni mogel zbe-žati, da pa ga verige niso tiščale*. Z njim niso surovo ravnali in so mu vedno zagotavljali, da go bodo zopet vrnili očetu.
V petek zvečer ob 11 so ga zbudili im ga iz neke hiše, kjer je spal tri noči, odpeljali v gozd, kjer so ga pustili iz avtomobila, in mu pokazali smer, kamor naj hodi, češ, da mu bo kmalu prišel naproti oče. In deček je hodil kake štiri milje, dokler ni dospel do Bonifasove farme. Ko je hodil po rosni travi, je imel mokre čevlje in nogavice, in Bonifas mu je dal čevlje in nogavice.
ENAKOST V ZRAKU POGOJ ___ANGLIJE
Anglija hoče biti dovolj močna v zraku za svojo obrambo. — Noče biti odvisna od tuje pomoči.
London, Angli?a, 2. junija. Anglija bo zahtevala enakost v vsaki zračni pogodbi z Nemčijo, kot je rekel stotnik Anthony Kden v poslanski zbornici.
"Merilo za kolektivno varnost štirih velesil (Anglija, Francija, Italija in Nemčija) je enakost ** je rekel Fdeii. "Ta dežela lie more imeti manjše zračne sili* kot druge drž:«ve v pričakovanju, da bodo skrbele za nas, kadar pridemo v zadrego*'.
Zunanji minister Sir John Simon .je poslansko zbornico obvestil, da .je prejel od kanclerja Hitlerja načrt za zapad-no zračno pogodbo, kakorsno je Nemčija pripravljena podpisati.
Debata glede zračne pogodbe v okvirju locarnske pogodbe je bila zelo ovirana vsled pad ca francoskega kabineta. Zato je bilo mogoče na Simonu opaziti, da ne sili preveč zaradi pogodbe, ker se Francija nahaja v domači politični krizi.
Sir Simon pa poslancem ni povedal, ako bo Francija hotela podpisati zračno pogodbo, na da bi zahtevala, da je v pogodbi vključen ves dogovor meti Anglijo in Francijo z dne 3. februarja, kar je do sedaj Francija neprestano zahtevala.
Ako Francija ne bo pri volji pogajati se za zapadno zračno pogodbo ločeno od drugih pogodb, tedaj je nevarnost, da bo Hitlerjev načnt, katerega jo angleška vlada sprejela s takim zadovoljstvom, padel v vodo. To je bil tudi vzrok, da je zunanji minister vztrajal pri svoji zahtevi, da Anglija po-troji svojo zračno silo, ne da bi čakala na nadaljua pogajanja. Pred enim tednom je že bila angleška vlada mnenja, da ji ne bo treba |m>večat i zračne sile v tako velikem obsegu, ker si je mnogo obetala od Hitlerjevih predlogov.
Edini poslanec, ki je bil nasproten takojšnjemu povečan ju zračne sile, je bil laborit Sir Stafford Cripps, ki je priporočal, da se z zgrajenjem aero-planov počaka do oktobra in se nadaljuje z načrtom šele tedaj,
Nadškof Bauer je rekel, da so ga samo čisti človečanski nagibi prisilili do protesta. Omenil je 10 hrvatskih vasi, kjer je bilo po volitvah aretiranih več sto kmetov, katere so orožniki kruto pretepali, nekatere celo tako, da bodo celo svoje življenje ostali pohab I jeni.
Dr. Bauer je rekel, da so v treh vaseh orožniki napadli ne oborožene kmete in ubili pet kmetov ter 36 od njih ranili. Sest katoliških duhovnikov je bilo aretiranih; so jih vklenili in ž njimi kruto postopali. Mnogo kmetov, med katerimi jih je mnogo ranjenih, je zbežalo v gore in se ne upajo iska ti pomoči v bolnišnici.
Dunaj, Avstrija, 1. maja. Neko poročilo na list * Telegraf" poroča, da so jugoslovanske o blasti, ko je jugoslovanski poslanik brzojavil zunanjemu u-radn vsebino svojega razirovo-ra s francoskim zunanjim ministrom Lavalom, naprosile nemškega zračnega ministra generala Georiuga, da se zdrži vsakega političnega ali propagandnega delovanja, dokler je gost Jugoslavije.
Vsled tega general Cioering ni hotel sprejeti časnikarskih poročevalcev, ki so prišli v Dubrovnik v namenu, da jim poda kako izjavo.
"Telegraf" tudi poroča, da. je vsled razgovora nemškega poslanika v Bukarešti z uradniki romunskega zunanjega u-rada general CJoering opustil svojo namero obiskati tudi Romunsko.
HITLER PROTESTIRA
Pariz, Francija, 2. junija. — Nemški poslanik v Parizu jo vročil zunanjemu ministru La-valu Hitlerjev protest proti francosko - ruski pogodbi za medsebojno vojaško pomoč.
HIMEN.
Včeraj sta bila poročena Mr. John Urek, sin razpošiljatel ja "Glas Naroda" Mr. Mihaela Urek, in Miss Jennie Der-gane, hčerka poznanega rojaka Mr. Bol tet a Derganca iz Worcester. N. V.
Mlademu paru naše iskrene čestitke!
ako do tedaj ne bi bila sklenjena za pad na zračna pogodba.
V imenu vlade je stotnik Kden rekel, da je vsako odlašanje nemogoče. Ker je tako od-lot •no zastopal stališče* vlade, so dobili poslanci utis, da bo pri premembi kabineta Kden imenovan za zunanjega ministra mesto Sir John Simona.
ii
Glas Naroda
ff
Ovaad and Publlabed by
8LOVENIC PUBLISHING COMPANY 1A Corporation)
Frank Sakser, President
L. Benedlk. Treat.
Plaoa of boatna— at the corporation and'addreaaea of above officers: 116 W. 18th Street, Borough of M—faaUan. New York City, N.
** G L A 8 NARODA* (Vaicc af the People)
Issued Brery Day Except Sondayn and Holidays
ta eelo leto velja aa Asoerlko In Kanado	96.00
•a pol leta ...............$34)0
ii- Crtft lOtA issassssssssssssss $1JW
Za New York aa eelo lato......$7.00
Za pol leta ...................$340
Za lnaaemarro aa eelo leto $7.00 Za pol leta....................83-60
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Qlaa Naroda" labaja vsaki dan UvaeaaAl nedelj Ui prasnlkor.
boplsl brea podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj ae blagovoli joAUjatl po Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da aa nam tudi prejšnje bivališče naznani, da bitreje najdemo naslovnika.
"C i LAS NARODA", 21$ ff. 18th Street, New Yeriu N. Y. Telephone: CHelsea 3—187J
ZMEŠNJAVA V WASHINGTON!!
Zmešnjavo, o kateri prihajajo poročila," da postaja čiiH;lalje večja, čim^bolj proučujejo pristaši New Deala odločitev najvišjega sodišča glede NRA, ni 1 ozko razumeti.
Podlaga New Deala je bila in je še vedno opustitev ameriškega sistema in njegova nadomestitev z ii;k"H<hh, ki I »o v načelu in v pHlrobnostili nasproten ustavi.
Ker j<i najvišje sodišče razsodi h »v da vlada ustava, si pristaši New Deala prizadevajo najti sredstva, s katerimi bi se bilo mogoče izogniti prepovddim, ki jih ustava nalaga.
Sedanji namen onih, ki se oklepajo upanja, da bodo dali narodu New Deal v novi obliki, je napraviti posredno, kar zahteva temeljna postava, ida ne sme biti storjeno — državam vzeti pravice, katere si je prldržal njih narod in takorekoe tudi narodu vzeti velik del svob<lle, ki si jo je pridržal za sebe-
.Jasno je, da je to zelo kočljivo pdljetje, ki ga ni mo-goče izviišiti čez noč. in ne brez velike pozornosti.
Mnogo načrtov imajo politiki v svojih mislih, da h; razveljavil soglaisni sklep devetih Solonov. Najvažnejši inrnl temi načrti jef dovesti razne delavske organizacije da sprejmejo prostovoljne pravilnike, v katerih bi bile vključene vse določbe razveljavljene NRA. Vse to 'bi moral določiti kongres z mnogimi postavami, po katerih bo sklicana ustavna konvencija, ki »bo odpravila temeljne zakone.
To pa je. velikansko podjetje, pri katerem morajo biti postavodajalci zelo previdni, Ida ne dožive poraza-
VAŽNE SPREMEMBE V DEPORTAOJSKIH ZAKONIH
PONAREJANJE DENARJA
Tajna policija sedaj priznava, da znanstveni napre dek zadnjih časov zelo pospešuje ponarejanje (denarja-
Številke, katere je zbral William H. Morali, kažejo, da je bilo leta 19:10 zaradi tega zločina aretiranih 999 oseb, (i(i88 pa jih je bilo obsojenih-
Leta 19154 pa je bilo 2751 ponarejevalcev aretiranih in 1(J03 Obsojenih.
Uradno se zatrjeuje, da ponarejanje bankovcev Uo-naša več dobička kot pa ponarejanje kovanega denarja, da pa je mnogo itežje s tiskarskimi stroji ponarejati papirnat denar.
Navallno ni vzelo dolgo časa, da je policija izvedela za zločinske umetnike, zlasti po napakah, ki so značilne za gotove osebe-
Odkar pa se je graviranje s -pomočjo fotografije povzpelo na najvišjo stopnjo, je mogoče denar mnogo boljše ponarejati.
Skoro ves v zadnjem času ponarejen denar je bil izdelan s pomočjo fotografiranja.
Tajna ]>olicija pravi, da se je ponarejanje denarja zlasti razširilo v času proliibicije.
Tihotapci žganja so večkrat dobivali plačila s ponarejenim denarjem. Pri tem so ponarejevalci uporabljali za denar iste stroje, »kot za izdelovanje napačnih etiket na steklenicah za žganje
Veliko zanimanje je vzbudil zakonski predlog kongresnika Kerr (BiH H. H. 8163), ki hi spremenil sedanji priseljeniški in dej >or tac i j ski zakon. Zakonski predlog hoče olajšati razne nepravičnosti in težave napram inozemcem Odsek poslanske zbornice ga je priporočal zbornici in dejanski obstoja mogočnost, da ga bo kongres sprejel.
V predlogu so sicer nekatere točke, ki niso tako dobre, kot zvišanje pristojbine za registracijo, določa, da oni, ki je legaliziral svoje bivanje, mora tekoip leta dni zaprositi za državljanstvo iitd., vendarle dobre strani od daleč odvagajo. Zakonski predlog daje na eni strani večjo moč vladi v postopanju napram kriminalnim elementom med tujerodci, ali na drugi strani daje vladi oblast, ki je do sedaj ni imela, da sme opustiti deportaeijo, ako je inozeinee človek dobrega moralnega značaja in kjer depor-tacija 1 >i imela za posledico ločitev družme. Predlog je tudi prvi korak v tem, da se zopet uvede rok, do katerega se sme deportirati v slučaju nezakonitega prihoda.
Morda uajholj važna točka pre« 1 loge je ustanovitev med-departmentskega odbora, obstoječega od zastrrpni kov dc-parmentov za delo, pravosodje in državnega depart menta. Ta bi imel pravico dovoliti ino-zemcu, podvrženemu deporta-ciji, da sme ostati in legalizirati svoje bivanje. Tak inoze-mec mora biti oseba dobrega moralnega značaja in mora biti v Združenih državah vsaj 10 let ali pa imeti tukaj bližnje sorodnike, kot starše, ženo, o-troke ali, ako je mladoleten, sestro ali brata, ki so državljani ali zakoniti priseljenci.
Inozecem, ki so prišli med dnem 3. junija IJH'1 in 1. julija 1924, bi se tudi dovolilo, da smejo legilizirati svoje biva-n je.
Zakonski predlog dovoljuje tudi nozemskim dijakom in po-sestnikom, ki so bili začasno pripuščeni, ali bi sedaj imeli pravico do izvenkvotne ali prednostne vize, da smejo urediti svoj položaj, ne da bi jim bilo treba zapustiti Združene države.
Novi zakon bi razveljavil sedanjo pravico poljedelcev do prednostne kvote. Nadalje odbija od kvote vsakega leta število vseh inozemcev. ki se jim je dovolilo ostati ali spremeniti svoj položaj oziroma legalizirati svoje bivanje. Ako bo to sprejeto, bo pomenjalo, da za eno ali dve leti bo kvota nekaterih dežel popolnoma izčrpana in da ne bo nikake prilike za .nove priseljence.
Kar se tiče kriminalcev, zakonski predlog poblašča deportaeijo nekaterih dodatnih razredov inozemcev: onih, ki so se pregrešili proti državnim
narkotičnim zakonom; ki so bili v zadnjih petih letih priznani krivi kakega zločina, vsebu-jočega moralno jM>kvarjenost, tudi če niso bili obsojeni v ječo; onih, ki se pečajo z vtiho-
tapi janjem inozemcev; onih, ki so bili obsojeni radi nošenja prepovedanega orožja. Ali le v slučaju narkotičnih pregreškov je deportacija mandatorična, »ločim v vseh drugih slučajih bo med-departuientski odbor sodil, da li je deportacija v javno kori-st.	FLIK.
Iz Slovenije.
Bila je borba na življenje in smrt.
Poročila o tragični smrti gozdarja Krnila Krištofa niso bila vsa točna, marveč podana na osnovi enostranskih informacij. Po objektivnih informacijah se je lovska drama, žal, ena izmed številnih v naših lovskih revirjih, odigrala takole:
Krnil Krištof je v nedeljskem jutru čakal na petelinji. Nenadno j«' v bližini zaslišal strel in prav v njegovi bližini je padel na tla divji petelin. Takoj, nato je Krištof začel streljati za divjima lovcema, dva strela sta vidna še zdaj na dveh drevesih in kažeta, da je Krištof meril najprej nizko, proti nogam divjih lovcev, nato pa višje, ker sta divja Lovca bežala navkreber. Kn strel je zadel Alojza Robnika v laket. Kakor je to pač pri divjih lovcih navada, je nato v silobranu Aleš Molič-nik oddal strel proti Krištofu in ga >jairtno pogodil. Bila je borba na življenje in smrt. Lovci sodijo, da Krištof ni ravnal pravilno, ker je takoj streljal za divjima lovcema, ko bi ju bil na drug načvn lahko prestrašil in pregnal. Neopazen, pravijo, naj bi bil ugotovil njuno identiteto in oba naznanil oblastvom. V ostalem bo preiskava in potem razprava pokazala, kako se je odigrala tragedija visoko v samotnem gozdu. '
Zgodba o skrivnostnem zakladu.
(iraška "Tagespost" prinaša zanimivo zgodbo o skrivnostnem zakladu, v katero je zapleten (»0-letni Slovenec Ko-lar iz ptujske okolice. Kolar se je nedavno v neki kaznilnici seznanil z rojakom, ki so ga avstrijske oblasti pognale preko meje in ta mu je pripovedoval, da je bil lani skupaj v zapofti z neko 4'težko ribo". Ta vlomilec je pripovedoval, da je nekje na Štajerskem zakopal o-krog 200,(MM) šilingov, ki jih je nekako pred H do 10 leti liakra-del po raznih krajih. Mož še vedno sedi v zaporu in je baje silno potrt, ker ne more do tega denarja. Kolar se mu je po-
FOUTIČNA STAVKA
NA HRVATSKEM
Bograd, Jugoslavija, 2. jun. Po celi Hrvatski je bila razglašena enodnevna splošna stavka kot demonstracija pro-. ti novo izvoljeni narodni skupščini. Poaivi, ki so bili razdeljeni po Zagrebu in po deželi, I poaivljajo prebivalstvo, da se bori kot en mož proti vladnim sleparijam pri zadnjih volitvah.
TURČIJA JE SPREJELA NEDELJO
Angora, Turčija, 31. maja. Narodni, zbor je odpravil več stoletij star običaj iter je mesto petka določil nedeljo za tedenski počitek.
Mohamed je določil petek za verska opravila, ker je hotel v ta namen imeti dragi dan, kot pa kristjani in Žid je.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
ENGLISH SLOVENE HEADEB BTAffiE SAMO
nudil, da gre po skriti zaklad, katerega polovico bo izročil njegovim sorodnikom. Zaprti jetnik j<i povedal Kolarju, da je denar zakopan v za pad 11 i Štajerski med Krottendorfom in Sv. Janezom pri Hohenbur-gu blizu kapiee poleg železniškega mostu. Kolar je brez dovoljenja prekoračil pri Lučali avstrijsko mejo in jo ubral proti zapadni Štajerski. Kmalu je bil na opisanem kraju. A glej nesreče 1 Prav tam, kjer je baje zaklad zakopan, lomijo kamenje za nov cesto. Kolar je 11-videl. da-sam .ne bo mogel od-kopati vsega kamenja in prsti in zato je najel za kopanje več dehiveev, ki jim je obljubil provizijo.
Zadeva je prišla na uho tudi tamošnjim orožnikom, ki so Kolar?ja aretirali. Mož je še vedno itrdno prepričan, da je zaklad tam zakopan. Ker je popolnoma trezen in 110rmalen.se bodo avstrijske oblasti obrnile na jugoslovanske, da 1 ložem »jo. koliko je resnice na stvari. Kobilja so pa za enkrat obdržali v zaporu, ker je osumljen soudeležbe pri tatvinah.
NOVO VOJNO SRED STVO
Kakor poroča 44 Daily Mail" iz Rima, je znani izumitelj senator Marconi zgradil pripra vo, ki je baje sposobna ustavi ti vsak motor na neko razdaljo. Z eksperimenti, ki jih dela Marconi s to pripravo ob cesti iz Rima v Ostijo, razlagajo če-ste neprostovoljne ustavitve avtomobilov, ki se dogajajo v zadnjem času 11a tej cesfti.
(V so navedbe balonskega lista točne, tedaj je Marconi tudi s tem izumom kakor s svojimi prejšnjimi pricapljal za drugimi.
Skrivnostni žarki, ki ustavljajo avtomobilske in slične motorje, niso v zgodovini tehnike zadnjih pet let nič novega, čeprav jim je doslej pripisovati le bolj teoretičen nego praktičen pomen. Anglež Grin-del-Matthews, ki je po vojni začel eksperimentirati v tem po-
^^tinittnrjuriui} um i ;iinint!-m^i t Mt^niuii n^LL^TETrp iii^iJi;:] ti l n; i uiiHii;riii ;; L.: 'iL^nminiTrrr ^rrtnm'i 1uEopi :1; ii:iiiiii!iii!ii!ii;iiiiiiiii:ii:iiiiii!i:!i;inii!Hiinii:iiiii!iiiiii;ii''^ n	m
! DENARNE POSILJATVE I
1---1
i	.	1 •• S
I Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | s	-
I	vo po dnevnem kurzu.
▼ JUGOSLAVIJO
Za $ 2.75 ....................Din. 100
8 5.25 .................. Din. 20«
$ 7.30 .................... Din. 300
£11.75 .................... Din. 500
$23.50 .................. Din. 1000
$47.00 .................... Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 9.S5 .......... Lir 100
$18 28 .................... Lir 200
$44.40 ......................Ur 500
$88.20 .......... Lir 1000
$170.— .......... Lir 2000
$263.— .............. Ur 3000
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
Peter Zgaga
$2
NoruMt* ga prt —
KNJIGARNI GLAS NARODA'
216 WEST 18th STBSE* New York City.
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE r.KNE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
«a irplaCUo refcjih zneskov kot zgoraj naverleno, bodisi v dlnarjlb ali llran dovoljujemo še boljfc pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Sa taplaWo $ 5— morate poslati..........$ 5.78
$10.— "	..........$10.85
$15.— - " .........$18«—
• • • • • »«•• • ^fii«"*1
840.— - " .........$41-28
$58.— - - .......... $51.50
Prejenialk aokl r starem kraja IcplaCUo v dolarjih. Nujna nakaalla lsvrinjemo pa Cable Latter aa pristojbina II—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"
818 WB8T IStfc 8XRBET	N8W 10». N. I
<lro(\ju, .{<• svoje žarke iimMin-val kakor je doslej znano, "smrtne žarke'', eeš, <la niso sposobni ustavljati samo avtomobilske in letalske motorje, temvee da jim je dana tudi moe zažgati strelivo na daljavo in ubijati vse živo. Nil, v praksi se Matthewsovi žarki doslej še niso izkazali.
Tudi nemška vojna tehnika t rji. da ji je uspelo proizvajati žarke, ki bi prepreeili približanje vsakemu .sovražnemu letalu, tanku in podobno. Francozi lioeejo V te) 11 pogled 11 tli«* Zaostajati za Neinei. v nasle<l-stvenib državah so tudi že eks-]M'rimentirali s [todobnimi žarki, Amerika se kosa z Fvropo in sedaj se oulaša tudi Italija.
Zanimivo je, <la poročajo o Marconijevih poskusih baš v dnevih, k«) se je Italija že skoraj "angažirala" z Abesinci in je videti vojna neizogibna. To daje misliti, da rabijo ti eksperimenti še drugemu, tokrat res " praktičnemu" namenu, namreč dviiranju "bojnega duha". In v toliko uteirnejo ime ti res kakšen pomen.
RAZOČARANO NEMŠKO DELAVSTVO
Berlin, is. maja.
(lospodarski in finančni položaj Nemčije, o katerem eelo uradni krnici priznavajo, da je vse prej ko rožnat, hudo pritiska zlasti na nemško industrijo. Na eni stnuni jo sili režim, da mora za vsoko ceno zaposliti čim več delavstva, da bi se na ta način zmanjšala brezposelnost, 11a dru.uri strani pa možnost prodaje tako v notranjosti države kakor v inozemstvu vedno bolj padla. Zato nastopa industrija vedno bolj glasno z zahtevo po znižanju delavskih mezd. Pod silo razmer se bo moral režim tej zahtevi najbrže ukloniti. Med delavstvom je izzvalo to seveda veliko razburjenje in ogorčenje. Delavstvo še ni pozabilo raznih obljub, ki jih j«* dajal narodnosicijalistični režim ob prevzemu oblasti in je sedaj seveda hudo razočarano. Včeraj so delavske organizacije sklicale v berlin. Sport-palast veliko protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 150,000 tj ud i. Na shodu je govoril dr-žavnozborski poslanec Engel, ki je skušal pomiriti razburjeno delavstvo, eeš da je Hitler sam odločno proti vsakemu znižanju delavskih mezd. Odklanja zahtevo industrije, ker bi znižanje mezd imelo za posledico še večji padec konzuma, kar bi gospodarsko krizo še povečalo. Omenil pa je tudi, da bo treba, kakor v vsaki stvari, tudi v tem vprašanju iskati kompromisa in bo moral vsakdo nekaj žrtvovati, da se reši država iz težkega položaja. Zato delavstvo ne sme živeti v pričakovanju, da se mu bodo mezde zvišale. Uvedba vojaške dolžnosti in oboroževanje zahteva velika finančna bremena, ki jih bo moral doprinesti ves narod, torej tudi delavstvo. Zboroval-ci so sprejeli ta pojasnila s precejšnjim godrnjanjem in to je bil prvi shod, ki je končal brez posebnih ovacij Hitlerju.
Angleški kralj je nedavno praznoval petindvajset let nico svojega vladanja.
To je rekord, s kakršnim s<» bo mogel po petindvajsetih letih postavljati le malokateri vladar.
Zaročenka je tarnala svoji prijateljici:
—	Nič ne rečem, saj sem za-dodovoljna s svojim ženinom, toda zdi se mi, da izkazujejo drugi moški svojim ljubicam več požrtvovalnosti kot mi j<» izkazuje on. < V bi me res rad imel. bi moral bolj na malenko sti paziti. Jn bolj kava I irski t »i moral biti.
—	Saj je — ji je ugovarjala prijateljica. — Baš zadnjič sem videla, ko je na cesti ]>oklekiiil in ti zavezal trak pri čevlju. To j<- vendar višek kavalir-stva.
—	Res ji*, trxbi povedati ti moram .da j<- trak dvakrat za drgnil, da bi se mi ne odvezal več. To pa nI kavalirstvo.
Politična stranka, ki se i<-preživela, je podobna pevcu, ki se j«* izpel.
*
Vse bajke so uekoliiko preti rane, toda vsaka vsebuje ulo boko resnico.
Ali vam je znana tista o človekoljubnem bogat šli No, če je ne veste, vam jo bom pa po vedal.
Zgodilo se je, sam ne vem, v kateri deželi. No, pa saj je sled njič vseeno. Bogataši so pač po v sod enaki, in tudi me« I tako-imenovanimi človekoljubnimi bogatinci ni nikjer nobene razlike.
\ tisti deželi je torej živel bog.-.iii -, ki je imel vsega v izobilj.1: kašč • polile Žita, hleve j ■< l:ie živine, shrambe polne uit sa in polne skrinje denarja.
Prebival je v krasni hiši, ki je bila okrog in okrog obdana z visoko železno ograjo. Med ograjo in med hišo je bila pa zelena trata, po .kateri so bile speljane s peskom posute stezice.
Zgodilo se je, da je izbruhnila v ti*ti deželi strahovita lakota. Ljudje so eepali ko muhe; umrljivosti ni bilo ne konca ne kraja.
Ljudstvu je vsega zmanjkalo. Reveži niso mogli dobiti niti skorjice kruha.
Ko gleda nekega dne bogataš skozi okno. vidi kraj ceste sestradanega moškega, ki je pulil travo in jo jedel, da bi si napolnil želodec.
Bogat i lica je zazeblo v srce. Takoj je bil na cesti poleg siromaka.
—	Kaj počneš, za božjo voljo?
—	Travo jem — je ml vrnil siromak s slabotnim glasom.
—	To travo rtukaj, ki je vsa obžgana in prašna? — se je začudil bogataš. — Sveti Bog. kam smo prišli, da morajo ljudje ob cesti travo jesti ? Pojdi z menoj, prijatelj, pojdi z menoj!
Revežu se je utrnila solza v očesu. Bila je solza hvaležnosti.
—	Torej so vseeno še dobri ljudje na svetu — je ]>omislil. — In vedno sem slišal, da so bogatini zakrknjeni, da ga jim ni nara.
Dospevši na zeleno trato. 11111 je rekel bogataš:
—	Kaj bi mulil tisto travo ob cesti? Tista .ni za nič. Je vsa pre.par.jena in obžgana. Poglej to travieo itukaj pred hišo. Kako je sočna, lepa in zelena. Kar lezi, nič se ne žemraj in se je najej ...
„"!l V J	Md:

KRATKA DNEVNA ZGODBA
STAVKA ZOFIJE IVANOVNE
I vil ti Ivanič Poroponko j<» star moj prijatelj. Tiuli Želijo Ivanovno, njegovo /.eno, poznam prav dobro. Izltorna žena je. In gospodinja — naravnost idealna. Te različne gobice pri njih, - kumarice, marmelade — človeku s«> kar skomina. In povsod sami pr-tički, trakovi, petlje — skratka, vse domače, sladkosti.
K Pererepenkovim hodim kakor domov. Z Ivanom Iva-ničetii se poljubljava, Zofiji T anovjii poljubljam ročko, d«* eo objemam. Xo, po]>olnoina kakor doma. In takole naše prijateljstvo traja ž<- nekaj let.
Morete si predstavljati: — pridem k njim predvčerajšnjim, — in godi se nekaj, kar mi ne gre v glavo. .Jedva -eni -topil sko/.i vrata, sem že opazil, da se godi v domu nekaj čudnega. Duri mi odpre Maša. Vprašam: "(Jospoda doma.'" in liočem že korakati dalj«*, — kar vidim, da j«' zbegana in vsa zardela.
"Kaj pa je s tabo. Maša?" 44Ali te je koklja brcnila?" In t dlagam sam. Toda Maša jeclja nekaj nerazumljivega ter zardeva še temneje. — "Kuj se je vendar zgodilo?" raz mišljaiu in stopam dalje brc/, oidašenja. V pisarni [»razno. Za durmi, kjer imajo obedni-co, slišim šepetanje.
Poslušam. Ivan Ivanič nujno prosi nečesa Zofijo Ivanovo, ta ga pikro odbija. Za kaj gre — ne slišim. Vzamem v roko časopis in ležem na di Mill, i van Ivanič ima občudovanja vreden divan. Širina — kakor Črno morje... Mehak je — kakor puh, ležiš na njem, kakor hi se kopal v večni blaženosti. Tako ležim pet milini, ležim deset minut — Ivan Ivani«' se ne pojavi. Začenjam postajati nemiren. — "Ali >e niso primerile kakšne neprijetnosti, kakor v romanu? Kak sna ljubosumnost ali kaj takega podobnega ?.
Končno >e pojavi Ivan Ivanič. Pogledam ira — videti je m kam čuden. Prvič, v nočni suknji je, čeprav je že dosti pozna ura. Drugič, na obličju mu t rej icče nekam žalosten na-smehljaj. Kakor popolnoma zbegan človek.
Poskočim. "Pozdravlj e n, Ivan Ivanič!"
"Pozdravljen," odgovarja s kislim usnievom in začenja takoj lagati, kakor bi se mu mudilo. "Ti si?!" pravi, "jaz pa seni mislil, da je prišel cigareta i (Po ruskih mestih hodijo ljudje, ki se žive s tem, tla delajo gospodi cigarete.) Maša. ta iieumuica, mi ni nič povedala."
Nimam rad takih laži in zato ga uradno prekinem :
44 Kaj čenčaš? Zdi >sc mi, da čaka tvoj cigareta r vselej v kuj liinji in ne v pisarni, (iovori j naravnost: morda ti nisem dobrodošel? Torej lehko grem."
"Kaj, ti, ti?" se je vznemi-i il, "ti da bi ne bil dobrodošel ? Naravnost zelo veseli me, da si . prišel.. . Takoj si skupaj zapa-jliva..." A naenkrat je zardel 'kakor rak. Tega mi je bilo ž«' dovolj.
I "Ivan Ivanič," rečem, "po-Uej mi odkrito, kaj se godi! --Saj vendar nisem mlad osel. j Vidim, da pri va< ni nekaj v redu. Maša se nekam sumljivo pači, a ti še bolj. Ali mi torej | sam odkrito poveš ali pa grem J k Zofiji Ivanovni ter jo vprašam."
"Ne, ne," pravi in me zgrabi za roko. "Povem ti m vse. "
"No, torej govori, a brez o-| kolišev !"
"Razumeš," ji» jecljal, "razume-... Skratka, Zofija lv;i | novua je začela stavkat".."
! In »lliejal se je. Toda je l»;| smeh med solzami.
"Kako to — začela -davka ti:"
"Tako — začela je -davka* i. P led I ožila mi je svoje zahtev nisem jili izpolnil — in začela je stavkati. Zdaj stavka /.«• tret ji dan. Zato moraš že od pustiti: ne morem 1i z ničimer ! pogostiti. Sniodke mi je pobra-[ !a in zaklenila. Niti čaja ti ne I morem ponuditi. Pcielinea na Isaniovani je odvila in ga spra vila."
"Ampak kakšne pa so zahte-\ e ?" vprašani. " In sploh, kako i-e je vse t<k pripetilo?"
Ivan Ivanič <i je za]H*l nočno1 suknjo, sedel in začel pripovedovati :
4 * Začelo se je v ponedeljek. Zjutraj se prebudim in pozvonim, naj mi priucso časopis, j
predložiti vam sledeče svoje z«i hleve:
1.) Z današnjim dnem začenši mi zvišate svoto, ki mi jo dajete mesečno za gospodinjstvo, od oOO rubljev na 4.~>u ( reei: štiristoinp<'t<leset) rubljev.
-.) Zavežete se s jnisego. ki jo položite vpričo moje materi'. svoje tašče, da lic boste post čali kluba večkrat kakor «lv:i krat na teden in da se iz kluba ne bost«' vračali kesneje kot ob poldvch ponoči.
.'!.} Odpoveste se piti \illo popolnoma ter omejite popivanje ostalih alkoholnih pijač na sledeče norme: eno čašč-o vodke na dan, eno steklenico piva in dve, največ tri ča^iee konjaka.
4.) Puš<'n.je sniodke omejite na tri ktmiade na dan in za pogoščenje prijateljev se pre-skrbite s smodkami slabše -tule. ne z dražjimi k«>1 .-to komadov za tri rublje.
•t.) Nehale popolnoma igrati makao in domino, a k vintu set lete le takrat, če ni višji k<>t na dva litlarca ter- pri tem ne igrate več kot o-eni robbertiv zapored.
) Nehate -pil t i po t »bed a t« I • se Zavežete, da -t' ln»-1<-v-ak tlan od štirih od petih i ui ali z t »t rt »ki.
7.) Zavežete -e. da bo-te hodili v pisarno in vračali r/. pisarne, brez ozira na \ re me, )it*-.
s.) Zavežete se, da |»re-kr l ile vsak ponedeljek zalile t'*r za mojo mater, svojo taščo. Iti žo na opereto v predproda.ji.
!>.) Zavežete se, da brez ot|-lašanja opustite navado požvižgati, kadar govoriva z vami jaz ter moja mati — vaša tašča — in prenehate zmignva-ti z rameni ter se idiot-ki sme-
šnih kritičnih opomb gletle menija, niti glede okusno s t i predlaganih vam jedil-
K».) Za v«'žet e se, da poskrbite za to, da vam nihče več ne zamenja vaših galor1.
14.) Zavežete se končno, da v nobenem slučaju ne boste kritikovali mojih gospodinjskih odredb.
V slučaju, da ne pritrdite, četudi le eni 'sami zgoraj navedenih mojih zahtev, pretrgam nemudoma izpolnjevanji* svojih tlolžnosli kot žen-', mati in gospodinja ter začnem stavkati.
Zofija Ivanovim Perepenkova."
' Ivan Ivanič je zaključi! svoje branje ter se vprašujoče za-zrl vame.
44 No. in kako si s«. vedel ti?" sem ga vprašal.
"Sel sem se k nji pogajat.
(Xiulaljeva nje na 4. .strani.)
NAPOLEONOVA ČESTILKA
Masa 1111 izroči časopis in ovoj ček. 'Miti koga," vprašiim, "je ta ovojček ?" — 44Od Zofij" Ivanovim," pravi. — "Od katere Zofije Ivanovno?"—"Od milostive," pravi.—44 Kaj, vraga, je pa to?" «-i mislim. Od trgam ovoj. No, bilo bi dolg t pripovetlovanje.. . Tam so naštete raznovrstne moje pregrehe, — klub, seveda, v prvi vrsti — razni neizpolnjeni obeti. t ii« I i gletle konjaka nezadovoljnost, z eno besedo: vse možno. Niti tega ni pozabila, da mečem, v raztresenosti, čike v cvetlične lončke. No, in pod vsem tem obračunom takale resolucija... Sicer pa, rajši ti to prečitani!"
Ivan Ivanič je potegnil iz
l;
žepa svoje suknje polo papirja in začel brati:
*4 Temeljem gori navedenega se smatram za upravičeno.
10.)	Zavežete -«.. da brez od lašanja pretrgate znanje s >vo jim prijateljem Nikolajem Petrovičem Zaproškim. ki itnk vpliva na vas najškodl ji veje in najslabše.
11.)	Zavežete se. da boste skrbno ravnali s -vojimi oblekami ter da boste nosili sako-v<- obleko najmanj leto <lni, salonsko obleko najmanj«- <|ve leti.
1 —- > Zavežete -c. da lie bo-st<> pri obetlu delali nobenih grimas, «Ia boste brez opazk jedli to, kar se vam predloži, in tla ne boste delati nikakr-
ohlelllicti smrti Velikega c • sarja Kranco/ov, ki je umrl .">. maja tSiM. je proslavila letos v Parizu skupina zvestih boiia-partist«iv - službo božjo v kapelici d«*s Invalide-, kjer je pokopan Napoleon. Potem so pa odšli k Bouapaitovcm spomeniku na trgu Vcmlome. Poveljnik Marchel, ki je bil lani poslan na <>1i»k -V. 11elelie, tla bi uredil Naptileonov muzej v hiši. kjer j«- veliki eesar umrl in za kalere.ua ohranitev, je dal p«>-kojni Cotv pol milijona frankov. je pretlaval «»b letošnji obletnici o svojih vtisih na o-tokn s v. Helene. Marelici je edini človek, ki .}<• po Napoleonovi smrti živel v hiši, kjer je premagani zmagovalce končal svojo burno pot skozi življenje.
Marchel je bil določen za u-rcdilev Napt»|e.en«»vega muzeja zato, ker j«' o njem znano, da je eden najboljših poznavalcev Napoleona in njegove dobe. Ves svoj prosti čas je posvetil proučevanju Napoleonovih bojišč v Franciji. Nemčiji, Španiji. Avstriji, Italiji, Uusiji in Kiriptu. M ji rebel j«- v -vojem predavanju med drugim povedal. da mu .i<* p<K-lala na predvečer njegovega odhod ji s sv. Helene neznana žena ~t'2 krasnih šopkov vijolic s prošnjo, da jih položi k plošči, ki označuje kraj, kjer je bil prvotno pokopan na ott.ku Napoleon. Število 7t'2 je izbrala neznana častilkji velikega Korzičana zato, ker otlgovjirja številu let. ki jih je doživel Bomipjirtc.
PLINSKE MASKE ZA AN GLEŠKO PREBIVALSTVO.
OGLASI NAJ SE Frank
Šetina, ki je bil kakih lu let v Pontine, Mich, ("e g;i kdo izmeti rojakov pozna, naj ga opozori na ta oglas.
Uprava Glas Naroda.
C$x)
Angleški vojni minister Ioni Haisham je te tlni sporočil v lordski zbornici, tla se je preti kratkim udeležil seje odbora za obrauio v kemični vojni. Au-! gleška vhula je ukrenila vse
r	'	...
| potrebno, «la lwxlo vsi njem j prebivalci v primeru vojne o-| skrbi jen i z maskami proti pli-, noiii.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V KANSASU
Pet ljudij je bilo težko ranjen i h, ko je južni ekspresni vlak trčil v tovornega blizu Parso ns, Kans. Lokomotiva ekspres-
nega vlaka se je zvalila v jarek, kakor jo je mogoče videti na sliki.
KNJIGARNA GLAS NARODA
7t
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.
in
Poučni Spisi
BODOČI DRŽAVLJANI naj narmV knjižico — "How to iHTtimr u citizen of thr Initfil
Slates". Ona .......................... Jit
BREZPOSELNOSTI IN PBOBI£MI SKRBSTVA
ZA BREZPOSELNE. 7f. strani. Ona.....35
BOJ NALKZUIVIM BOLEZNIM. Spisal tir. Jos.
Tiear. t.in strani. Cena ........../........7."»
opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami.
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kalcij. Trtlii vez. 7.3 strani. Ona ......I.'IO
V knjigi je lil -1 i U in en zemljevid. Zir« nit »vina in i-ri|Miv»t|ke o naraviMMii einlu. kakršnih je le mahi na svetu.
DENAR. Spisal <lr. Kari Knjtliš.
strani, <Vna .........................H<1
I>eiiami pmlilem je zelo zapleten in težaven in ua ni iihi^u't <t«iriti vsakomur jasnega. I*is:ilelj. ki je znan efški iiannliitt-^>tsiMnl;ir->ki strok.»viijsik. je razširil sv.ije «lel<i t:ik«i. • l:i ho služilo slehernemu kot orientat-ni spis o <|en:irju.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Spisal Kranj«. IM-
lar. S slikami. H7S strjiui. < 'ena ..........!.--"»
DOMAČI VRT. Spisal M. Ilmu« k. str. Cena 1.30
Splošno vrlnarstvtc posehim vrtnarstvo; <!uo .lrevje: kako vri krasimo; navo<Iihi za solmi« rastline. l«il! ^liki.
domaČi zdravnik, spk-ii s. Knt ipp. 2m <tr.
Triki vez. Ona ......1.50	Iiroš. ri>n:i 1.15
Navoilihi sloviteKsi župnika, ki je /,<lr:ivil n:ij-razlif-nejše hole/.»i z navadniini ]*ripotutM*ki.* tipis iiolezni. Slike.
DO OKHIDA DO BITOMA. 1<;<; strani. Cena .70 Zanimiv |tot«>pis s slik:uai tistih krajev naše stare ii(itutivim>, ki so Slovencem le main znani.
(■OVEDOREJA. Spisal K. l.ej^vart. 14:: strani.
s slikami. Ona ........................ JJJO
(GOSPODINJSTVO. Spisala S. >1. Purgaj. S slikami. lil»•» strani. t*ena ....................|/»(|
Knjiga <e odlikuje po svoji izhrani vsehini in veliki knri<t i. ki jn nntli ženam in dekletom v vseh vprašanjih Kns|Kidinjstva. gostilne v stari ijibmam
."»1 strani. Ona ...........................Ilfl
r<Hlrol«eri opis starili ljubljanskih ^t.stiln. ^ katerimi je v gotovi tm-ri zvt-zana zgodovina slovenske prest ulice.
(•KŠKA .MlTOL(H*IJA. .Ul -trani. l'.-n:i ......1.—
f »pis božanstev, v katera -o verovali stari Crki.
IZ TAJNOSTI TKIKODE. s:: strani. Ona.....5«
Poljudni spisi o narav« »slov j u in /\ i-zdozna lisi vu.
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Frane
Levstik. ITJn strani. <*ena .................91
l.evstik. "J-fti strani. «Vn:i hr->š. ...911 v»/. 1.1'» jr«;OSL.\vija. Spisal Anton M. lik. I'rvi iu ilru-ni del obsegata	si rani.
( t na: I. I»el.....80____II. I«1 .HO
Zemljepisni previled : natančni p«><l:itki o ]>r«'-hivalsivu. morali, rekah, poljedelstvu.
KRATKA SRBSKA ORAMATIKA. *> strani... ."0 KRATKA ZliODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. iC. strani. «Vna........."tO
KN IK.A O I.KI'EM VEDENJI*, tl rhani t Vez. 1.23 KNJKiA O DOSTOJNEM VEDENJI', lil <lr. .50 KI BICNA RACTNICA. Trda ve/. 111 str. Ona .71
a. rezane-
ODKRITJE AMERIKE, spisal 11. MA.1AU. Trije tleli: ltlL'. Ml. l:t-"i strani. Ona mehko vez.
t'ena vezane
Poljuden in nataueen «»pis tolkritja novega sveta. Spis se eita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. I'O (iORAII IN DOIJNAH. Spisal Pav.l K una ver
1!»7 strani. Cena ........................
V knjiiri so opisane le|»ote naše slovenske domovine. Kra>e jo krasne slike naših najlepših krajev.
PRAKTIČNI RACCNAR. Trda vez. jrA str... Priroena knjižita, ki vsebuje vse. kar je pri nakupu in prodaji iztrebim. PRAVILA ZA OLIKO. 14J strani. Cena ......
Nasveti iii navodilu, kako se je tr^ba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Velier. -"Il -frani. Cena ____
Knjigo t«»pIo priporiM'-anio vsakomur, ki se |i«m"-»- .seznaniti z glavnimi vrtaiui so<b.l>ne fil oz« ifije.
PSIHIČNE MOTNJE NA
.50 .(ill
.HO
.05
.70
1.50
1.73
ALKOHOLSKI POD-
LAliI. Spisal Ivan Robida. Is:; strani. Cena Strokovnjaška razprava o posletli«ali ])i« «ibi-le^a z:iuživanja alkohola.
RlSKl REALIZEM. Spisal «lr. Ivan Prijaielj.
41Ji sir;n,i. Ona .....................
\ knjigi ».o opisani pre<llio<]niki in i'S-jrii nte-liieljitelji te svojevrstne rusk" struje.
RADIO. '244 strani. Cena ....................
Kd.«r >.• zanima za ratlin aparate, ne more le knji-e po-r«-šaii. Spisal jo je <tr««k..vnjak, profesor Andree. S slikami.
RACI NAR. -jih; strani. Vezuno. Ona .........75
S pom.H-j., J,, knji-e vam je m..i;.«V na»b. Iz-raeunali t,bre>ti od pol «.d<t..lka tlo dvanajstih «Mlstotkov. Vsebuje tudi «lo.lat«k ti meri in teži.
STANLEY V AFRIKI. T-TJ strani. Cena .......50
I doživljaji slavnega razisk««valea. ki je prvi raziskal "erni koiitinenl".
SPOMINI. (Spisal J nže Lavtižar. t JK: strani.
Cena......1.50
tej kuj^i obuja naš znani potopile«- župnik l.avti/.ar ^|«omiiie na svoja brezštevilna potovanja.
SVETO PISMO STARKO A IN NOVEOA ZAKONA. 7!t'-» in Stl -trani Trda v«-z. Cena 3.-—
SADNO VINO IN SADJEVEC. Spisal M. Hum. k.
I_'v vtniui. S slikami. Cena ...............p)
\avin|. kako tr:i iztlelujenio in kako ž rijim ravnamo, da tlobiuio ..kit-no in stanovitno pi-
ja et i.
SLOV.-ANGLEŠKI IN SLOVAK. 11^ strani
A N4i I.EŠKO-SLOV E.N-
t ena ...............90
Navodila za iznn'-uunnje okr«. in tes:im»ya les:l.
IJCVSTIKOVI IZBRANI SPISI. p«m /.ije. !>H! str.
Cena.......70
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbran«« vse književno delo našega velikega krilika. |Ksnika. pisatelja iti jezikosloven.
I.IBERALIZEM. Spi>al V. Ilobhouse. VJfi str. JJ0 Politiena študija, ki nazorno prikazuje stner-niec nektie tako važne angleške |Hilitienc stranke.
MISTER1J DCSE. Spisal «lr. Frane Cocstl. —
strani. Cena ........................1.—
Razprava o hlaziic-di in {»osletlieali pijatiOe-vanja.
MATERIJA in FNER<«IJA. Spisal dr. Lavo Vermel j. S slikami, t.mi strani. Cena ..........1.25
Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava ti izsledkih nitNlerne znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Peve. S slikami.
1'tS strani. <'«>na ........................1.—
Knjiira za mlekarje iu ljubitelje mlekarstva sploh.
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena !.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah. ki se dnevno pojavljajo v delokrogu pros|M»tlarja in ^t>s|io-ilinje iu je torej vest svetovalec v vsakem domu.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ____ .10
Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove šege iu navade.
NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.....75
" Knjiga v sol .nje veliko zbirko Ijubavnih in
ženit nil i pNeiM.
NAŠA PRVA KN410A. Spisal Pavel Flere iut
strani. Trda vez. Cena ...................«•»
To je nekak slovenski ab.vednik. sestavljen po u/.tireu ameriških uetilli knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hm"«-te naueili s|,,v«-nske^a i»ravt»pisa.
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIOA
•J*.»l struni. iVna ........................1.50
To je najimpolnojšn sanjska knjiga, sestavljena |h« najlioljsib araliskili iu egiptovskiti virih. S slikami.
OJACEN BETON. Iti:: strani. Vezano. Cena.. .50 Cena knjiga s slikami za stavbne obrtnike.
OB Sfl-IJiTNMI DR. JANEZA EV. KREKA —
tli strani. Cena ...........................'13
Napisano v spoiDiu niožu. ki je prvi meti nami nsjtešnii propagiral veliko idejo jugi»-sbivaust v«.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti ?a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zol i varstvo.
SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 14:: sj r. Cena Jiruya pob«vi«a knjige v-« buj«- .•••mšk<« venski slovar iu kratko slovnii-o slovenskega in nemškega jezika. SPRETNA KI HARK A. -M- <lratii. Vezana. Cena 1 V knjiiri je na«l ši-st-t«. najvažnejših kuharskih navodil.
SPOL. Ul BEŽEN. MATERINSTVO. Ona .
Knjižieo je spisal prof. dr. Zah««r ter je namenjena <l<kti'-am v star..-ti šiirinajsiih let.
SPOLNA NEVARNOST. Ona ................
Na šestnajstih straneh je «lr. Frane ln r-aii" na k r al ko poja-nil nalezljiv.' spolne ln»lezni.
rf NA KNJIGA lAŠKNiA JEZIKA. 147 str. Ona Knjiga vsebuje itnli stovnieo in kratek slovar
LČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. Sb.vni-
niea iu slovar. "J*.Ci strani. Cena t»roš.......1
Vezan"......1
10
J»0
fid
.50
( VOD V FILOZOFIJO. Spisal tir. Frane Velier.
:k52 strani. Cena ........................1.50
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. iM strani.
Vezano. Cena ..........................L25
Zbirka pisem, listin iu vljg za zasebnike, trgovce in obrtnike.
VELIKI VSEVEDEŽ. 114 strani. Cena ....... J»0
Zbirka zanimivih in kratkoeastiill spretnosti : burke in šaljivi poskusi: ved-jievalna tabela : punktiranje; zastavii-e.
VOŠCILNA KNJIŽICA. !►:: strani. Cena ...... M
Zbirka vošeilnih listov in pesmi«- k godovom, novem i letu in drugim prilikam.
VOJNA Z JCGl"KOTO. \S\ strani. Cena.......50
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. —
100 strani. Cena ........................ .33
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
4s strani. Cena ...........................25
V prvi knjigi so jiesmi in basni, i loči ni ga nam je v tlrugi knjigi predstavil Vodnika tir. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika iu časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA /a leta 1927. 11* str.
Cena.......
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomenu.
VODNIKI IN PREROKI. 1>'S strani. Cena .... Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v s\ oboib«.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 7S strani. Cena..
Zanimivosti iz ruske zgtMlovine in nataueen opis vojaške republike zaporoških kozakov.
ZDRAVILNA ŽEIJŠC-%. strani. Cena ......
\ knjižil i najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar iHitrehuješ. tla si ohraniš in popraviš svoje /.ilra v je.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH.
SRBIH IN HRVATIH. \Xi strani. Cena----
Znamenito delo našega zuauega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. X knjigi je t>7 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani Ona........1.25
lli^ijeiia douia in v šoli. t »pis Imlezni prt mladini.
ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMACl HIŠI. spisal
tir. .lust D a ear. Ce'na ......................]
Sestav, tlelovanje in nega človeškega telesa. S slikami.
, .50
.60
.S5
.40
1.90

M'
Mož v ognjeni peči
Roman iz življenja: Za "Glas Naroda' priredil: I. H.
20
—	Odprl som skrinjo s pismi moje matere, — zopet prične.
—	Zakaj, Rolf! — pravi Pavel, — svetoval sem tir da vse zažges — ne <la bi prebral.
—	nisem storil in ne vprašaj, zakaj. Hotel sem imeti resnico in sem jo našel v pismih — dokaze krivde moje mate-3e. Tt»da nič ji ne zamerim — bila je veil no kot dobra mati in kak drug greli je moral biti kriv njenega greha. Iz obnašanja proti svoji lastni sestri vemo, kako trd mora biti oče. Dovoli mi, da mu rečeni oče, četudi ni —.
—	V postavnem pomenu, — pravi Pavel, — manjka zato dokazov. Kot prej. tako stojim tudi še sedaj na stališču, da si postavni dedič. Ali si našel tudi razporočno listino?
—	Da. Xe pove ničesar o vzrokih ločitve. Našel sem pa še več. Pojdi k moji pisalni mizi, tukaj je ključ — v srednjem predalu leži celi ovitek z rdečim F na prvi strani — prosim, prinesi mi to.
Pavel prinese. Rolf odpre ovitek, vzame iz njega fotografijo in jo izroči Pavlu.
—	Kdo je tof — ga vpraša. — Poglej obraz, poglej oči in potom zopet poglej mene.
Pavel primerja. Nobene podobnosti ne vidi.
—	On, — pravi in dene fotografijo zopet v ovitek. — Ali je vse to potrebno, Holf! Ali te to ne razburja po nepotrebnem ?
—	Nič me no razburja. Popolnoma sem miren. Mož je moj oče. Bil sem še mlad, ti tedaj še nisi bil pri nas, tedaj je obiskal mojo mater. To mi je še živo v spominu. V vrtni dvorani sem našel njegovo vizitko in sem bral njegovo ime. Raol de Flavignv j«' bilo njegovo ime in je bil diplomat v Rio. Zv<
NORMANDIE V NEW Y0RKU
Danes pride v New York orjaški francoski parnik ki je od
STAVKA ZOFIJE IVANOVNE
Njdiiljrvanj«. s 3. strani.
\ kakor kamen. Ničesar noče dišati. No. sodi sam, kako pa •e morem zadovoljiti le s tr«*-r-|mi sinodkanii na dan? Ali s po-
plul iz Havre dne "Jil. maja pi
vič na pot v Ameriko.	| gojeni, da no bom več spal po -Dobil sem jo od hišnika
"Nonnanidie" ki je la-tj0'^11 • i>eset let že spim po sredovaiijem Mašinim."
obodu in pušim šest do '-edem!
borke (najcenejši tobak) iz vrečice, ki jo je potegnil izpod blazine na divanu.
"Takole pušim inaliorko. —
po-
Francoske črte, prednjači i s svojimi 7i),!SN0 tonami največji predvojni ladji 44Leviathan'\ ki je imela 51),(HM) ton. "Nor-mandie" je dolga ! M S čevljev, torej 4'_! čevljev daljša od višine največjo stavbe v K v roj »i, Klfflovega stolpa. Širok je ta parnik 11S čev. Dimniki segajo 144 čevljev nad morsko gladino. Tretji dimnik je dobila "Normandic" največ zaradi lepše zunanjosti, in v njem se končujejo samo ventilatorji.
V zgodovini francoskega pomorskega prometa bo ''Nor mandie" že zato posebej ove-kovečona, ker je prvi francoski veleparnik na električni pogon. paruikih kotlov b«» dovajalo 1 (»0,000 konj. sil šti-rim električnim motorjem, ti bodo pa gonili ladijske vijake. Klektrični pogon, ki ga že i-
cigar na dan. Ali, n. pr., da hodim v pisarno peš! To jo čisto nemožno. Morila že od tiste dobe, ko sem dospel z uni-
verzo, nisem šol niti enkrat peš... Ali pretrgati zveze z Zaporoškim? Moj vrstnik je! In ta nesmisel, da me on kvari! — No, vse 'sem ji razložil, toda ničesar noče slišati in ničesar noče uvideti. 'Ali* — mi pravi — 'pritrdite vsem pogo jem ali takoj začnem štrajka-j ti.' I»il >em eelo tako nepr viden, da .-eni se ji posmehoval: 44No. le štrajkajte!'* >em ji dejal: 44 to bo zelo zabavno." — 44Ah, tako!*' ona na to. —
i "4Ne razumem," sem dejal. "Kaj ine ni>i mogel obvestili po telefonu! Prinesel bi ti bii J»bak in končno tudi denarja."
"Prerezala mi je vse žice — telefon ne zvoni. Stavka je popolna. Na vse jo mislila že vnaprej."
4 Pa vlomi v omaro za oble-, in pojdi, kamor hočeš!" i 44A kako naj pridem do o-jmare? Umnra stoji v spalnici.
ni tam sedi ona. Duri >o na j ključ in zataknjen je še zapah. "Hm, in kaj uživa ona sama !"
"Pa dobro." 44No, in —;' 44N o, zače j stavkati." j 44 In v čem se j >tavka .'"
t "lini. izraža se v tem. da
la je resnično
izraža njena
manevriranje.
čer som pri večerji izblobotal njegovo ime. Tedaj pa zakriči moja mati. Zavpita je: — Pozabi ga! — in je zbežala iz sobe. I ln°torjev bi pa ne zado-tovala
—	Sama jo hotela pozabiti, — pravi Pavel.	I največjo hitrost parnika. V
—	To jo psihološko razumljivo. V časnikarskih poročilih večkrat najdeš omenjeno dejstvo, da je obtoženec dokaze svoje krivde skril, mesto da bi jih uničil. To mora biti tajinstve-na voz, ki krivega vodno vleče k njegovi krivdi. V mislih in v resnici.
- Božja zahteva kazni, — pravi Rolf ter zamahne z roko, kot bi hotel to pripombo izbrisati. — Povabilo mojega (»četa, sedaj mislim Zalerja, onega drugega zaničujem — zveni strpljivo. Sedaj pa pazi. Ali morem, ko enkrat vem, in sem obložen z materino krivdo, proseče stopiti pred tega moža?
majo nekateri angleški in a- j meri ski parniki, naj bi tudi i* ivti' <,an ,H' živim, nego le še francoskemu orjaku olajšal j životarim.. . Prvi njen čin je Največja sila ,M|' *'a .i«' s ključem zaklenila
predale, kovčego. -celo predalnik liio-
Ali ga morem kot otrok kukavice prositi za pomoč? Moram so sramovati. Pavel, sramovaiti!
—	Za božjo voljo! — zakliče Pavel ter s strahom gleda vedno bolj temno postajajoča Rolfova lica. — kako neumni so ti očitki vesti, Rolf! Saj vendar nisi berač! Prihajaš s predlogom, z načrtom, s ponudbo — v trgovski zadevi, ki je zanj ugodna.
—	Pridem z očmi in obrazom Flavignvja, z očmi. katerih ni nikdar pozabil, to je gotovo — ali ne misliš, da so mu bo sponjalo srce pri spominu na to, kar so je zgodilo? Tn ko bi
jaz to moral slutiti ... — Leže v blazino hi pravi: — To mi bo čudež ladjedolsk« prihranjeno. K njemu ne morem. Toda ti si še tukaj!
Pavel položi roko na Rolfovo čelo.
—	Zopet si vroč, — pravi. — Prosim ite, pazi se. Sedaj bo va 7. razgovorom prenehala in bova preložila na jutri.
—	— moraš še ostati, Pavel! Bom prišel do konca.
— Konec pomeni imeti potrpljenje, še enkrat ponavljam, In tudi ponavljam tvojim otročjim pripombam v kljub, da
ta namen so morali izumiti posebno obliko parnika, ki je najtrdnejša in najodpornejš::, obenem ima pa parnik na morji: najmanjši odpor vode. Nad 00 najrazličnejši h modelov so morali preizkusiti, prodno so izbrali pravega. Zmagala je nova, posebna aerodinamična j " oblika, s katero so ponaša in | k. se kaže tudi na njenih dimnikih.
"Norinandie" prod-ta v: svetu v barvah družbo Generale Transatlanti(pie", ki ji kot rečeno tudi pripada. Trup parnika je črn, gornja kon >trukcija bela, dimniki pa rd<*-či s ornimi pasovi. "Normaudic" nazivajo tudi indiist rije,
1 \ se omar« kratka v>«
.;<• lastne pi-alne mize. Lahko! -i predstavljaš — niti čaše ni \ domu, vse je ]>od ključem. Vodo pijem iz perišča na vo-dovodll. V se moje obleke so zaklenjene, da, tudi čevlji in seveda takisto kožuh in kil ma. rl ako sedim doma v nočni u kil j i in v copatah. Kuharic«* je odslovila, petelinea od samo vara je zaklenila < ključavnico. Nimam niti cigarete, ne tobaka. ne denarja. Glavnika m mam, da bi se lase počesal, mi-hu da bi se umi!, niti brisač.* ni. Vso jo zaklenjeno."
44 Ali kaj ješ !,J
"Tam ima kuhalnik na pe-t role j in zalogo raznovrstnih krnserv. Prav danes mi je na znatiila, da ima zalogo živil za ».Iva meseca, ji ob ekonomičnem varčevanju da bo zadoščala tudi za Štiri mesece."
44( uješ, ali vsaj listek bi mi lahko poslal po Maši!"
"Ne šla bi. Strašno je '-terorizirana !"
44 Potem nimaš nobenega izhoda. Ivan Iva nič. Moraš -e podati."
"Da. načeloma sem se za ka . ' pitlllaeijo že odločil. Ničesar Me opravim — dnli časa je >.e taksen — povsod sam št raji:. Samo to spanje po obedu si hočem še pogoditi. Saj mora t;i-di ona v čem odnehati ITudi za njo ni nikak med, če mora sedeti tam zaprta s svo jo pel r> lojko.
\ tejn so se razi ognili zvoki <-ho])inov>kega valčka. '' K a j je to ?"
"Ona! Tudi pianino -i je z:i-vlekla v >palnieo." 441 daj se Ivan 1 vani«
.UUiiiiiiitif^rT
.miiimiimr
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU ti« WEST Hth STREET NEW IOKK, K. X.
PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LJETOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
„ 1" .'l' j iii itt
HTTT:
TTTT
-{0
SHIPPING NEWS W
2<h Lafayette
r"J. Noruiundie v Havre Aquiiania v ('lierbotirs llf tli' FraiMv v Ilavrs Al n jesti«' v Cherbourg I Iti roje v Kremen Con te <11 Savloa v Genoa
'Ji i.
1 JIM J A : t
■11 S i j A;
8.
i::, l-i.

Washington v Havre Noruiundie v Havre Kuro|ia v IlreiutMi * "lit" 'ii Savoia v Ccimr Mu jest if v ('bcthoitrg lircuji-ii v Kremen
Iii*v v ilciioa Chain plain v
Manlialtati v ISerengarin v
Havre
I la vre i 'hcrbouri*
10.
11.
in. 17.
n».
LH.
ol.
Washington v Havre Saturnia v Trst Bremen v Bremen Chauipluin v Havre Hex v Heuoa Rersnparia v Clif-rbonr«: Xoriiiamlic v Havre Ai|iiitaiiia v Clii*rhoitrg Iluropa v Hreuii'ti Contc Crandf v Ceoua Manhattan v Havre Majestic v Cherbourg He »le F ranee v Havre ('route <li Savoia v Crnoa lirenien v Bremen Berenga ria v Cherbourg Ctiaiu]ilaln v Havre Washington v Havre Norman«lie v Havre
Slara domovina kliče!
Obiščite deželo svojega rojstva! •
Xajhit rrj.ša Pot v Jugttslavijo
Bremen - Europa
Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do LJubljane
Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki :
DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN
Izborr-e železniške zveze od Cher, bourga ali Hamburga
Za pojasnila vprašajte agentu Hli
lokalfieij:.
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
E7 BROADWAY
"I/, gostilno mi prinašajo
neko julijo, a žlice, vi lie, noža ni. In t;iki» jem kakor pnj-sek.yj
"In kaj o t roe i "Otroki* ji* oilpraviln k svo-
k<-r ima razlieno napravo ;n pridobitve, kakoršnih nima še noben parnik na svetil. Tako! ji materi." ima tinli posebno napravo! ''In sama."' proti požaru. Tin. bi izbruhnil j "Sama jo tukaj. Zaklenila \ enem delu parnika požar, | se je v spalnieo in ne <rre ni-
»	,	.	*	'	-----.I — "« "" 1'llllIU
mores gotovo zahteve, resnieiie, dejanske zahteve staviti na'vrati.
zadostuje pritisniti na unnib in dotieni <|el parnika so popolnoma zapre s posebnimi
moza, eegar ime nosis. Furmana.
rejra jaz ne morem. Poznam Pavla
Rolf pi "ime njegovo roko in jo trdno drži. Oovori z jasnim mirnim glasom in premišljeno:
T" ^fiSto m<kno moraš potovati. Stopil boš na moje mesto. Z dušo in telesom, toda z izšolanimi možgani. Premenila bova vloge, premenila bova imeni. Ti boš Rolf Zaler, jaz pa bom Pavel Furman.
Pavel stopi korak nazaj v velikem presenečenju in skoro v majhnem strahu. Nato pa se zasmeje.
—	<>, ti fanta.-1, pravi, — kralj fantazije! Xe tajim: ta misel je neumna. Iz nje bova napravila filnt v treli delih jk> š«»st dejanj. Naslov jra bo: "Neotesani Rolf \
Nagel na>meh spreleti njegove ustnice.
—	Dobro, Pavel, — pravi. — Vzemi eelo stvar za neumnost, pri vsem tem pa obdrži svojo resno podlago. In mislim poj»olnoina resno, prekleto resin>. Sitj j«, vendar resnica, da vsako nadaljnje r-akanje naš položaj po>!ahša, ker pomeni to opustitev ugodno priložnosti. In na kaj naj eakava? Na moje ozdravljenjef (iovoril si o moji <lodinski pravici. Sedaj samo še vem, da mi dedščina tiči v krvi. Gos|mm1 de Flavignv je umrl za sušico.
—	Rolf, h<idi vendar pameten.
—	Ali je pametno najbližje možnosti kar prezreti, ker tako boljše f Saj še ne maram umreti, nisem še izgubil upanja, zaupam na zdravnikovo six I bo. Ker pa nam je prišla sreča do vrat, morava računati tudi z nesrečo. Na Siciliji* se bom zakopal kot Pavel Furman v sanatoriju dr. Dingsda, kakor mi je svetoval zdravnik. Medtem pa greš ti kot Rolf Zaler v Brazilijo in če ozdravim, ko se vrneš, — dobro, l»ova vse to mogla smatrati za veliko neumnost in bova šalo pojasnila, ako se 1h> nama zdelo primemo.
—	Rad bi vedel, kako bo stari gospod pozneje to šalo »prejel, Rolf.
—	Bo vse oprostil, samo nerjemi mi — ako namreč cela zadeva dobro izpade, ko se bo prepričal o veliki koristi iznajdbe. Ako pa se to proti pričakovanju ne zgodi, potem se ne bova zmenila za njegovo jeao.
kamor; pogajam so ž lijo i/, jedilnico skozi ključavnieo."
"Moral boš odnehati.
"Saj sem odnehal že skoraj \ vsem, le glede cigar ne odneham in potem glede tega, d:i hi ne smel hoditi po obedu >pat. Toda ona me noče niti poslušati. "Ali vso," mi pravi, "ali nič!"
Ivan Iva nič je odtrgal ko-
prejoin i je od-
Vse kabine imajo na stropu posebno odprtino, ki so iine-liuje po poveljniku parnika "Pugiiet-Luke". 0e bi nastal požar v eni kabini, ga lahko pogase neposredno > krova, ne da bi bilo treba odpreti vrata kabine. V vsakem prostoru
parnika je signalna naprava,' ŠČek časopisa, ira zvil v Škrni-ki avtomatično, čim poskoči ! <-eIj in uasul vanj nekaj liia-toni|>eratura v kabini nad nor- j
malno, signalizira na povelj- [ -	_
niški mostiček in v gasilsko j
centralo, obenem pa signalna i bro opremljen in zavarovan naprava avtomatično zapr» pred ognjeni. Po •svojem obse-eontralno kurjavo v dotični gu in notranji opremi je par kabini.	nik 4*Normaiidie" pnivo čudo
Tako je orjaški parnik do-i ladjodelske industrije.
' " l daj se, Ivan lvanič! ><m rekel odločno. "Rajši ><■ kasneje ]>o malem vračaj zopet svojemu."
( hlšel >i'|ll podvečer, l)U<til Ivanu Ivaniču }»ei rubljov in se napil namesto čaja vode iz dlani. Včeraj sem mu poslal pismo, zabojček smodk, mila, ^iavnik iti nekaj škatljie nn-nili konserv. Postreščok mi vedel, <la služkinja ni hi, in na moje pismo Ivan lvanič poslal sleileči irovor:
''Stvar se obrača iu» bolje. Više se že končna pogajanja med nama. Izgovoril sem si /<* četrto smodko, četrt ure s]»a-pja ]>o obedu in vint do sto. Izbiti hočem še vsaj izvozčka za pot iz j>isarne. Zgodilo sije namreč, da so ji jo petrolejka pokazila in tudi konserv«* so ji začele smrdeti. Mi-linu da že začenja stradati. — Tvoj Ivan."
Davi me je zbudilo zvonje-i:je telefonovo. l\nn lvanič me je klicni.
"Stavka je končna," je zakričal , ko <eni položil >luš:ilko k ušesu. "Včerajšnji
V A 2 N O ZA
NAROČNIKE
Puleg naslova je razvidno d« kdaj imate plav.mo naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa. leto. Zadnje opomine in račune smo razpo stati za Novo leto m ker bi želeli, da nam prihranite tuliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo. da skušate na ročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte vašemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laushln
COI-OKADO:
Pueblo. Peter CuIIr, A. SaftW Walsenburg. M. J. Bayuk
INDIANA: Indianapolis, LouJs Banlcb
pogodbo v prisotnosti tašče, pogoji i:; potem ji* pojedina. Pridi!7'
■sprejeti, dalles podpisujem > Nisem šel tja
S V
(Dalje prihodnjič.)

new york
ILLINOIS: Chicago, J. BevčiC. J. Luknnlch Cicero, J. Fabian (Chicago, CIcert in Illinois)
Juliet, Mary Bambicli, Joseph rIr®. vat
I^i Salle, J. Spelich Muscoutah, Frank August In North Chicago, Jože Zelene KANSAS:
(liranI, Agnrs Močnik Kansas City. Frank Žagar
MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodopivec Steyer, J. feme (za P»nnaM W. Va. in Aid.) MICHIGAN:	t
Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Cbisbolm, «"rank Goule Ely, Jos. j. Peshel E velel h. Louis (iouže Gilbert, Lou is Vessel Hibbinj, John PovSe Virginia, Frank Hrvatlcb MONTANA:	.
Roundup. M. M. Punlan ! Washoe, L. Champa NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlck NEW YORK: (•owanda. Karl Strnisha Little Falls, Frank Masi«
OHIO:	1 ^
Barber t on, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Cbaa. BLar-linger. Jacob Result. John Slvpnlk
Giranl. Ant«>n N:is«»de
Lorain, Louis Balant, John Fum* ie
Warren, Mrs. F Racbar Youngstown. Anton Klkei]
OREGON:	, ,
| Oregon City. Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA: | Bronghton, Anton Ipavec Claridge, Anton Jerlua Conemangb, J. BmuvN Kxnort. I>ouis Supaniit j Farrel. Jerry Okorn
Forest City. Math Kaaaln * Greensbnrg. Frank Norak | Johnstown, John Polants
Kirayn. Ant. Tanielj	t
j Luzerne, Frank Ballorh Manor. Frank ivmshnr | Midway. John Ztwt	■ •
! Pittsburgh, J. Pogač«r	'
I Presto, F. B. Demshar \ St eel ton. A. Hren ' Turtle Creek, Fr. Srhlfrar j West Newton, Joaeob Jovan
WISCONSIN: ' Milwaukee. West Allta. Frank &k«k , Shehoygsin. Joseph Kakei
WYOMING: i Rock Springs, Louis Taoehar i Diamond vlile, Joe Ro!lch
\
'<XORMAXDIE" — ČUD0 LAIJJKDELSKE INDUSTRIJE
Vsak zastopnik Itd« potrdilo n it»
U, katero je prejel.
ro|»
kom toplo
UPRAVA "GLAS NARODA'