r Litiji - Stane PUNGERČAR V ponedeljek so se sestali na prve seje člani novih občinskih skupščin. Po konstituiranju in zaprisegi so izvolili prve predsednike in podpredsednike novih občinskih skupščin in Imenovali potrebne organe za delo skupščin. Na posebnih sejah so izvolili še člane za novo okrajno skupščino ter volili poslance za republiško in zvezno skupščino Nadaljnje delo z ljudmi V Zagorju ob KOLENC Savi — Dušan (P. B.) TRBOVLJE — V ponedeljek popoldne se je razširjene seje izvršnega odbora obč. odbora SZDL Trbovlje udeležila tudi članica sekretariata izvršnega odbora zveznega odbora SZDL Jugoslavije tovarišica Lidija šentjurčeva. Uvodoma je predsednik občinskega odbora SZDL Tr- bovlje nanizal nekatere ugotovitve z zadnjih volitev, ki so pokazale nedvomno veliko zavest ljudi. Zatem je tovarišica Lidija šentjurčeva v svoji razpravi poudarila, da je takšna aktivnost občanov v ustavni razpravi, predvolilni dejavnosti in na samih volitvah značilna ne samo za en kraj, Posvetovanje o produktivnosti (b) TRBOVLJE — V petek popoldne je bilo v Trbovljah sektorsko posvetovanje, ki ga je pripravil Okrajni komite ZMS Ljubljana za predstav- v Trbovljah — Ado NAGLA V V Hrastniku — Milan BABIC Janko Smole v Trbovljah (S. S.) TRBOVLJE — V petek je obiskal Trbovlje podpredsednik Izvršnega sveta SRS Janko Smole, z njim pa so bili še Rudi Čačinovič, Drago Dolinšek in Božo Linhart. Skupaj s predstavniki Trbovelj so obiskali med drugim tudi Strojno tovarno Trbovlje, kjer so se zanimali za prizadevanja kolektiva za povečanje proizvodnje in izvoza. Izrazili so pripravljenost, da pomagajo tovarni, da bo tovarna v prihodnjih letih dosegla že 6,5 mllijar-*- realizacije. nike občinskih komitejev Zveze mladine Slovenije iz Zasavja. Namen posvetovanja je bil predvsem osvetliti nekatera vprašanja, ki zadevajo tekmovanje mladine ljubljanskega okraja za povečanje produktivnosti dela. Pri tem je bilo poudarjeno, da naj bi ta akcija, ki bo trajala vse do konca leta, potekala predvsem v prizadevanju mladih ljudi od boljše informiranosti o delu organov samoupravljanja, izobraževanju v posameznih delovnih organizacijah, predlogih mladih o izboljšaj u posameznih delovnih operacij itd. Pri tej akciji, ki bo v prihodnjem letu dobila še konkretnejšo obliko, pa bo potrebno mladim nuditi vso pomoč tudi s strani drugih družbeno političnih organizacij v podjetju in občini kot tudi organov samoupravljanja in drugih. temveč za celo Jugoslavijo. — Pomembno pa je to, je dejala tovarišica šentjurčeva, da se aktivnost organizacije SZDL ni ustavila samo pri občinskih odborih, temveč je prodrla do ljudi. Nadaljnje delo z ljudmi pa je potrebno po volitvah še okrepiti. To delo naj bo stalna metoda dela vseh organizacij v občini. Tovarišica Lidija Šentjurčeva je v nadaljevanju ponovno poudarila, da je naloga vseh družbeno političnih organizacij vzgajanje mladih ljudi na revolucionarnih tradicijah, posebno tistih, ki so se rodili po revoluciji. — Tem mladim ljudem, je dejala tovarišica Šentjurčeva, moramo nuditi tudi šport in zabavo, toda moramo pa jih vzgajati, da bodo mladi zares postali zavestni graditelji socialističnih družbenih odnosov. Zanimanje za gradivo s V. plenuma CK ZKJ (ma) TRBOVLJE — Tudi 1 vseh štirih zasavskih občinah je zadnji V. plenum Central« nega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije vzbudil precejšnje zanimanje, še po. sejjej pa referat tovariša Tl« ta. Zato ni čudno, če so že začeli s proučevanjem tega gradiva. Gradivo s plenuma so najprej obravnavali na sejah občinskih komitejev ZK, hkrati pa so izdelali tudi načrt ob-' ravnav gradiva, pri čemer so bili sklenili, da se morajo prav vsi člani Zveze komunistov seznaniti z gradivom plenuma 6n hkrati določiti tudi naloge, ki izhajajo iz gradiva. V HRASTNIKU so npr. raz-pravljaii o gradivu s V. plenuma CK ZKJ najprej na seji občinskega komiteja ZK, in sicer s posebnim poudarkom na mednarodno delavsko gibanje in na nekatera vprašanja naše zunanje politike, Zdaj bodo o tem gradivu razpravljali člani ObK ZK skupaj s člani osnovnih organizacij ZK. O nekaterih vprašanjih v zvezi s V. plenumom CK ZKJ pa bodo ta teden spregovorili v Hrastniku tudi na informativnih konferencah, Id jih prireja skoro vsak mesec tamkajšnji ObK ZK. Vi TRBOVLJAH bodo po seji ObK ZK pripravili še sestanek s sekretarji osnovnih oi> ganlzaclj ZK, potem pa bodo začeli s proučevanjem gradiva s V. plenuma CK ZKJ po osnovnih organizacijah ZK. Tudi v ZAGORJU OB SAVI bodo te dni začeli po osnovnih organizacijah ZK proučevati gradivo s V. plenuma CK ZKJ, o tem pa bodo razpravljali še na seji občinskega komiteja ZK, na kateri bodo analizirali nadaljnje delo v zvezi z volitvami Vrsta razgovorov v Litiji (ma) LITIJA — V Litiji so pripravili v zadnjih dneh več razgovorov s kandidati za člane republiške In zvezne skupščine. Najprej so Zorko Peršič v razgovoru s predstavniki organov samoupravljanja seznanili s stanjem in problemi gospodarstva v občini. Dr. Saša Luzar pa Je imel razgovor s predstavniki organov samoupravljanja i zdravstvu in socialnem zavarovanju. Zadnjo nedeljo so bila predvolilna zborovanja na Polšniku ln v šiangi. Včeraj pa je v sindikalni dvorani na Stavbah na zaključnem predvolilnem zborovanju za litijsko občino govoril kandidat za zvezni zbor zvezne skupščine Silvo Hrast. Predsedniki občinskih skupščin V ponedeljek so bili izvolje-1 'ni prvi predsedniki novih ob-| vinskih skupščin: TZcJcjjfkL TEDNIK TRBOVLJE, 6. JUNIJA 1963 ŠTEVILKA 24 LETO XVI V današnji številki • TRBOVLJE ZA ' SVOJ PRAZNIK i — stran 3 • BRIGADIRSKI . »HO-RUK« NA KALU — stran 4 • ZBOR PROSVETNIH DELAVCEV ZASAVJA V ZAGORJU — stran 5 • POMEMBNA ? DELOVNA ZMAG.. V ZAGORSKI IGM — stran 6 Prve seje novih občinskih skupščin V ponedeljek so bile po vsej državi prve seje novih občinskih skupščin. Na njih so se občinske skupščine konstituirale, člani so podali svečano izjavo in izvolili potrebne organe za delo skupščin. V posebnem delu prvih sej so člani novih občinskih skupščin izvolili člane za okrajne skupščine, lekrati pa izvolili tudi člane zborov delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine, člane republiškega in zveznega zbora pa morajo potrditi še volivci na volitvah 16. junija. O prvih sejah novih občinskih skupščin v Zasavju nam poročajo naši dopisniki: Litija V Litiji sta kot naj starejša odbornika vodila prvo sejo novega občinskega zbora Edvard Skušek in zbora delovnih skupnosti Franc Sosič. Članom skupščine so verificirali mandate, pozneje pa so podali svečano izjavo. Zatem je bil za predsednika občinskega zbora izvoljen Niko Stomatovski, za predsednika zbora delovnih skupnosti pa Ho Žnidar. Na prvi seji obeh zborov so izvolili za predsednika občinske skupščine dosedanjega predsednika ObLO Staneta Pungerčarja, za podpredsednika pa Iva Žnidarja. Imenovali so še potrebne komisije za nemoteno delo nove občinske skupščine. Na posebni seji so za člana skupščine izvolili Janka Hauptmana in inž. Heleno Dientel. Potrdili pa so tudi predloge zborov volivcev in zborov delavcev za nove člane republiške in zvezne skupščine. predsednika občinskega zbora nove skupščine Franceta Kluna,, za predsednica zbora delovnih skupnosti pa inž. Štefana Mozerja. Na skupni seji obeh zborov so za predsednika občinske skupščine izvolili dosedanjega predsednika ObLO Dušana KOLENCA, za podpredsednika pa prav tako dosedanjega podpredsednika Braneta Vipotnika. Imenovali pa so še komisijo za volitve in imenovanje ter komisijo za izdelavo novega statuta občine. Na prvi posebni seji so člani nove občinske skupščine v Zagorju ob Savi izvolili za člana okrajne skupščine inž. Draga Soriška in Braneta Vipotnika. oPtrdili pa so enoglasno tudi predloge zborov volivcev in zborov delavcev za nove člane republiške in zvezne skupščine. Trbovlje Pivo sejo občinskega zbora je vodil inž. Franc Jenčič, prvo sejo zbora delovnih skupnosti pa Albert Fabjan. Po verifikaciji mandatov in po svečani izjavi so v občinskem zbora izvolili za predsednika Franca Dolanca, v zbora delovnih skupnosti pa inž. Borisa Malovrha. Na prvi skupni seji obeh zborov so izvolili za predsednika nove občinske skupščine Ada NAGLAVA, dosedanjega podpredsednika ObLO, za podpredsednika pa Alojza Kočarja. Imenovali pa so še komisijo za volitve in imenovanja ter komisijo za izdelavo novega statuta občine. Na posebni seji so za člana okrajne skupščine izvolili inž. Alberta Ivančiča in Martina Rojška, hkrati pa potrdili predloge zborov volivcev in delavcev za člane republiške in zvezne skupščine. Hrastnik V ponedeljek dopoldne se je v klubskih prostorih Svobode I v Zg. Hrastniku sestala na svojo prvo redno sejo rtova občinska skupščina. Potem, ko je dosedanji predsednik občinskega ljudskega odbora Hrastnik Stanc Brečko otvoril sejo, sta prevzela vodenje seje najstarejša odbornika, v občinskem zboru Stanc Dolanc in v zbo- ru delovnih skupnosti Mirko Štromajer. Odborniki so zatem dali svečano izjavo. Za predsednika je bil izvoljen Stane Dolanc, za predsednika zbora delovnih skupnosti pa inž. Emil Koline. Po izvolitvi še nekaterih organov občinske skupščine in obeh zborov je odbornik Stane Brečko v imenu desetih odbornikov predlagal za novega predsednika občinske skupščine Milana Babiča, kar Sb odborniki na volitvah potrdili. Odborniki hrastniške skupščine so izvolili za odbornika okrajne skupščine Jožeta Klanjška, hkrati pa so volili tudi poslance za republiško in zvezno skupščino. Milan Babič Novi predsednik hrastniške občine je bil rojen 13. novembra 1929. leta v Hrastniku. Osnovno šolo je končal v Hrastniku, gimnazijo pa v Trbovljah. Za svoje terensko delo med NOB je bil leta 1944 sprejet v organizacijo SKOJ. Po osvoboditvi se je izučil za trgovskega pomočnika. Zatem je dokončal dveletno trgovsko šolo in se zaposlil na ObLO Hrastnik na upravi za dohodke. Leta 1959 se je zaposlil v Trgovskem podjetju Hrastnik, kjer je bil vse doslej. Bil je član občinskega komiteja ZK in sekretar OO ZK. Spet potres v Litiji Zagorje V Zagorju ob Savi je vodil prvo sejo občinskega zbora France Klun, prvo sejo zbora delovnih skupnosti pa France K ojnik. Po verifikaciji mandatov in po svečani kilavi so izvolili za prvega 'ZaJGjJfkZ TEDNIK Ustanovljen decembra IM7 — Glasilo občinskih odb. SZDI Hrastnik, l.ttlja, Trbovlje, Za. lorje ob Savi — Glavni urednik Sune SUSTŠR, odgovorni a rednik Marijan LIPOVŠEK — Urejuje uredniški odbor — Uredništvo In uprava Trbovlje, Trg revolucije 11/11, tele ton SO-191 - Račun pil MB Trbovlje M0-I3-ŠM-I - poia-»verna številka Z* din — Naročnina ir dostavnimi 1: mesečna M) din, četrtletna ISO din, polletna 3M din, celoletna 72S din — Poštnina plačana v gotovini — l.lst tiska CP »GORENJSKI TISK., Kranj -Nenaročenih rokopisov In fn-lograffj ne vračamo V petek zjutraj so na področju Litije, SmarUia pri Litiji In Laz spet čutili potresni sunek, tokrat — na srečo — nekoliko šibkejšega od onega, ki je pred tedni Jutri zaseda skupščina KZSZ Zasavja (Mn) TRBOVLJE — Jutri bo v Trbovljah že IV. zasedanje skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Zasavja. Ro predlogu dnevnega reda bo razpravljala o pravilniku o uveljavljanju zdravstvenega varstva, o splošnih aktih o financiranju sklada zdravstvenega zavarovanja (tako o določitvi osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, o merilih in stopnjah dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ter o višini režijskega dodatka za izvajanje zdravstvenega zavarovanja) ter o predlogu finančnega načrta sklada zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto. — Več o zasedanju skupščine bomo porotah v prihodnji številki tednika. napravil precejšnjo materialno škodo. Po mnenju strokovnjakov z ljubljanskega Geofizikalnega instituta je bilo središče tega potresa spet na litijski prelomnici, vzrok za ponovne premike zemeljskih plasti pa je po vsej verjetnosti iskati v večjih padavinah zadnjih dni, ki so pomenile dodatno obremenitev za razrahljane in še neumir-jene zemeljske plasli. Tudi lokrat je bilo najbolj prizadeto staro šolsko poslopje v Šmartnem pri Milji. Šola Je zdaj dokončno uničena, na zahtcVo staršev šoloobveznih otrok In posebne komisije sekretariata za šolstvo pa so šolo dokončno zaprli za ves pouk. Pouk bodo zdaj nadaljevali v drugih zasilnih prostorih, pričakovati pa Je, da se ho letošnje šolsko leto na šmarski osnovni šoli zaradi teh težav nekoliko zavleklo. Bralce našega tednika obveščamo, da bomo v prihodnji številki podrobneje opisali težave šolstva na področju šmartna pri Litiji. -ov- Uspela proslava ob 100-letnici RK (n) ZAGORJE — Občinski odbor RK Zagorje ob Savi je pripravil v torek v veliki dvorani Delavskega doma uspelo proslavo 100-Iet niče organizacije Rdečega križa. Proslavo so združili s podelitvijo značk in diplom krvodajalcem. Tako je prejelo 129 krvodajalcev srebrne značke, 11 pa zlate značke. Mimo lega pa so prejele diplome sindikalne podružnice »TEVE — VARNOST., Tovarne dektro-porcelana Izlake In zagorskega rudnika, ObO SZDL in OBSS, Zdravil, dom, osnovni organizaciji RK čemšenik in Miinše ter tisti krvodajalci, ki so prostovoljno darovali kri več kot osemnajstkral. Ponovne volitve 16. junija (ma) LITIJA — V 20. volil ni enoti za volitve v zbor de lovnih skupnosti na področji] litijske občine bodo 16. ju; nija ponovne volitve člani zbora delovnih skupnosti ob tinske skupščine. Kandidat^ sta JOŽE ZAVRL In FRANC JESENŠEK. Izšla je nova 32. številka »Občana« Uvodoma prinaša članek Silva Mateliča Pogovori $ kandidati. Pavle Zrimšek razj pravlja o načelih javnosti, izpod peresa Toneta Krašovca pa je prispevek pod naslovom Velik korak naprej v samoupravljanju. Zvone Kržišnik razglablja o pogojih za uspešno samoupravno aktivnost, in sicer v članku Učinkovito kreditiranje, Marko Jakše pa o aktualnih problemih integracije. Franee Vi-dervol piše o vplivu industrije na socialistično preobrazbo vasi, Vinko Mlakar o problemih urbane obnove mesta in stanovanjskem skladu občine Ljubljana-Center, Stani ko Mihelčič o javnem pravo-branilsvtu y občini. Sledijo članki Stanka Pluta o preventivni zdravstveni službi, Jelice Mesesnel o oblikah sodelovanja v šolstvu, Janeza Jerovška o odnosih med ObLO in delovnimi organizacijami, Janka Herzoga o delitvi stanovanjskega prispevka in o vplivu delitve na urbanizacijo. Razen tega obravnava »Ob čan« še drugo šolsko. Ime lijsko in socialno-varstvcnc problematiko. Dolinškova mama prva na volišču Na volitvah prejšnjo nede Ijo so se skorajda na vseh voliščih izkazali tudi naši sta rejši občani, ki so rnladin dokazali, da se zavedajo po mena volitev. Tako je Dolinškova mami iz Čeč, ki je dočakala že vi soko starost osemdeset let šla že ob 3,15 zjutraj na vo lisce k Rinaldu v Hrastniku in je bila med prvimi volivci. Ko so na občinskem šti/bi zvedeli za to veselo novico so obiskali Dolinškovo mamo ki je bHa presenečena na< pozornostjo in obiskom. (P) Trbovlje za svoj praznik Po seji so sl udeleženci ogledali razstavo »Bodoče Trbovlje« in spominsko ploščo pri Spancu. Tovariš Naglav je uvodoma prikazal zgodovinski pomen spopada zasavskega proletariata z Orjuno, zatem pa je nanizal nekaj pomembnejših podatkov iz gospodarskega razvoja občine Trbovlje. — Družbeni bruto produkt narašča iz leta v leto. Medtem ko je leta 1958 znašal le 11 milijard, je za letos predviden že okrog 20 milijard. Z nezmanjšano hitrostjo pa ra- uspehov pri njihovem delu v novi občinski skupščini. Pionirji in mladinci iz trboveljskih šol pa so zatem poklonili gostom šopke cvetja in Jim čestitali ob prazniku Trbovelj. Toplo pozdravljena je stopila za govorniški oder zasavska rojakinja tovarišica Lidija Sentjurčeva. — Prehod na izvrševanje načel nove ustave je zelo po- Članic* Izvršnega odbora Zveznega odbora SZDL Jugoslavije Lidija Sentjurc Je prva za memben. Pri lem stojimo sadila lopato na gradbišču nove tovarne polprevodnikov v Gabrskem Leto se je zavrtelo naokrog. Trbovlje in njihovi občani so tudi tokrat lepo proslavili svoj občinski praznik v spomin na spopad zasavskega proletariata s fašistično Orjuno. V teh dneh so bili v gosteh mladi pevci »Bodre smjane« iz Bolgarije, odprli smo težko pričakovani zimski bazen, dosedanji in novi odborniki, člani delavskih svetov in predstavniki družbeno političnih organizacij, so se zbrali na slavnostno sejo, v avli Delavskega doma so razstavljeni dokumenti urbanistične ureditve Trbovelj in končno, pričela so se gradbena dela za novo tovarno polprevodnikov v Gabrskem. Slavnostna seja V soboto po 9. uri je podpredsednik občinskega ljudskega odbora Ado Naglav za-Cel slavnostno sejo. Med sterilnimi gosti so bili članica izvršnega odbora Zveznega »dbSčine čim več uspehov pri njihovem delu in razvoju Trbovelj. »Bodoče Trbovlje« Sodeč po razstavljeni urbanistični dokumentaciji v veliki veži Delavskega doma današnjih Trbovelj čez deset, dvajset let, ne bo mogoče spoznati. Zrasli bodo novi objekti, stanovanjske zgradbe, mesto pa bo imelo nekako leta 1990 že 30.000 prebivalcev. Resda so vse te bogate in zanimive zamisli zaenkrat Ic še na papirju in v načrtih, toda čez čas bo to tudi stvarnost. Razstavo »Urbanistična ureditev mesta Trbovelj« so odmrli ob občinskem prazniku Trbovelj. Začetek gradnje Ob enajsti uri se je pričela v Gabrskem slovesnost ob pričetku gradnje tovarne polprevodnikov. Uvodoma je navzoče in goste pozdravil dosedanji odbornik ObLO in direktor združenja' RUDIS Milan Kožuh, ki sc je zahvalil za dosedanja prizadevanja delovnih kolektivov, da se je na dan občinskega praznika lahko pričelo z gradnjo nove tovarne v Trbovljah. Direktor tovarne'polprevodnikov v izgradnji tov. Štern pa je v svojem nagovoru orisal potek izgradnje ter izrazil upanje, da bo čez leto' dni nova tovarna že lahko pričela z lastno proizvodnjo. Nekaj čez enajsto uro jo tovarišica Lidija Sentjurčeva prva zasadila lopato na gradbišču bodoče tovarne polprevodnikov v Gabrskem. Tekst: Pavel Burkeljc Foto: Milan Cerinšek ■ Na seji občinskega ljudskega odbora Trbovlje ob 1. juniju — občinskem prazniku -* so pionirji izročili gostom šopke cvetja Brigadirski »ho-ruk!« na Kalu KAL, nedelja, 2. junija — Vreme ta dan ni nič kaj prida obetalo. Sivi oblaki nad zasavskimi dolinami so marsikoga, ki je bil še prejšnji dan prepričan, da gre na srečanje brigadirjev, odvrnili in ostal je doma. Le najvztrajnejši pa so ta dan navkljub temu odšli, večina starejših brigadirjev. Kal je imel ta dan slovesno obeležje. Pozdravne pesmi izpred koče so prišlece pozdravljale še precej hoda do cilja. Počasi so brigadirji in pa Hrastničani prihajali drug za drugim na kalsko planoto. Nekaj sto brigadirjev je bilo. Srečali so se tovariši s proge Brčko — Banoviči, Šamac — Sarajevo, avtoceste in dru- god. Prisrčna in vesela so bila ponovna svidenja brigadirjev. Spomini so se vrstili drug za drugim, povsod si naletel na te vesele pomenke. Nekaj čez deseto uro se je pričela pred kočo na Kalu slovesnost. Predsednik občinskega komiteja ZMS Hrastnik Nande Strnad je uvodoma toplo pozdravil vse udeležence brigadirskega srečanja, med njimi goste glavnega urednika Delavske enotnosti in udeleženca na progi Brčko—Banoviči, sekretarja CK ZMS Toneta Florjančiča, predstavnika OK ŽMS Ljubljana Franca Sladiča in dru- Zatem je tovariš Trinkaus v krajšem nagovoru obudil spomine na brigadirske dni na progi Brčko—Banoviči, prizadevanja zasavskih brigadirjev, da bi bili med najboljšimi, njihovo športno in kulturno dejavnost. Poudaril je, da bi bilo tudi v prihodnje še več takšnih srečanj, kot je bilo nedeljsko. V kulturnem programu so nastopili zagorski vokalni sek-■ štet, moški pevski zbor Svobode I in rudarska godba; Svobode I iz Hrastnika. Bri-, gadirji pa so popoldne še dol- -go ostali v prijetnem kram- I ljanju in na plesišču. Brigadirski ho—ruk je v nedeljo zazvenel daleč na- ! okoli. 1 i Bilo je pred štirimi leti Na trasi avtomobilske ceste Paračin — Niš. Leta 1959. Hladen oktobrski dan. Iz oblakov, za katere si pričakoval, da se bodo vsak hip spustili na zemljo, rosi. Ob štirih zjutraj se je naselje »Moža Pijade« v Pojatah pri Či-čevcu prebudilo. Treba je bilo na traso. Za XVIII. ljubljansko mladinsko delovno brigado »Ljubo Šercer« je bil ta dan — dan velikega pričakovanja. Bližala se je zadnja dekada. Brigada bo skoro opravila delo. Dva meseca so brigadirji in brigadirke živeli s traso, z novo cesto, z naseljem, v katerem so bile še štiri brigade. Dan na dan so odhajali na traso in vsak dan je bila cesta bliže cilju. Ku- biki in kubiki, pa žulji. Kljub temu je bilo življenje pred in po delu na trasi v samem naselju razgibano. Predavanja, veseli večeri, krajši kulturni programi, pa gostov* nja z veselimi večeri po sosednjih naseljih, pa športni nastopi. Zdaj po štirih letih bi bilo težko narediti spisek vsega, kar je bilo storjeno. Vsakih deset dni so v naselju podeljevali prehodno zastavo naselja. Do tega hladnega oktobrskega dne, ko se je oktober pravzaprav že nagibal v november, in ko se je iz dneva v dan potlej obetalo deževje, je bila prehodna zastava naselja že večkrat v lasti brigadirjev XVIII. ljubljanske mladinske delovne brigade. Kaj bo danes? Vsa brigada je ugibala. Od jutra pa do večera je tekel pomenek samo o tem. Dež tudi proti večeru ni ponehal. Iz zvočnika se je Oglasila napovedovalka in najavila, da se naj zberejo člani sveta naselja. Torej, kmalu bo odločitev. Minute seje so se zavlekle v ure, v nedogled. \ »Brigade, zbor« je'bilo slišati povelje. Komandant naselja je začel prebirati odlok Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad. Med »Šer-cerjevci«" je završalo, ko so izvedeli, da so to pot udarni in specialno pohvaljeni. In končno! »Svet naselja je na današnji keji sklenil, da osvoji zastavo naselja v trajno last ... XVIII. ljubljanska mladinska delovna brigada »Ljubo Šercer«. Odjeknil je gromki brigadirski »Hura« ostalih brigad, ki sc mu ie pridružijo nepopisno veselje slovenskih brigadirjev. Dež je padal še kar naprej. Mislili smo, da bodo oblaki prekrili to južnosrb-sko pokrajino. Kljub temu pa slabo vreme ni moglo pregnati mladosti, brigadirjev. Brigadirji in brigadirke so se združili v kolo, ki ga ni motil ne dež in ne blato. Pesem je prevzela naselje, pesem mladosti, ki se ne ustraši praV ničesar, tudi ne dežja. In še dolgo je ta pesem odmevala po naselju, slišati pa jo je bilo tudi v okoliške hiše, katerih prebivalci so se veselili skupaj z brigadirji vsakega uspeha. In če boste zdaj povprašali kakega od brigadirjev XVIII. ljubljanske MDB, kateri dan iz brigadirskega življenja se mu je najbolj vtisnil v spomin, bo verjetno povedal, da tisti, ko je brigada dobila prehodno zastavo naselja. Bil je res »velik« dan, za večino brigadirjev nepozaben. (ma) Vinko Trinkaus govori na Kalu Zbor prosvetnih delavcev Zasavja v Zagorju Prosvetni delavci iz vseh štirih zasavskih občin — Litije, Hrastnika, Zagorja hi Trbovelj — so se lani prvič zbrali v Trbovljah. Tedaj so se bili dogovorili, da naj bi postal zbor prosvetnih delavcev v Zasavju v prihodnje tradicionalen. Prejšnji četrtek so obiskali prosvetni delavci iz vsega Zasavja Zagorje ob Savi. Za zbor so pripravili Zagorjani z nimiv in kvaliteten program, pred tem p« so v stekleni dvorani Delavskega doma odprli razstavo likovnih in tehničnih izdelkov. Zbora se je udeležil med drugimi gosti tudi kandidat za kulturno-prosvetni zbor zvezne skupščine, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Božidar DEBENJAK. Iežen je bil precejšen uspeh v delu šolskih odborov in svetov za šolstvo pri občinskih ljudskih odborih, prav tako pa tudi v delu šolskih in razrednih skupnosti, manj pa v delu učiteljskih zborov, kot eni od oblik samoupravljanja. Poslanski kandidat Božidar Debenjak pa je govoril o aktualnih problemih upravljanja v šolstvu in ob koncu izrazil. željo, da bi se v prihodnje še večkrat sestal s prosvetnimi delavci. Sledila je še baletna predstava, potem pa skupno ko- dan so si prosvetni delavci iz Zasavja ogledali še nekatere zagorske delovne organizacije in »Medijske toplice«. Ob slovesu so si vsi skupaj zaželeli na svidenje spet prihodnje leto na zboru prosvetnih delavcev Zasavja In še beseda, dve o razstavi: pravzaprav pomeni presenečenje za vsakega obiskovalca, še posebej pa velja naglasiti, da ima razstava nadvse močan vzgojni pomen, hkrati pa je tudi veren prikaz likovnega in Ibhnionega pouka na zasavskih osnovnih šolah. Prosvetni delavci so se v felikem številu zbrali v Za-torju ob Savi. Najprej so se ideležili otvoritve razstave likovnih in tehničnih izdelkov fcčencev iz šol vseh štirih zasavskih občin, ki je bila odprta vse do nedelje in ti jo je ogledalo precejšnje Število Zagorjanov in se o Ujej nadvse pohvalno izrazito. V veliki dvorani Delavske ?a doma so zatem učenci »snovnih šol Zagorje in »To-iieta Okrogarja« ter Glasbene šole pripravili kulturni ttrogram. Za svoj nastop je i>ožel naj večje priznanje pev-tki zbor z osnovne šole »Toneta Okragarja«, ki ga je volil Rihard Beuerman, in pa tolisti: Zbranim prosvetnim delav-tem Zasavja sta spregovorila tudi predstavnik Republiškega zavoda za napredek šolstva in kandidat za kulturno prosvetni zbor zvezne skupščine, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Božidar Debenjak. Predstavnik Republiškega zavoda za napredek šolstva je najprej čestital prosvetnim delavcem Zasavja za dosežke na področju estetske in tehnične vzgoje ter mladim ske pevske kulture, zatem pa je govoril o prizadevanjih in dosežkih na področju šolstva ter o nalogah. Poudaril je, da je šolstvo doživelo v zadnjem času korenite spremembe, pri čemer velja omenili tudi sistem upravljanja in samoupravljanja, ki ga nova Usta va samo še pospešuje. Zabc- Mladi Zagorjani so si z zanimanjem ogledovali likovna dela, ki so jih v zagorskem Delavskem domu razstavljali učenci zasavskili osemletk .Mladi Lilijani so se izkazali z modeli jadrnic Razstavo likovne in tehnične vzgoje na zasavskih osemletkah si je v 4 dneh V zagorskem Delavskem domu ogledalo nadi 10.000 obiskovalcev! Problemi kmetijskih zadrug Pomembna delovna zmaga v zagorski IGM Anaiiia o poslovanju in finančnem stanju kmetijskih zadrug na področju litijske občine za leta,1961, 1962 in 1961 kaže, da se je letos občutno poslabšalo finančno stanje kmetijskih zadrug, in to največ zaradi objektivnih vzrokov, ki so vplivali na zmanjšanje celotnega dohodka kmetijskih zadrug, še posebej pa čistega dohodka. 7.a letos je sicer mogoče pričakovati občutno povečano proizvodnjo, ki temelji na povečanju obdelovalnih zemljišč in višjih hektarskih donosih na vseh kmetskih površinah z upoštevanjem maksimalne agrotehnike. Veča pa se tudi število glav živine in vzporedno tudi produktivnost le-te. Zaradi tega, ker so ostale prodajne cene živine in živinskih proizvodov nespremenjene, hkrati pa so se cene krme in koncentratov močno povečale, nastaja z večjo proizvodnjo tudi večja izguba. Na področju litijske občine bo po sedanjih predvidevanjih nastalo v kmetijski proizvodnji skoro IS milijonov din zgube. Ob tem je treba upoštevati, da so doslej skoro 50 •/• stroškov za upravo kmetijskih zadrug krili iz dohodkov gozdarstva, kar znese nadaljnjih skoro 16 milijonov din. Skupna objektivna izguba v kmetijski proizvodnji bo torej znašala predvidoma skoraj 34 milijonov din. Upoštevati pa kaže še dejstvo, da so v kmetijskih zadrugah doslej delovno silo zaposlili pozimi v gozdarstvu, poleti pa v poljedelski proizvodnji. Prav tako pa se je izkoriščalo tudi mehanizacijo. Iz dosedanjih analiz in predvidevanj tudi izhaja, da H v prihodnjem letu objektivna izguba narastla na okrog 50 milijonov din, s čimer pa nastaja vprašanje kritja te objektivne izgube in odplačila anuitet. Kmetijski zadrugi Litija in Gabrovka — Dole sta torej postavljeni pred dejstvo, da po odcepitvi gozdarske dejavnosti začneta z vsemi silami akcijo za rentabilno proizvodnjo. Poiskati bo treba prav vse notranje rezerve, zmanjšati verjetno upravni kader okrepiti sodelovanje med individualnimi kmetijskimi proizvajalci in kmetijskima zadrugama ter v celoti izkoriščati vse zmogljivosti. Verjetno pa bo treba razmišljati tudi o združitvi obeh zadrug, .sai bosta po odcepitvi gozdarskih odsekov obe zadrugi sami težko krili vse obvezno- sti, ki jih imata, hkrati pa opravljali v celoti tudi vse naloge, ki stoje pred socialističnim sektorjem kmetijstva e Ititiji. ‘J* -Mn- Zadnjo soboto je slavil delovni kolektiv zagorske Industrije gradbenega materiala pomembno delovno zmago. Ob zaključku večjih investicijskih del je bila slavnostna seja delavskega sveta, ki sta se je med drugimi gosti ude- ležila tudi predsednik ObLO Dušan Kolenc in sekretar ObK ZK inž. Branko Hočevar. Direktor podjetja — Janez Knez — je v govoru poudaril, da je pravkar končana investicija za delovni kolektiv Industrije gradbenega materia- la Zagorje izredno pomembna iz več razlogov — med drugim tudi zato, ker je zdaj urejen sodoben transport apna od jaškovih peči do bunkerja in sodobna odprema apna, odpravljeno pa je tudi skoro najtežje delo v podjetju. Po opravljeni investiciji bo mogoče zmanjšati število zaposlenih, hkrati pa povečati storilnost in proizvodnjo. Kolektiv pa računa še na nadaljnje investicije, da bi tako — kolikor je mogoče — moderniziral in mehaniziral proizvodni proces in s tem izboljšal pogoje dela zaposlenih apnarjev. Omeniti še velja, da je bila ta investicija, ki sta jo izvajala Gradbeno podjetje in Strokovno izobraževalni center Zagorje, opravljena v rekordnem času šestih mesecev, čeprav vreme ni bilo naklonjeno izvajalcem del. Na slavnostni seji Je predsednik ObLO Zagorje Dušan Kolenc čestital kolektivu Industrije gradbenega materiala k pomembnemu uspehu, predsednik delavskega sveta podjetja pa je izročil najstarejšim članom praktična darila, še posebej pa tudi tehničnemu vodju podjetja Emilu A j tiču za delo, opravljeno v zvezi s to investicijo. Industrija gradbenega materiala iz Zagorja ob Savi postaja največji proizvajalec apna pri nas. Letošnji plan proizvodnje znaša 58.000 ton žganega kosovnega in 24.000 ton hidri ranega apna; do konca maja pa so zagorski ap-narji proizvedli že 19.952 ton žganega kosovnega in 9147 ton hidratiziranega apna. Do konca leta pa bodo — kot računajo — plan zagotovo dosegli in ga verjetno tudi presegli. (ma) 50 let Termoelektrarne Trbovlje Novi objekti v Industriji gradbenega materiala v Zagoriu ob Savi Vesti iz Strojne tovarne Trbovlje (S. S.) TRBOVLJE — Na letošnjem Sejmu tehnike v Beogradu razstavlja trboveljska Strojna tovarna tri nove proizvode, predvsem za potrebe gradbeništva. Precejšnje zanimanje vlada za stroj »Grader«, ki ga bodo 6. in 7. junija praktično preizkusili. Zraven tega pa razstavljajo še udarno čeljustni drobilec in granulator. V juniju in juliju bodo v Strojni tovarni odprodali vse zaloge izdelkov. Tako bodo na Madžarsko izvozili 7.410 jamskih stojk tipa »Valent«. Kar 3.100 jamskih stojk tipa »Valent«, 5.500 stropnikov in še nekatere druge izdelke pa bodo poslali v rudnike Zenica, Kakanj in Breza. V tovarni računajo, da bodo v mesecu juliju dosegli predvideno gibanje proizvodnje, ki je v primerjavi z lanskim letom večja za 17 odstotkov. Da bi v prihodnje kar najbolj spoznali zunanje tržišče in potrebe, je sklenil upravni odbor Strojne tovarne poslati 6 inženirjev v inozemstvo. Strojna tovarna Trbovlje je namreč s svojimi proizvodi že presegla jugoslovansko tržišče in > treba zavoljo tega skrbno proučiti vse možnosti za še večjff uveljavitev na zunanjih tržiščih. V okvir praznovanja trboveljskega občinskega praznika je sovpadalo tudi praznovanje 50-letnice začetka gradnje prve termoelektrarne v Trbovljah. 1. junija je bila slavnostna seja delavskega sveta, na kateri je predsed- S proslave ob 50-letnlci začetka gradnje prve Termoelektrarne v Trbovljah JAVNA ZAHVALA SVOBODE — CENTER TRBOVLJE Organizator gostovanja mladinskega pevskega zbora »Bodra smjana« iz Sofije — mešani pevski zbor »Slavček« Svobode — Center Trbovlje se zahvaljuje za Izkazano razumevanje in pomoč številnim ustanovam, kolektivom podjetij In posameznikom, ki so mlade bolgarske pevce tako prijazno sprejeli in nudili vso pomoč. nik Ivan Kokovičič orisal zgodovino in razvoj trboveljske Termoelektrarne. 2. junija 'pa so se Člani kolektiva in številni gostje zbrali pri Lovski koči na Podme ji. Med gosti so bili inž. Viktor Turnšek, predsednik Sveta SRS za znanost, inž. Vekoslav Korošec, glavni direktor ELES, predstavniki nekaterih sorodnih delovnih kolektivov ter druž-beno-političnega življenja Trbovelj. • Na slovesnosti na Podmeji sta govorila predsednik sindikalne podružnic Lado Berčič in direktor Peter Kos. Le-, ta je obširneje govoril o razvoju trboveljske Termoelektrarne. Najbolj viden napredek je bil dosežen v proizvodnji električne energije. Leta 1945 so pri 221 zaposlenih proizvedli 59 milijonov kWh električne energije, lani pa pri 225 zaposlenih 236 milijonov kWh; letos pa bodo predvidoma proizvedli 272 milijonov kWh električne energije; Od 1945. do 1962. leta so pa skupaj proizvedli 2 milijardi 855 milijonov kWh električne energije. Za to proizvodnjo so porabili 4 milijone ‘ton premoga. Kolektivu trboveljske Termoelektrarne je ob jubileju čestital podpredsednik ObLO Trbovlje Ado Naglav, obe nem pa pozdravil tudi napore kolektiva za graditev no ve Termoelektrarne Trbovlje II, ki bo velikega pomena ne samo za Trbovlje, pač pa za celotno Zasavje. Ob jubileju so člani kolektiva, ki so v Termoelektrarni Trbovlje zaposleni nad 20 let dobili priznanja in nagrade S. 8- Film - trgovina ali kultura? Naslov je sicer malce nenavaden, toda primeren za raz-mišlanje o nedavnem sestanku upravnikov zasavskih kinematografov, na katerem so razpravljali o vrsti problemov v zvezi s poslovanjem kinematografov. Enega od osrednjih problemov predstavlja 20 odstotni prispevek od bruto prometa za napredek domače kinematogra-fije, 1 odstotni prispevek za Rdeči križ in 1 odstotni za Filmske novosti, da najemnine za dvorane ter vse ostale dajatve, vključno s povprečno 35 odstotno najemnino za filme niti ne omenjam. V najboljšem primeru ostane kinematografom le okrog 8 odstotkov od prometa. Dejstvo pa je tudi, da z izjemo Kino Litija, nobeden od kinematografov ne plačuje amortizacije. Stanje kinematografov torej ni rožnato. Iz zaključnih računov za lansko leto izhaja, da so le iti rje kinematografi v Zasavju h uspehom zaključili poslovanje. Kino Litija je imel ob koncu leta 500.000 din izgube, Kino Svoboda Kisovec pa 172 tisoč din izgube. V Hrastniku kinematografi lani niso odvajali 20-odstotnega prispevka za iomači film in morajo ta zne-iek nakazati zdaj. Samo Kino Dol bo moral pri letnem pro-netu 1,5 milijona din nakazati >krog 52.000 din. Predlagano jr bilo, da naj bi v prihodnje spremenili način plačevanja prispevka za domači film. Do prometa 5 milijonov din naj h plačali 10 odstotkov prispevka, do prometa 10■ milijonov din 15 odstotkov in od prometa nad 10 milijonov din 70 odstotkov prispevka za domači film. Dejstvo je, da problemi kinematografov v prihodnje ne morejo ostati samo problemi le-teh. Treba se bo namreč konkretno dogovoriti o rešitvi posameznih vprašanj. Nekateri to mnenja, da bi bilo mogoče izboljšati finančno stanje kinematografov s povišanjem ten vstopnic, saj je vstopnina *a kino dosti nižja od vstopnine za druge prireditve, tako kulturne kot športne. Škodljivo pa je, da se gleda na delavnost kinematografov le s komercialne plati. Poseben problem kinematografov je tudi visoka najemnina za prostore. Trboveljski kino Delavski dom plačuje mesečno okrog 200.000 din najemnine, nič bolje pa ni drugod. Poraja se vprašanje, ali je najemnina za proslore, ki l‘h uporabljajo kinematografi, res najvažnejši vir sredstev za vzdrževanje domov. Opoziti ' \e tudi, da pada obisk, saj J* >* v primerjavi z lanskim •etom znižal kar za 20 odstotkov. Kinematografi v Zasa doslej vse preveč *eni sami sebi. Prog syeli niso delali, o pro kinematografije pa niso *“.>er razpravljali. V j *>ie bo treba to stanje s USPEH MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA OSNOVNE ŠOLE »TONETA OKROGARJA« IZ ZAGORJA V CELJU (Mn) CELJE — V soboto zvečer je žirija III. mladinskega pevskega festivala izbrala med nastopajočimi zbori, ki so sodelovali v tekmovalnem delu III. mladinskega pevskega festivala, za najboljši mladinski pevski zbor osnovne šole »Toneta Okro-garja« iz Zagorja ob Savi, ki ga je vodil Rihard Beuerman. Zagorski zbor je v nedeljo zastopal Slovenijo na koncertu mladinskih zborov vseh republik in narodnostnih manjšin. Mladim zagorskim pevcem k doseženemu uspehu iskreno čestitamo! SPORED RTV ČETRTEK — 6. junija 8.05 Francoske pesmi in zbori; 8.35 Dva orkestra — dva stila; 9.25 Četrtkov dopoldanski operni spored; 10.15 Pet minut za novo pesmico; 10.55 Vsak dan nova popevka; 12.30 Od melodije do melodije; 14.20 Plesni orkester RTV Ljubljana; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavni orkester Camara-ta; 18.10 Narodne pesmi iz Topel sprejem mladim pevcem iz Bolgarije Furlanije; 18.25 Prvi večerni ples; 20.00 Skupni program JRT. PETEK — 7. junija V četrtek popoldne so prišli na obisk v Trbovlje pevci mladinskega pevskega zbora »Bodra smjana« iz Bolgarije. Okrog 13. ure se je zbralo od restavracije pa vse do Delavskega doma nekaj tisoč pionirjev, večina v krojih ter z bolgarskimi in jugoslovanskimi zastavicami. Za ta čas je bil predviden prihod stotih mladih pevcev v Trbovlje. Zaradi zamude vlaka pa so gostje prišli šele okrog tretje ure popoldne. Kljub temu jih je pred Delavskim domom toplo pozdravilo nad tisoč trboveljskih pionirjev in ostalih Trboveljčanov. Med koračnico Delavske godbe se je kar dolga kolona stotih pevcev iz Bolgarije ob gostem špalirju pionirjev zvrstila pred vhodom doma, kjer jih je najprej pozdravila predstavnica trboveljskih pionirjev, pevski zbor osemletke Tončke Čeč pa jim je zapel pozdravno pesem. Tik preden so hoteli zapeti tudi mladi pevci »Bodre smjane«, se je ulil dež. Slovesnost so takoj prestavili v veliko vežo Delavskega doma. Tu je mlade goste iz Bolgarije pozdravil v imenu Svobode — center in mešanega pevskega zbora »Slavček« — čigar gost so — Franci Vizovišek, ki jim je zaželel čim prijetnejše bivanje v naših Trbovljah. Tudi »Slavčki« so gostom zapeli v pozdrav rudarsko pesem. V odgovor na tako topel sprejem so zapeli še mladi pevci iz Bolgarije. V njihovem imenu pa se je vsem Trboveljčanom zahvalil njihov dirigent in ustanovitelj mladinskega pevskega zbora »Bodra smjana« Bončo Bon-čov. Za zaključek slovesnosti ob sprejemu mladih bolgarskih pevcev so mladinski pevski zbor šole »Tončke Čečeve«, mešani pevski zbor »Slavček« in delavska godba zapeli in niti. Prvi korak v teh prizadevanjih je odločitev s posvetovanja, da bodo predstavniki kinematografov seznanili pristojne občinske činitelje s stanjem in problemi kinematografov. Stane ŠUŠTAR zaigrali pesem »Lepo je v na- Hrastnik. Popoldne so števil-ši domovini biti mlad«. Po- ni Trboveljčani sprejeli po tem so se gostje odpeljali na domovih v goste člane tega kosilo, ki jim ga je priredil bolgarskega mladinskega pev-kolektiv rudnika Trbovlje— skega zbora. (p) »Gadje gnezdo« Ni še dolgo tega, kar so ugasnili reflektorji pri zadnji predstavi komedije Cvetje hvaležno odklanjamo v veliki dvorani Delavskega doma v Zagorju, ko smo si lahko ogledali že novo premiero ljudske drame v dvanajstih slikah »KASTELKO« — Vladimirja Levstika, katero je za oder priredil pokojni gledališki delavec pri SLG Celje, novinar, in publicist Herbert G run. Vsebinsko se drama odigrava pred prvo svetovito vojno. Kastelka si je prigarala ponosen grunt, na katerem živi s svojimi tremi sinovi. Do svojih otrok kaže grobo ljubezen, ker je prepričana, da ji ljubezen vselej prinaša nesrečo. Vojna ugrabi Kastelki oba starejša sinova, mlajšega pa je zdelalo taborišče in je že na koncu življenja. Kastelka se bori za njegovo zdravje in življenje — zmaga, a pri tem sama klone. Pretresljiva ljudska igra, ki se je razvijala pred našimi očmi v izvedbi članov amaterskega gledališča Svobode Zagorja, je ogrela, saj je bilo čutiti, da so izvajalci vložili ves svoj trud in srce v celotno dogajanje. — Režija je bila v rokah Janeza BRENA, prizori so si sledili nadvse estetsko, tako da je moralo ugajati tudi tistim, ki največkrat ne verjamejo preveč amaterizmu in si njihove oči želijo le profesionalnega gledališča. Mary Jurčeva v naslovni vlogi je s svojo kreacijo odlično in zelo prepričljivo podala lik stroge matere z njeno ljubeznijo do svojih sinov in najn nekateri prizori še posebej dolgo ne bodo odšli iz spomina. Tudi njeni trije sinovi: Joža (Jure Juvan), Tone (Alojz Kukec) in Janez (Franci Sivec) so živo delovali, predvsem jih je od- likovala sočna in čista izgovarjava, ki je bila pri ostalih delno slabša, prav tako se je poznala igralska rutina Alojza Kukca v vlogi drugega sina, ki je še posebej izstopal v II. dejanju. Nande Razboršek je bil kot ligura soseda Galjota posrečen (predvsem maska), vendar pa je bil dokaj monoton in včasih premalo razgiban. Obe dekli na Kastelčevim — Lidija Žnidar in Karla Podrenik — sta prav tako zadovoljili, le da jima je manjkalo mimike, kar pa jima ne smemo šteti v veliko napako, saj sta doživeli debi na gledaliških deskah. V vlogi Galjotove starejše hčere je pokazala talent tudi Frida Bantanova, prav tako tudi Edita Fincingerjeva v vlogi Galjotove mlajše hčere. — Nepozaben lik nam je ostal tudi Rudi Bantan v vlogi hlapca Cene. Bantan je že starejši član dramske skupine Svobode Zagorje, v njegovo zakladnico odigranih likov pa sodi omenjena v Kastelki v eno izmed najlepših. Čeprav malo medlo, a vseeno zadovoljivo sta prikazala zahtevane karakterje tudi Jernej in Jože Stvarnik v vlogah komisarja in Petra. Režija Janeza BRENA je (lahko rečemo) živo prikazala delo v taki luči, kot si ga je avtor v bistvu zamislil, vendar mu gre morda očitati prevelike pavze med posameznimi slikami, nekaterim igralcem pa hibe v nepopolnem znanju teksta, kar je bilo ponekod dokaj očitno, na splošno pa bi se moral tekst prelivati bolj povezano. Scena Toneta Leskovška je bila čudovita — izraziteje še v prvem dejanju s spremljavo scenske glasbe, ki je bila v rokah Riharda Beuer-mana — prav tako še razsvetljava Janeza Sparleka. 8.05 Instrumentalne skladbice; 9.25 Petkovo koncertno dopoldne; 10.15 Enourni spored zabavne glasbe; 10.35 Naš podlistek: Na obeh obalah Oceana: 12.45 Ciganski napevi; 13.30 Zabavni kalejdoskop; 15 20 Zvočna panorama; 17.05 Iz Skandinavije na Jadran; 18.10 V pesmi in plesu po Jugoslaviji; 20.00 Iz arhiva zabavnega orkestra RTV; 20.30 Chopin: Nokturn in Sonata; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA — 8. junija 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Kako je razsodilo morje; 9.40 Slovenske narodne ob spremljavi orkestra; 10.55 Vsak dan nova popevka; 13.30 Zveneče kaskade; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Tisoč pisanih taktov; 17.05 Gremo v kino; 17.50 Medigra na strunah; 20.00 Po domače .. 20.20 Arsene Lupin (radijska priredba). : ■ i NEDELJA — 9. junija 8.00 Riki — tiki — ta vi (pripoveduje Jurij Souček); 9.05 Pisan spored zabavne glasbe; 10.00 Še pomnite, tovariši ...; 11.50 Vedri zvoki; 12.05 in 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Lepe melodije; 16.00 Humoreska tega tedna — Trije ljubimci in pametna soproga; 16.20 Pri Chopinu: 17.05 Z lokom po strunah; 17.15 Radijska igra: Dvojnik; 20.00 Nedeljska pano- PONEDEUEK - 10. junija 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Ponedeljkovo komorno dopoldne; 10.15 Finale 1. dejanja opere »Seviljski brivec«; 12.15 Nastopa Trio Mahkovič iz Zagorja; 12.30 Pol ure pred trinajsto; 14.35 Naši poslušalci česittajo in pozdravljajo; 15.15 Tisoč pisanih taktov; 17.36 Popevke in plesne melodije; 18.30 Četrt ure z orkestrom Lee Brown; 20.00 Trikrat petnajst. Ob koncu maja že polletna realizacija (ma) ZAGORJE — Kolektiv Lesno industrijskega podjetja Zagorje ob Savi dosega letos lepe proizvodne uspehe. Do konca meseca maja so na žagarskih obratih' Zagorje in Jesenovo dosegli že 47,1 odstotka letne proizvodnje, v obratu finalnih izdelkov pa 41,2 odstotka letne proizvodnje. Ob tem velja omeniti, da so v istem razdobju dosegli že 54,7 odstotka letnega plana realizacije, hkrati pa z izvozom za 46.000 dolarjev 50,1 odstotka letnega plana V Termoelektrarni Trbovlje so ob začetku letošnjih del pri remontu napovedali, da bo- izvoza rezanega lesa. do končno odpravili prašenje. Zdaj so se napovedi uresničile, v zadovoljstvo kolektiva in V podjetju računajo, da vseh tistih, ki jim je bilo doslej prašenje iz Termoelektrarne nadloga bodo predvideni plan izvoza Septem 8 3> i • «i «s m ir dobil namreč sedanje prostore te poslovalnice. V teh prostorih bo mogoče ob minimalnem povečanju števila zsi poslenih precej povečati pro izvodnjo. Preko 200 novih članov ZMS (b) HRASTNIK — V soboto so imeli na osemletkah »Ivana Cankarja«, »Heroja Rajka« in na Dolu prijetne slovesnosti. Tega dne so imeli povsod letne mladinske konference, ki so se jih udeležili tudi pionirji iz sedmih razredov. Le-te so na konfe rencah slovesno sprejeli v organizacijo ZMS. Ob tej priliki so člani občinskega komiteja ZMS Hrastnik izročili novo sprejetim članom mladinske izkaznice In značke organizacije ZMS. ■ ■ ■ II ■ PROSLAVA 100-LETNICE RK V HRASTNIKU Dne 8. junija 1963 organizira občinski odbor RK Hrastnik slavnostno proslavo 1 Obletnice obstoja organizacije RK in. proslavo Dneva krvodajalcev v Domu TVD Partizan. Proslava bo združena s sprevodom. Zbirališče je ob 17. uri pred upravo rudnika Hrastnik. Prebivalci Hrastnika in okolice počastite dostojno 100 let obstoja te humane organizacije! Srednješolsko atletsko tekmovanje (M. K.) TRBOVLJE — Ob letošnjem dnevu mladosti je bilo na stadionu Rudarja zelo živahni). Trboveljski srednješolci (dijaki Gimnazije), TSŠ, ESŠ in dijakinje Gimnazije ter ESŠ) so se pomerili v enem od najbolj priljubljenih mladinskih športov — v atletiki. Zato ni čudno, da je bila tribuna za gledalce polna -temperamentnih navijačev. Imeli so dovoli posla! Pred enim letom je tekmovanje oviral dež, letos pa nam je bilo vreme bolj naklonjeno. Pri moških so zmagali dijaki Gimnazije (10.056 točk), sledijo TSŠ (9.591 točk) in ESS (7.962 točk). — Ženska vrsta ESŠ je nastopila oslabljena, saj so bile njene tri najboljše (Solenškova, Prijateljeva in Trškova) na tekmovanju v Novem mestu. Tako so gimnazijke premagale vrstnico iz ESš z rezultatom 11.118 proti 7.609 točk. Najboljši rezultati posameznikov v vsaki disciplini: MOŠKI: 100 m: 1. Janez K ra vogel (TSŠ: 11,6 sek., 686 točk), 2. Danilo Bantan (TSŠ; 11,7 sek., 662 točk), 3.^1. -Alojz Kajina in Danijel Kmetič (TSŠ — Gim.; 11,9 sek, 618 točk). 1090 m: 1. Matko (TSŠ; 2:47,5, 633 točk), 2. Igor Kraševec (Gim.; 2:49,1, 612 točk), 3. Ivan Tomšič (Gim.; 2:50,3; 596 točk). 4X100m: 1. TSŠ (48,1 sek.; 2 360 točk), 2. Gim. (48,7 sekt 2 240 točk), 3. ESš (51,4 sek.; 1 752 točk). Višina: 1. Ignac Godec (Gim.;. 165 cm,. 616 točk), 2. Bojan Roš (Gim.; 160cm, 563 točk), 3.—5. Branko Gorjup (Gim ). Skok (TSš) in Aleksander Vastič (TSš) — (vsi 150cm. 462 točk). Daljina: 1. Jame z Kvavogcl (TSš; 5,61 m; 469 točk), 2. Ignac Godec (Gim.; 5,50 m; 446 točk), 3. Alojz Kajina (TSš; 5,35 m, 414 točk). Krogla (5 kg); 1. Rado Klenovšek (Gim.; 13,60 m, 775 točk), 2. Gaber Golob ,(,Gim.; 12,45 m, 663 točk), 3. Daniel Kmetič (Gim.; 12,30 m, 649 točik). ŽENSKE: 60 m: 1. Marlen-ka Kovač (Gim.; 8,3 sek., 674 točk), 2. Milena Vidmar (Gim.; 8,4 sek., 640 točk), 3. Albina Pfeifer (Gim.; 8,6 sek., 572 . točk). 600 m: 1,—-2. Frančiška Kočar (Gim.) in Ela Bračun (ESŠ) — obe 1:56, 893 točk; 3. Ela Zaletel (Gim,; 1:59, 820 točk). 4X60 m: 1. Gim. (32,8 sek., 2.832 točk), 2. ESš (36,6 sek., 1.664 točk). Višina: 1.—2. Virineja Valenčič in Ana Prosenc (obe Gim., 130 cm, 560 točk), 3. Polona Senegalija (ESŠ; 125 cm, 500 točk). Daljina: 1. Milena Vid- mar (Gim.; 4,28 m, 492 točk), 2. Marjeta Kumlanc (Gim.; 3, 65 m; 316. točk), 3. Ela Poljanšek (ESš; 3,58 m, 298 točk). Krogla 4 kg: 1. Mira Turk (Gim.; 8,88 m, 509 točk), 2. Ana Prosenc (Gim.; 8,35 m, 456 točk), 3. Marženka Knavs (ESš; 8,30 m, 451 točk). Dopisujte v Zasavski tednik! Predstava za vodovod (I. L.) CEMŠENIK — Pred dnevi so v čemšeniku nastopili igralci iz Jesenovega z dramo »Viničarji«, ki so Jo dvakrat čudovito odigrali in imeli obakrat polno dvorano navdušenih gledalcev. Delo je režiral Miloš Prosenc, želeti bi bilo, da bi igralci ti Jesenovega še večkrat nastopili na odru in poskrbeli /J prijetno razvedrilo. ŠPORTNI TEDNIK Pred sindikalnimi športnimi tekmovanji V Zagorju ' V Zagorju ob Savi so v teku priprave na sindikalna •Portna tekmovanja za prehodni pokal »Slavka Pintar-la-Robina« in v počastitev 3. julija — dneva slovenskih rudarjev. Na občinskem sindikalnem svetu v Zagorju so se J referenti za šport in rekreacijo sindikalnih podruž-aic že dogovorili za program Prireditev. Letos so vključili Prvič v tekmovanje tudi ženske ekipe. Za tekmovanje v šahu, ki ®° v Delavskem domu, je doslej prijavljeno 9 ekip, tekmovanje pa bo 27. in 28. ju-njja. V streljanju bo nastopilo 12 moških in 2 ženski jjkipi. Tekmovanje bo 25. in junija na strelišču Ru-dardi. Na Izlakah se bo 30. Junija pomerilo 6 moških in ^ženske ekipe. 1. in 2. julija na kegljišču Proletarca v Toplicah nastopilo 9 moštev. Tekmovanje v nogometu bo na igriščih Svobode v Kisov-cu in Proletarca v Zagorju 15. junija do 3. julija, ko n° na sporedu finalna tek-ma- V nogometu bo nastopilo 6 moštev. Dogovorjeno je, da lahko v Plavanju, šahu in streljanju nastopijo vsi člani sindikalnih podružnic, v nogometu Pa le tisti člani sindikalnih Podružnic, ki niso aktivni nogometaši. - Za bližnja sindikalna športna tekmovanja vlada v Zagorju že zdaj precej zanimanja, zato je pričakovati, da na prireditvah ne bo manjkalo navdušenih gledalcev. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Triglav : Rudar (T) 0:1 (0:1) KRANJ — Moštvo trboveljskega Rudarja je po slabi igri prejšnjo nedeljo doma proti Slovanu presenetilo igralce Triglava v Kranju in jih premagalo z 1:0. TRIGLAV: Vagaja, Brezar, štular, Norčič, Perkovič, Verbič, Gošte, Cvirn, Bajželj, Ugrica Binkovski (Jerman); RUDAR: Bantan, Pristav, Lukančič, Bostič, Sori, Kos, Potokar, Žibret, Pajer, Knavs, Deželak. Tekmo je vodil sodnik Bertok iz Kopra — dobro. Edini strelec Knavs v 78. minuti za Rudarja. Čeprav je bil Triglav v premoči, je zmagal v nedeljo v Kranju in osvojil dve točki. Sicer je bila tekma zanimiva in živahna skozi vso tekmo. Prvi del so bili domačini. v očitni premoči, ki pa je niso znali izkoristiti. V 30. minuti je bil izključen iz igre Perkovič, ker je poškodoval Deželaka. V 48. minuti je imel Bajželj priložnost za dosego gola, vendar je streljal v vratnico. Dve minuti pozneje je isti igralec spet streljal v vratni- co. Kljub paporom pa Trigla-vani niso mogli premagati odličnega vratarja gostov — Bantana. — V 78. minuti je dobil žogo Knavs, ki je s kakih 10 metrov streljal mimo nemočnega vratarja Vagaja v desni spodnji kot. V 80. minuti so igralci Triglava sicer dosegli gol, ki pa ga je sodnik razveljavil zaradi ofsida. Pri domačih sta se odlikovala Norčič in Brezar, pri gostih pa Knavs in Bantan. LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Mengeš : Proletarec 1:1 (0:1) (č) MENGEŠ — V 24. kolu nogometnega prvenstva LNP je moštvo Proletarca gostovalo v Mengšu in igralo neodločeno 1:1. Tekmo je vodil Zorko iz Ljubljane dobro, je. V surovosti so prednjačili večkrat prešla dovoljene me-Tekma je bila ostra in je domačini. Rezultat tega je bil, da so morali sredi drugega polčasa odnesti iz igrišča napadalca Proletarca Rukavino. Moštvo Proletarca je vodilo igro do 75. minute, nato so domačini izenačili. Za pomlajeno moštvo Proletarca je osvojitev ene točke na tujem terenu kar lep uspeh. Gol za Proletarca je dosegel Rukavina. Tabor : Svoboda (K) 1:2 (č) IHAN - V 24. kolu nogometnega prvenstva LNP je moštvo Svobode gostovalo v Ihanu in odločilo tekmo v svojo korist z rezultatom 2:1. Tekmo je vodil Ločnikar do- bro. Tekma ni bila ravno na višini. Moštvo Svobode je bilo tehnično boljše in tudi zasluženo osvojilo dve dragoceni točki. Bratstvo : Domžale 3:1 (1:0) HRASTNIK — V 24. kolu nogometnega prvenstva LNP je moštvo Bratstva sprejelo v goste borbeno moštvo Domžal. Tekma se je končala z rezultatom 3:1 v korist domačinov. Sodnik Sojner iz Ljubljane je sodil zelo dobro. Tekma ni bila na višini. V prvem polčasu sta bili moštvi enakovredni, medtem ko so v drugem polčasu prevladovali gostje. Moštvo Bratstva je pokazalo eno najslabših iger v spomladanskem delu prvenstva in se mora zahvaliti samo nespretnim napadalcem Domžal, da niso odšli z igrišča poraženi. Za Bratstvo so dosegli gole: Ocepek, Prašnikar in Tri n ker. Za goste je bil uspešen Zupan. Litostroj : Rudar (H) 1:2 (1:1) (g) LJUBLJANA — V predzadnjem kolu tekmovanja v LNP so igralci Rudarja iz Hrastnika gostovali v Ljubljani proti NK Litostroj. Tekma je bila odigrana dopoldne. V 10. minuti je Tena povedel goste v vodstvo 1:0, v 29. minuti pa so domačini izenačiti. V drugem delu je postala igra ostrejša. V 75. minuti je Kranjc spet povedel goste v vodstvo z 2:1. Tekma je potem postala še bolj ostra, ko je v 76. minuti igralec Rudarja Zorc startal z glavo 173. »Ja, rekel je, da se tako imenuje. Leži v našem skrivališču in ne more nikamor,« je razlagal Mačka. Giorgio je stisnil pesti v žepu in se približal Mački: »Kako ne more nikamor? Ga vi ne pustite?« — »Ne, ne,« je zagotavljal Mačka, »saj smo zdaj prijatelji. Toda tisti vaš Dante jo je hotel verjetno popihati skupaj z vami in ko Je ponoči ušel oodek se je podvojil in znaša sedaj 1.600 milijonov egiptovskih funtov. Delež industrije v nacionalnem dohodku se je povečal od 127 na 370 milijonov funtov, delež kmetijske proizvodnje pa od 253 na 458 milijonov egiptovskih funtov. Tako veliki gospodarski uspehi so zagotovilo vsem možnostim boljše gospodarske sode-lave. Jugoslovanska podjetja so močno zastopana prt izvajanju investicijskih del z dobavami investicijske opreme tej deželi. Srečali smo se z mnogimi našimi tehničnimi predstavniki, ki delajo v Egiptu, prav tako pa se pri nas šola in strokovno izobražuje mnogo državljanov Egipta, ki bodo s svojim znanjem in izkušnjami doprinašali k vsestranskemu razvoju njihove domovine, kar je za nadaljnje intriranje na egiptovskem tržišču velikega gospodarskega in političnega po- V času našega obiska je njihov tisk obširno poročal o enotnosti arabskih držav na povsem naših, širših in globljih temeljih, ki so jih postavile dosedanje spremembe v odnosu sil arabskega sveta. Vse priprave, ki so bile v teku in razgovori, pričeti Prav v dneh našega obiska, nakazujejo jasen cilj. Po vsem sodeč se vsi napori nanašajo na naslednje: priznati vsakemu narodu njihovo individualnost, kar pomeni proces postopnega zbliževanja in združitve arabskih dežel. V ŽAR uspešno stremijo za tem, da se utrdi enotna politična organizacija — socialistična unija— ki že ima svojo nacionalno listino. Čeprav smo v Kairu slišali govoriti, da to ni niti stranka niti fronta, jo imenuje listina »Zvezo kmetov in delavcev, inteligence in vojakove. Veliko vlogo pripisujejo kmetom in delavcem, saj so jim zagotovljeni položaji v vseh političnih vodstvih vse do pari lamenta. Vendar je zaenkrat še težko reči, kako bodo M načelo združitve v Siriji bi Iraku uveljavili, ker je v teli deželah delavski razred prečeJ manj razvit kot v Egiptu] medtem ko je vpliv fevdalizj ma na vasi še zelo močanl Navdušenje egiptovskega naj roda glede federacije ZARt Irak, Sirija je zelo veliko. Pristop Jordanije in Saudovi Arabije pa bi federacijo le Št učvrstil in bila bi to močni in velika skupnost v tem det/ afriškega kontinenta. (Dalje prihodnjič) Pogled na glavno mesto Sudana, zeleni Khartum