Julij Slapšak Zgodba o pastirju Pavlu 17. Peter grasčak a grofovem gradu so vladale velike zmes-njave in globoka potrtost že tretji dan in so se z vsakim clnem še stopnjevale. Žarka zvezda upanja, ki se je bila prikazala prvi dan, se je tudi že prvi dan utrnila in poko-pala za seboj vsako upanje na rešitev mla-de grofice: Čudoviti zdravnik, ki je etido-delno ozdravil hlapca volarja, je izginil kakor duh in zabrisal vsako sled za seboj; sli, ki so bili poslani za njim, so se vračali žalostno v grad brez vsakega ugodnega po-ročila. Potekel je prvi dan: izginule svinjske dckle, prejšnje grajske rratarice, še ni nihče pogrešil; ozdravl jeni volar je skakal, se smejal in norel od veselja; mladft grofica je trpela kot duše v vicah; vsi v gradu so oprezovali, kje se bo prikazal Ludtxlelni zdravnik, kdaj bo stopil v grad in kakor hlapca volarja rešil ralado grofica Zdrav-nika čudcx!elnika ni bilo od nikoder. Pričakovali so ga drugi dau. Zdaj, zdaj mora priti rešitev. Mlada gro-fica se bori v smrtnit težavah. Hlapec volar se je ummli in poprijel za delo. Ugotoviji so, da je izginila dekla, prejšnja vratarica, s čudodelnim zdravnikom že prvi dati. Kaj uaj to pomeni? Napočil je tretji dan. Hlapec volar je delal, kakor da bi Še nikdar v življenju ne bil bolan. Dekla, prejšnja vratarica, je izginila kakor kafra za vselej iz gradu, iskali je niso več. Sli so vsako uro prihajali in odhajali, o fiudodelnem zdravniku ni bilo ne duha ne sluhft- Mlada grofica je umirala. Vse je žalovalo v gradu, vse je jokalo. Grof, ki je obetal vse premoženje in hcerko za ženo tisterau, ki bi jo reŠil, si je v obupu pulil lase in trgal obleko z života. Zdajci zastane vsem sapa. Kdo je ta, ki drevi naglo kakor veter proti gradu? Ali prihaja rešitev? Ali je to on, zdravnik čudodelnik? Novo upanje se je vzbudilo. Srca vseh so zatrepetala. Ali bo zvezda tudi tretji dan zašla brez resitve, kakor je prvi dan? Pridrvel je pred grad prelepi zdravuik čudodelnik, se vrgel iz sedla, prepustil penečega se konja samemu sebi v grajskem vrtu, preskakoval kar 6ez iri, šiiri stopnice, brez trkanja butnil in vdrl v grofičino sobo in v eni sapi zavpil: »Kje je, kje je, da jo rešim?« In kt> je tako zavpij, je globoko zajemal sapo, ker ga je od prehitrega dirjanja na kouju kar dusilo. »Prepazno, oh, prepozno! Že je zaprla očiU so jokali okoli stojeČi. »Hitro, hitro, kje je?« kliee čudodelni zdravnik. »Komur Bog da, mu vsi svetniki ne vzcmo!« Niso vedeli, kaj naj pomcnijo te besede, vendar so jim bile v tolažbo. Grof se je obrnil k njemu >n mu proseče govoril: >Če si reven ali bogat, tebi dam hčerko in vse, kar imara, samo reši jo, reši!« 274 »Prepozno, oh, oh, prepozno! Nič vec se rie zgane, mnrla jc! Oh, oh!« so vpili oni, ki so stali ob njeni postelji. Čudodelni zdravnik, Pavlov brat Peter iz vasi, stopi zdaj bližje, vzame mehko roko prelepe gospodične v svojo roko, ji potiplje žilo in reče: »Ni mrtv&U »Ni mrtva!« so ponovili poživljeni za njim drugi, žarek upanja se je prikazal daleč, daleČ v daljavi in grof je zavpil z drhtečim glasom: ?Če ji moreš poniagati, pomagajl Dam ti, kar nočeŠ, samo reši jo!« Peler, zdravnik čudodelnik, je odgovoril moško: »Prišel sem, da ji pomagam in pomagal ji bom. Ura ¦njene rešitve je napočila.« >Kar poreče, storite!« je še dejal grof, do smrti utrujen, nato pa se bolj zgrudil nego sedel v stol ob postelji in gledal bledi obraz svoje mile heerke. Izpod prelepih belih prstkov je vzel počasi zdravnik čudodelnik bel robcek, ki ga je tiščala v roki. Konec belega robčka je pomoČil v čutarico s cudodehio živo vodo, prav rahlo ji je potegnil z njim preko obeh senc: prelepa mlada grofica se je zganila, prebudila. >OjU so zastrmeli vsi. Še je pomočil konec njenega belega robčka v čutarico s čudodelno živo vodo in prav rahlo poteguil z njim preko njenih obrvi: prelepa mlada gro-fica je odprla nebeško lepe nedolžne oči. »Oj! Oj!« je vse strmelo. In še je pomočil konec belega robcka v čudodelno živo vodo v čutarici in rahlo, prav rahlo potegnil preko njenih ustnic: rajsko milo se je zasmeh-Ijala prelepa grajska gospodičaa. »Oj! Oj! Oj!« je strmelo staro in mlado. Zdaj je vzel Čutarico v roko in kanil tri kaplje čudodelne žive vode v njena usteca: prelepa mJada grofica je sladko ogovorila očeta in mater, ki sta si ganjena brisala oči, in ju vprašala: »Na kaksno posteljo ste me dejali danes, ko je prišel moj ženin? Vse je tako čudno.« Od strmenja niso mogli, niso znali odgovoriti. Še je kanil tri kapljice čudodelne žive -vode na njene mehke bele roke: prelepa mlada grofica je izpregovorila: »Joj, kako Čudno trdno sem spala.* Veselo je zakrilila z rokami in prisrčno objela in poljubila svoje drage starše, ki so od veselja jokali, in tudi oni, ki so stali ob postelji, so se use-kavali in si brisali solze. In še zadnjič je kanil tri kapljice Čudodelne žive vode na njeno mirno utripajoče srce: prelepa mlada grofica je pomlajena in zdrava zagostolela radostno kot drobna ptička na zeleni vejici: »Dobri očka, zlata mamica! Zdrava sem kot ribica v čistem potočku in vesela, zadovoljna in srečna, kakor Še nikdar v življenju. Vstala bom, v grajski vrt bom šla in se tam igrala s svojimi prijateljicami: z belo iilijo, z modro vijolico, z rdečim nageljnom.« fVsi so pogledovali čudodelnega zdravnika in ga s pogledom prosili: »Odloči ti, ki si njeu resitelj!« In Čudodclni ztlravnik je spregovoril in rekel: »O, kako dolgo si spala, draga sestrica! Zdaj pa lc vstani, čas je že, zdrava si!« »Hvala ti, preljubi bratec!« je odgovorila prelepa mlada grofica in hva-ležno podala svojemu rešitelju prelepo belo roko. Prejasni gospod grof je vgtal, prijel čudodelnega zdravnika za roko in rekel: »Hčerko, moje živ-Ijenje si rcšil, grofija jc zdaj tvoja, tu je moja roka!« Podala sta si roke in grof je še poudaril: ?Vse je zdaj tvoje, kakor sem rekel, vse moje pre-moženje in najdražje, kar imam, moja rešena bčerka!« 275 Od prevelikega veselja in nenadne sreče ni uiogel govoriti čudodelni zdravnik. Le rahlo se je sklanjal z glavo in nemo pritrjeval grofovim bcsedam. Šli so v drugo sobano na prigrizek. Peter, Čudodelni zdravnik, ni mogel ne jesti uc piti. Izgovarjal se je, da še ni popolnoma pomirjen od nagle ježe, paČ pa jc svetoval, naj prelepa mlada grofica dosti uživa nckaj dni, da si opomore od hude bolezni. Poslali so ponjo. ki se je raedtem že preoblekla. Ko je stopila v dvorano, je menij Peter, da vzbaja sovce: oglcdati ui maral, kaj je nolri. S plosko roko ,je udaril v mrtvo vodo, voda je zapljnskala in vrgla tisto reČ, kar jc že bilo, dalcč nazaj in je padlo. proti volji Veirovega očeia, naravnost v živo vodo. In ko je padla v živo vodo, je ožtvela, se skopala ter prisla iz vode. ne več umazana in grda zadnja grajska svinjska dekla, nego pomlajc-na nekdanja grnjska vratarica, cvetoČa kot roža in zdrava kot Šc nikoli prej. Ko se je pogledala v vodi, je vzkliknila prešerno: »Tako sem pa zala, da se mi kar sitno zdi! To l>o grof vesel, ko se mu prikažem.« V iem je prifrčal nazaj Vetrov occ. Ko ga je zagledala, je zaplcsala pred njim in rekla: »Foglejte me no. ali nisem gorsa od vsakega deklcta.^ Vretrov očc se je zdrznil ob teh bosedah in vprašal: »Nesrečno bitje, odkod pa si ti prišlo na drugi svct?« In prelepa grajska rratarica je odgovorilai Kako niosko izprašujete. Saj vendar veste, da sem prišla z ouega svetn. Po rartvo vodo sem prisla in prav lepo prosim, da mi je daste za eno čutarico. Staro boleliavo gospo grofico bom z iijo poŠkropila in se je za vselej iznebila. Pa bi šg prosila za Čutarico žive vode. Starega uadložnega grofa bom 7. njo pomladila in se z njim za večno poroČila.< Sivi starcc. V etrov oče, sc je zgražal nad takim govorjenjem tcr srdito vzklikntl: >Nesrečno bitje, z mrtvo vodo ne boš ti stare gospe umorila in se je za vselej iznebila, in z živo vodo nc boš ii starega grofa pomladila in se z njim za večno poročila: nikdar, nikdar. nikdar več ne prideš lepa in mlada na 011 i svet nazajU Frelcpa nckdanja grajska vratarica je pri teh besedah omcdlela in sc sescdla. Trije tedni, trije dnevi in tri ure so pretekli, prcden se jc zopet zavedela. In ko se je zavedela, se je zagledala v vodi iii videla, kakšna je: sJoJ. joj in prejpj!-5- Zopet jc bila umazana in grda zadnja grajska sviiijska dekla. Z razdvoJLMio duŠo in s strtim srccra je trepetala v velikem kesanju in si žeiela samo smrti. Obupno je klicala: ;Pridi, pridi, smrf, in reši me!« .^O, ne boŠ še umrla, iic. Delala boš pokoro dolgo, dolgo, doklcr ti ne izprosi railosti tvoj nezaželjeni in neljubljeni sin Pavel.^ ji reČe Vetrov oče. »Moj sin Pavel?* se začndi nesrečnica. *Pa kdo je la, ga li poznam?< »Pozuaš, saj si govorila s čudodelnim zdravnikom. ki je ozdravil z živo vodo hlapca volarja, ne?< »Da, govorila sem z njim. Je mar čudodelni zdravnik, tisti prelepi mladeniČ, moj sin Pavel?« »Tako je. On je tvoj sin,« je potrdil Vetrov oče, nato pa ji vse po visti povedal, kako se je z njim godilo od takrat, ko je nesla lastno dete divjim zverem, pa do snidenja z njira takoj po čudodelnem ozdravljenju volarja. Kot Šiba na vodi se je tresla nesrečnica, ko je slvsala \i ust sivega starca, Vetrovega očeta, čudovito zgodbo o lastnem sinu, ki ga je zavTgla, a je kljub vsem hudobijam matere ostal živ in postal, kakor je mislila, po rcšitvi mlade grofice grofov naslcdnik. Spoznala je zdaj še bolj, da so vsi njeni upi po-kopani, vsi njeni načrti uničeni, da je njena prihodnjost prazna in puHla, brez vsake vrednosti, Če bi se ji tudi posrečilo priti kdaj na oni svet. »Smrt, smrt, pridi, 03 pridi iu resi nesrečnicoU je klicala obupaua in razdvojena. Vetrov oče je videl v njeno dušo. Bil je usmiljen in jo je tolažil: »Zaupaj. nesrečno pozemeljsko bitje. Tvoj sin Pavel, ki na- samotnem pašniku pase Čredo svojega krušnega oceta, prosi in moli za tvoje odrešenje.« Ta novica jo je predramila iz obupanosti in jo postavila iznova v živ-ljenje. In ko so ji zopet delovali možgani kot navadnim ljudem, je vzkliknila: »Prelepi moj sin Pavel je vendai- grofov naslednik, ali ne?« »Lahko bi bil, a on se je temu odpovedal. Kmetov sin Peter, s katerim je skupaj preživel otroško dolx> in osial tudi pozneje njegov ncločljpvi prijatelj, praziiuje danes ves srecen poroko s premilo mlado grofico v gradu.« »Kaj je ni ozdravil moj siu Pavel?« s-Ne! Tudi temu se je odpovedal. Svojemu prijatelju in brata Petru je dal čutarico čudodelue žive vode, s katero je ta rešil mladi grofici življenje, in postal tako grofov naslednik. Še veČ: s čutarico žive vode bi si Iahko služil Pavel koi sloveČ zdravnik milijone, a odstopil je tudi ta moj dar Petru v korist. In še več: čudodelne sveče za srcčno zadujo uro ni shranil Pavel zase — morda bi jo bil dal tebi, ako bi se mu bila razodela — prižgal jo je iia grobu svojega dobrofnika, pokojnega duhovnega gospoda pri fari. Ko je dogorevala, se mu je rajni gospod zahvaltl: ,Trpel sein veliko, ker sem bil prcmehak in predober v življenju. Xi si me rešil s čudodelno sveco, livala ii, PaveU" In pokojuikova duša se jc dvignila v nebo. tn Še in še več: čudodelni demant, ki seiu mu ga podaril in je vredeii najmanj toJiko kot tri graščine in grofije, je dal prijatelju in bratu. Ta pa je demant izročil dražestni nevesti, mladi grofici za poročni dar. In zlati zaklad, dota pre-srečncga ženina Petra, je bil tolik, da se niti grof ni upal vsega sprejeti v svojo zakladnico. Razdelili so ga na tri dele in podarili prvo tretjino cerkvi, drugo revežem, le tretjo tretjino so ohranili v gradu. No, in Čigav je biJ zaklad? Sama veš, da tvojega sina Pavla. VidiŠ. nesreČnica, tak je tvoj sin Pavel. Vgeinu posvetnenm se je odpovedal, vse, kar je imel, ali bi vsaj lahko imel, je prostovoljno ia z veseljem daroval dmgim, samega sebe pa Kristusu na križu. In zdaj išce reven in ubog, kakor Kristus na križu, tebe in tvojo dušo, tvoje odrešenje.* Nesrečna mati je strraela in naposled doumela: njen nezaželjeni in ne-ljubljeni sin se je odpovedal vsemu in iŠče njo, svojo nepoznano mater, njeno duso in njeno odrešenje. In ona? O joj in prejoj! Vsa v solzah, resnično strta in skesajia se je vrgla na zemljo in klicala nebesa za usmiljcnje. Njena naravna materinska Ijubezen, doslej zastrta in za-trta v premoč razmer, v katerih je živela, se je predramila v globinah njcnega srca in vzklila na dan v vsej prvotiiosti iii naravnosti s tako silo, da je bil ajen sin zdaj ne le zaželjcn, nego tudi nanovo oživljen in prerojen v njenem srcu, v njeni resniČni materinski ljubezni, t njenem neizraznem hrepenenju po njem, po sinu. In vstala je, pogledala v smeri proti sinu na tem svetu, ga klicala izpod zemlje po imenu in ga prosila in rotila, naj se vendar oglasi. 278 E Po zraku in svetlobi mu je pošiljala inaterinske pozdrave in prosila, naj ji I odzdravi. Ponujala mu je svoje materinsko srce v dar in prosila, naj ga P sprejme. Od duševnega preobrata vsa onemogla je klicala z glasom, ki bi mogel zdramiti in prebuditi mrtvega v grobu: »Moj sin, moj ljubljeni sin, edinec mojega srca, zaklad raoj, moje edino najdražje na svetu! Vsa moja materinska Ijubezen plamti in gori le zate edinega, ti moj srčno zaželjeni, ti moj nad vse ljnbljeni najdražji!« Molila je k Bogu in prosila sivega starca, Vetrovega očeta, naj ji pove, naj reče, kaj naj stori. Sivi starec, Vetrov oee, ji ni odgovoril, temno je gledal predse in molčal. Še je molila, še je prosila: »Povejte, recite, kaj naj storim?« Sivi starec, Vetrov oče, Še ni odgovoril, še je gledal temno predse in molČal. Še bolj je inolila, še bolj je prosila: »Vetrov oee, povejie, recite, kaj naj I storim?« Sivi starec, Vetrov oče, tudi zdaj ni odgovoril, gledal je temno predse in molčal. In ko je se molila in še prosila, naj pove, naj reee, kaj naj stori, je obrnU Vetrov oče svoj resni pogled vanjo in izustil: sSina imaš kakor nobena inati.* In je znova gledal temno predse in molČal. >Sina imaš kakor nobeua raati,« je bežno šlo skozi njcna uŠesa. Ni doumela tega odgovora. Ko pa so ji prišle te besede do srca in je polagoma spoznala njih vsebino, so jo pretresle in si je govorila: »Da, sina imam, ki sem ga zavrgla kakor nobena mati. Da, sina imam, ki se je vsemu svetu odpovedal, kakar nobena mati. Da, sina imam, ki ga ljubim kakor nobena inati.c V tej veliki ljubezni do sina je bila tudi sama prerojema in oživljena. In je vzkliknila in zatrdila: »Da, sin raoj ljubljeni. poslušaj, kar govori tvoja nesrečna mati: mater imaš, sinko moj, kakor noben sin, iada vedi, odpovedujein se poslej Tsemu svetu, le zate hočem živeti in delati pokoro, f dokler mi ti ne izprosis milosti pri Bogu-« | Sivi slarec, Veirov oče, je zdaj ^stal in razprostrl svoje bele roke kakor I v objem. Izpod brezdanjega prepada pri belih pečinah v grofovem gradu I pa je kakor glas ljubljenega sina s tega sveta narahlo zadonela v pod-I zemeljsko Vetrovo kraljestvo romarska pesem, tista žalostna: I »Tekla je, tekla rešnja kri I- za odresenje vseh ljudi...« I Delala je spokornica pokoro dolgo in stanovitno. ¦ Greflke solze, debele kot jagode, ki jih je pretakala noč in dan, so ji ft izdolble in vdelale od levcga in od desnega očcsa navdzol dve stezici, ki sta ¦ se zdeli kot dva žlebiČka. Od inolitve, ki jo je opravljala vedno kleče, so ji ¦ noge v kolenib zabrekle in se strdile. Živela je ob divjem sadežu in grenkih B koreninicah. Miloščina je bila nepoznana v VVtrovem kraljestvu. Pa če bi bila H tudi poznana, kaj pa je ona imela, da bi delila z bližnjim? Edino svoje srce. H To pa je bilo od prvega trenutka spoznanja darovano sinu Pavlu, edinemu H na svetu, ki ga je ohranjala v spominu v oeizrazni raaterinski ljubezni. H Starala se je v podzemlju hitro. Sedemkrat hitreje kot pod božjim ¦ soncem. Stara je bila nekaj nad petdeset let, pa se je zdelo, da jih iraa že ¦ precej nad sto. Noge je niso več nosile, roke so se ji le s težavo še gibale, K oči so ji opešale, slišala ni vec razlocno. Stara in zgrbljena kat mavrah v H gozdu je ždela nepresiano na enem iu istera kraju. Ozirala se je pa še vedno B v smcri proti sinu, klicala ga, poŠiljala mu pozdrave in to dan na dan, uro ¦ ^ za uro, miimto za minuto. Vsak dih je darovala njemu in ljubemu Bogu. UmiraJa je ze, a umreti m mogla. Se v smrtnih tezavah je klicala sraovo une in prosila Boga, da bi ga še enkrat videla na svetu. Bog se jc nsmilil uboge spokornice. Vetrov sinko. mili Jug, jo je nekoč. ko je najbolj koprncla po sinu, sprejel v svoje mehko okrilje, jo odnesel na ta svet in prinesel pod visoki leseni križ na samotnem pasniku. »Moja mati!« je vzhi-čeno zaklical Pavel v čud-ncm jasncm spoznanju. sSin moj, sin inoj, sin moj!« je sladko kli-cala mati spokoruica v smrtni grozi. Planil je Pavel k njej, a ko se je dotaknil njene rokc. se je sesula v bel pepel, bela golobica jc zletela iz belega pe-pela, ki ga je takoj nato raznesel veter iia vse strani, da se še poznalo iii, kje pocivajo njeni ostanki. Bela golobica, ki jv zletela iz belega pe-pela. se ni prav ni'Č ozi-rala proti grofovenm gra-du. Krožila je nad siu-kom ob velikcui lescuem križu, gl«iala le nanj, edino samo nanj, se dvi-gala vedno vise in više, izginila naposletl v vedno ožjih krogih strmečim Pavloviin očem 111 zletela noravnost v nebesa. \' sončnih žarkih jt' donelo: »Jezus jo usmiljou bil...« Samo enkrat je Ie beŽno videl Pavel svojo pravo inater, staro iu zgrbljeuo kot mavrah v gozdu, samo enkrat je slišal sladki materin glas, tresoc se že v smrtni grozi: nikdar več mu ni izginila materina podoba iz oči, nikdar več rnu ni umolknila materina prva in zadnja besedfl v ušesih. V njegovem srcu je živela njena podoba. ki je postajala v sinovi niočni ljubezni dan za dnem svetlejša in jo je gledai, dokler je živel. V njegovem srcu so se oglasili sladki materini klici, ki so postajali v silni sinovt ljnbezni slajši in jih jc poslušal. dokler je živel. In ta svetla materina podoba in ti sladki materini klici so mu zbudili v srcu neskončno hrcpencnje in koprncnje po njej, v njeni zadnji nri spoznani, žc v njegovi rednici, v vasi ljubljcni in poznejo slutcni in težkti pričakovani pravi matcri. In to ncskoncno hrepenenje in kopmenje v srcn je preko njegovih prijatcljčkov in bratcev in križa na pasi prodrlo oblake in se dvigalo k nebeskemn Očetu. : Samo k nji. k svoji pozno spoznani iu ljubljeni matpri.^ ga je klicalo, je vpilo poslej pastirjevo srce v nebesa, Še je donelo v soncnih žarkih in odmevalo v sinovem srcu: -Jezus je usmiljen bil...« (Konec prihodnjič.) 280