Poštnina plačana v gotovInL Leto XXII.. št. 80 Ljubljana, petek 4» april« 1941 Cena 2 Din jpiavmsivo LjuDijana, Kji&fijeva 6 — Telefon Stev 3122, 3123, 3124, im. SVi*. inseraioj oaoeieJc: Ljubljana, Selen* burgova ul. — Tel 3492 ln 3392. Pouiuznica Maribor: Grajala* trg tt. l - Telef od 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telef od St 190. Računi pn podi ček zavodih: Ljub-dana 9t 17 748. Ishaja rtak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno SO din. Za Inozemstvo 50 din. t, i O ttdDiltfoi Ljubljana, Knafljeva ulica telefon 3122, 3123. 3124, 3125. «12«; Maribor, Grajski trg tt. J. telefon tt 2456, Celje, Strossmayerjevs ulica ttev. L telefon tt 65 Rokopisi m ae rračajo Triglaua do Vardarja—vsi eno 8 Dr. Maček je odpotoval v Beograd, da prevzame svoje posle v vlad! Zagreb, 3 aprila. AA. Danes je bila vse dopoldne v banskih dvorih konferenca, katere so se udeleževali predsednik HSS dr. Viadko Maček, ban hrvatske banovine dr. Ivo Šubašič, glavni tajnik HSS dr. Krnjevič in podpredsednik HSS inž. Avgust Košutič. ki je zjutraj z brzovlakom prispel iz Beograda. Predsednik dr. Maček je sklenil sprejeti mesto podpredsednika vlade, ki mu je bilo ponudeno v skupni vladi in je ob tej priliki nodal novinarjem sledečo izjavo: »Kristjan sem in se spominjam besed Kristuso ih: »plaženi oni ki gradijo mir, ker se bodo imenovali sinovi božji.« Občutim dolžnosl nasproti narodu, ki mi že nad 10 let daje zaupan ;e, da poizkusim vse da mu rešim mir, to največjo do!*:"no človečanstva. Iz poročil, ki so mi jih prinesli ban banovine Hrvatske dr. Ivan Šubašič. podpredsednik HSS inž. A. Košutič in hrvatsk5 ministri, kakor tudi iz sporočil predsednika vlade armijskega generala Dušana T Simoviča, zunanjega ministra dr. Momčila Ninčiča. kakor tudi iz pisem, ki sem jih prejel od jglednih srbijanskih in slovenskih prvakov, sera prišel do globokega prepričanja, da so današnji prvaki Srbije in srbskega naroda prav tako iskreno za mir, kakor tudi jaz. iOuveaam se. da moremo navzlic vsem težkočam, k? so se v zadnjem času nakopičile s skupim sode'ovaniem in skupnimi napori ohraniti mir in o!a'"oti težkoče ki nam iih prinaša današnji težki ras. Za iamčeno ;e vrhu tega. da bodo pridobl jene pravice Hrvatske s tem sodelovanjem ne samo spoštovane in učvrščene, temveč tudi poglobljene. Prepričan sem. da bom svoj posel tem lažje opravljal, ker se bom pri njem znašei z možmi, s katerimi sem v popolnem zaupanju sodeloval v nai+ežiih časih in sem bil sktmne liste na volitvah« ' Predsednik dr. Maček potuje nocoj v Beograd. Z njim potujeta tudi glavni tajnik HSS dr. Krnjevič in hrvatski ban dr. Šubašič. Zadssčenje v Beogradu Beograd, 3. aprila, p. Izjava dr. Mačka vanje pri tekočih poslih vlade je razbilo n; bila sprejeta samo v političnih, temveč z erum samim udarcem vse spletke tuje tudi v najširših ljudskih slojih z največ- propagande, ki je hotela izzvati v današ- jim zadovoljstvom. Dr. Maček bo prispel njih resnih časih nekakšno razdvojenost jutri zjutraj v Beograd z zagrebškim brzo- med Srbi, Hrvati in Slovenci glede na vlakom in ga bodo na postaji sprejeli čla- j glavne naloge in cilje naše državne poli- ni vlade. Beograjsko meščanstvu mu pri- j tika pravlja svečan sprejem. Njegovo sodelo- i eogradu mirno presojajo položaj Blsgssdelea vpliv odločnih izjav In ukrepov vlade — Redni prijateljski diplomatski stiki z Berlinom In Klinom — Smisel naših varnostnih ukrepov Beograd, 3. aprila, p. Današnji dan je v državni prestolnici potekel v znamenju znatnega pomirjenja, na kar so v največji meri vplivale odločne izjave na službenih mestih, ki točno zavračajo vse alarmantne vesti, kakršne so razširjale te dni po svetu in seveda tudi med našim narodom razne tuje propagandistične radijske postaje o nekih izgredih proti narodnim manjšinam v Jugoslaviji. Prav tako so blagodejno vplivale tudi možate izjave prvih predstavnikov naših tujerodnih narodnih manjšin, ki jasno zavračajo inozemske izmišljotine in pri tem poudarjajo svojo vdanost našemu mlademu vladarju in naši državi. Semkaj spada tudi zahvala italijanskega konzula v Splitu našim oblastem in prebivalstvu za lepo, korektno in ustrežljivo vedenje ob priliki odhoda italijanskih državljanov lz našega Primorja in njegova odločna zavrnitev tujih vesti o postopanju z njimi. Prestolniško prebivalstvo je že od vsega početka obsojalo ono malo število neznatnih nevšečnih incidentov, ki so jih v prvih dneh splošnega navdušenja zakrivili nekateri redki neodgovorni, svojega nespametnega dejanja ne zavedajoči se prena-peteži. Zato je sedaj z zadovoljstvom sprejelo zagotovila oblasti, da je poskrbljeno, da se taki dogodki ne bodo več ponovili. Tako se je tudi zgodilo. Kar najboljši vtis so napravili na prestolniško prebivalstvo tudi nekateri poslednji dogodki po državi in objava, da se prepoveduje preseljevanje lz kraja v kraj, nekak beg z baje ogroženega področja, da so predstavništva naših sosednjih držav pezvala nekatere svoje državljanje naj za-puste ozemlje naše države, ker se jim je po njihovem mnenju zdelo to v prvih trenutkih priporočljivo, so nekateri naši strahopetci, zlasti taki, kl bi bili tudi v primeru kakšne resne nevarnosti najmanj »ogroženi«, pričeli seliti v »varnejše« kraje. Ta strahopetnost bi mogla v širokih ljudskih plasteh zbuditi krivo mnenje, da v resnici grozi nevarnost temu ali onemu kraju in morda celo tudi naši prestolnici. Z od'oč-nimi ukrepi oblasti, ki prepovedujejo tako preseljevanje in odrejajo vrnitev »beguncev« v njihova redna stalna bivališča, se je napravil konec temu nesmiselnemu oe-ganju ljudstva in izpodkopavanju njegovega trdnega zaupanja v pravične in krepke roke krmarjev naše državne ladje. Naš poslanik v Berlinu se je po dvodnevnem bivanju v Beogradu v torek zvečer vrnil v Berlin. Med Beogradom in Berlinom obstoje še nadalje redni prijateljski in diplomatski odnosi, prav tako tudi z vsemi prestolnicami ostal h naših sosedov, pri čemer se opaža tendenca zlasti v Rimu. da se čim najmirneje ln najtrezneje presaja položaj Vse to je pričelo utrjevati prepričanje, da je neupravičena po tujih propagandištičnih radijskih postajah in po domačih »vsevedežih« podžigana bojazen, da »bo počilo«. Da se pa pripravljamo tu- di mi za vsako možnost, je vendar razumljivo samo po sebi, ko stoji danes ves svet tako rekoč »s puško ob nogi«. Kakor je kdaj prej veljala, velja tudi sedaj za nas tista naša prislovica »uzdaj se use i u svoje kljuse«. Ako te zahteve nalagajo prebivalstvu v državi nekatere omejitve, je treba imeti pred očmi, da je tako povsod po Evropi in da so ti ukrepi potrebni, da se bomo slej ko prej smeli čuLti varne pod svojo domačo streho. Vest, da je naš proslavljeni vojskovodja vojvoda Bojevič postavljen za vrhovnega inšpektorja celokupne naše oborožene sile, na mesto, ki ga je doslej zavzemal Nj. Vis. knez Pavle, nam je le še bolj utrdila vero v to varnost. V ostalem pa se v prestolnici posveča polna pozornost današnji izjavi g. dr. Mačka in njegovemu prihodu v Beograd, kjer bo od jutri redno sodeloval pri delu vrhovnega vodstva državne uprave, s čimer so najbolje demantlrane vse zadevne razne alarmantne vesti. Upoštevajoč vse to. gleda naša prestolnica mirno in z vso vnemo tzvršujoč svoje vsakdanje posle s polnim zaupanjem v svojo in vse naše države bodočnost, ki vsaj za zdaj ni ogrožena po nobeni resni nevarnosti. Rimsko gledanje Zagreb, 3. aprila, o. »Hrvatski dnevnik« objavlja, da tako v Rimu kakor v Berlinu doslej še ni bila podana nikaka službena izjava o dogodkih v Jugoslaviji. Očitno je, da zavzemajo tamkajšnji službeni krogi stališče največje rezerviranosti v tej stvari. Splošno pa je bilo opaženo, da je pred- sinočnjim ob priliki sprejema japonskega zunanjega ministra v Rimu poleg ostalih predstavnikov trojnega pakta bil navzoč tudi poslanik Jugoslavije. Prav tako so bili na velikem sprejemu v japonskem veleposlaništvu, ki so mu enako prisostvovali vsi predstavniki trojnega pakta, povabljeni tudi diplomatski zastopniki Jugoslavije in jugoslovenski novinarji, ki so se vabilu odzvali. Na osnovi teh zunanjih značilnih momentov je obisk Macuoke pomirljivo vplival na vznemirjene duhove tudi z vidika odnošajev med Jugoslavijo in evropskima osnimi velesilama. * Senat razpstšcen Beograd. 3. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 1. aprila 1941 je predsednik ministrskega sveta po zaslišanju vlade in na podlagi čl. 116 ustave izdal odlok, s katerim prenehajo veljati na dan objave tega ukaza mandati vseh dosedanjih senatorjev tako imenovanih od kralja kpkor izvolienih, ter njihovih namestnikov. Poseben kraljev ukaz bo določil dan volitev in dan za sklica-nie senata. Not upravnik mesta B&ograda Beograd, 3. aprila. AA. Z odlokom notranjega ministra in v soglasju s predsednikom vlade je bil dosedanji načelnik oddelka javne varnosti v notranjem ministrstvu Dušan Ribar postavljen za vršilca dolžnosti upravnika mesta Beograda. Z istim odlokom je*bil orožniški brigadni general Miljutin Stefanovič, dosedanji vršilec dolžnosti upravnika mesta Beograda, vrnjen na svojo redno dolžnost. Beograd, 3. apr. AA. Z odlokom notranjega ministra je bil dodeljen na delo v notranjem ministrstvu Miodrag Matič, pomočnik upravnika mesta Beograda v 4-1. Z odlokom notranjega ministra je bil postavljen za vršilca dolžnosti pomočnika upravnika mesta Beograda Vukašin Sre-dojevič, sreski načelnik vardarskega sreza. Beograjski mestni svet razrešen Beograd, 3. aprila Z odlokom notranjega ministra je b;! razrešen dosedanji mestni svet za mesto Beograd Vojvoda Bojovič — vrhovni inšpektor vojske Beograd, 3. aprila. AA. Danes ob 13 je predsednik vlade armijski general Dušan Simovič v spremstvu vojnega ministra armijskega generala Bogoljuba Iliča obiskal vojvodo Petra Bojovi-ča v njegovem stanovanju. Vojvoda Bojovič je v navzočnosti svojih dveh sinov sprejel predsednika vlade in bil globoko presunjen in srečen. Predsednik vlade je vojvodo obvestil, da ga je Nj. VeL kralj Peter n. s svojim ukazom postavil za vrhovnega inšpektorja vse vojne sile. To mesto je doslej zavzemal Nj. Vis. knez Pavle. Pri tej priliki se je predsednik vlade zahvalil vojvodi za njegovo dosedanje in plodno požrtvovalno delo in izrazil upanje, da bo vojvoda vso svojo vojaško sposobnost in vrline, kakor tudi svoje dolgoletne vojaške izkušnje uporabil za dobro kralja in drage domovine. Nato sta predsednik vlade in vojni minister zapustila stanovanje vojvode. Beograd, 3. aprila, p. V zvezi z uvedbo novega režima, ki hoče predvsem okrepiti sodelovanje ljudstva z državno upravo pripravlja vlada spremembe pri občinskih upravah po načelu, naj pri vodstvu vseh občin sodelujejo vsi sloji državljanov Ker so mandati dosedanjih občinskih uprav po večini ie potekli, so tem bolj potrebni ukrepi za njih obnovo. * V primeru vojne bi bila Ljubljana odpeto mesto Beograd, 3 aprila AA Z uradne strani smo pooblaščeni objaviti naslednje: »V vrsti ukrepov, ki Jib narekuje današnji položaj, je kr. vlada sklenila, da bodo v primera, če bi naša država bila v vojnem stanju, mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana, proglašena za odprta in nebra-njena mesta. Ce bi miroljubni napori, ki jih izvaja kr. vlada, ne dovedli do zaželenega uspeha in če bi nastopilo vojno stanje, bo kr. vlada gornji sklep po običajni poti sporočila vsem prizadetim vo-jujočim se državam.« Zastopniki naših Nemcev pri predsedniku vlade Novi Sad, 3. aprila, r. »Deutsches Volks«-blatt«, glavno glasilo nemške narodne skupine v Jugoslaviji poroča, da so obiskali v sredo opoldne predstavniki nemškega vodstva novega bana dunavske banovine dr. Milorada Vlaškalina. V delegaciji so bili vodja Nemcev v Jugcfclaviji dr Sepp Jenko ter bivša poslanca Fran H a mm in Johann Wiischt. Po cm razgovoru se ie dr. Sepp Janko odpeljal v Beograd na povabilo predsednika vlade generala Simovi- ča, s katerim bc razpravljal o položaju. V njegovem spremstvu se nahaja voditelj po litičnega urada Kulturbunda Franz Hamm. Nemški voditelji zanikajo vesti tujih radijev Beograd, 3 aprila, r. V zvezi z vestmi tujih radijskih postaj o nekem dozdnev-nero preganjan iu pripadnikov narodnih manjšin v Jugoslaviji so objavili v beo-graiskih listih odl-čm voditelji nemške narodne manjšine izjave, v katerih odločno zavračajo vse tuje -zmišljotine Objavljajo tudi izjavo ki jo je dal (kakor smo že včeraj poročali) voditelj te.jskih Nemcev dr. VValter Riebel. odvetnik v Celju, ki je dal posebno izjavo tudi po našem radiu. V njej je dejal da sc modemske vesti o preganjaniu Nemcev pri nas gladko izmišljene in da 'e zato n«pn>sift tudi mero-dajne nemške oblasti v Gradcu, da jih zar vrnejo. Pričevanje italijanskega konzula v Splitu Split, 3. aprila. AA. Danes ob 11.30 je italijanski generalni konzul v Splitu Luigi Arduini s podkon:ulom obiskal poverjenika izpostave bsnske oblasti Vukoviča ln se pri tej priliki najtopleje zahvalil njemu in drugim predstavnikom oblasti ter vsem državljanom za lepo, korektno in ustrežljivo vedenje o priliki odhoda italijanskih državljanov 1? Splita. Arduini je istočasno obžaloval, da so nekatere tuje rad;jskv postaje objavile lažnive in tendenčne vesti. Lojalnostna izjava naših Madžarov Clermont-Fer^and, 4. aprila. AA. Havas poroča iz Beograda: Senator dr. Imre Va-rady, šef maažarske manjšine v Jugoslaviji in šef kulturnih in verskih društev iste manjšine, je poslal brzojavko Nj. VeL kralju, v kateri mu izraža čustva zvestobe do krone in dižave. Mir nad Anglijo Trinajsta mirna noč v Londonu, deseta mirna noč v ostalih angleških pokrajinah London, 3. apr. j. (Un. Press) Anglija je preživela preteklo noč spet povsem mirno, brez letalskih napadov. V zgodnjih večernih urah so se posamezna nemška letala pojavila v bližini jugozapadne angleške obale, vendar ni poročil, da bi metala bombe. London je imel že svojo trinajsto zaporedno mirno noč brez letalskega napada, dočim je ostala Anglija imela v tem razdobju svojo deseto mirno noč. Podvigi angleških letal London, 3. apr. j. (Reuter) Angleško letalstvo je včeraj preko dneva izvršilo bombni napad na letališče Maupertus, ki leži približno 60 km vzhodno od Pariza ter približno 230 km v notranjosti zasedenega dela Francije. Nadalje so bila bombardirana letališča v Caenu in Haanste-deu. Angleški bombniki vrste Blenheim so ob holandski obali nadalje hudo poškodovali neko sovražnikovo oboroženo trgovinsko ladja Ko so letala odhajala, je bila ladja nagnjena na krmo ter se je potapljala. Več bomb je direktno pogodilo še neko drugo ladjo. Angleški bombniki so nadalje bombardirali neko brezžično postajo ter porušili neko poslopje S teh operacij se — kakor javlja danes izdani posebni komunike letalskega ministrstva — dve angleški letali nista vrnili. Francosko-angleski incident London, 3. apr. j. (Ass. Press) Britanska vlada še zmerom ni prejela nikake protestne note od francoske vlade v Vichyju zaradi incidenta s konvojem francoskih tovornih ladij v bližini francoske severnoafriške obale. Ker je od incidenta preteklo že toliko časa, v Londonu dvomijo, da je vlada v Vichyju vobče odposlala kako protestno noto, ako pa je bila le odposlana, pač v London še ni dospela. V Londonu pripominjajo, da je prvi poročal o tej protestni noti nemški radio, dočim so bila vsa naslednja poročila, bodisi iz Vichyja bodisi iz New Yorka, samo neslužbena. Prav tako službeno niti v Vichyu niti v Washingtonu ni bilo objavljeno kako sporočilo, da je francoska vlada poslala angleški vladi kako protestno nota S svoje strani tudi angleška vlada v Vichyju ni protestirala zaradi vloge, ki so jo pri tem incidentu igrala francoska letala. Tak protest bi izročila angleška vlada morda šele potem, ako bi resnično prejela protestno noto iz Vichyja. Kentski vojvoda se je ponesrečil Nama, 2. apr. j. (Reuter) Jahta, na ka; teri sta ae vozila vojvoda in vojvodkinj. Kentska, je nasedla v bližini otoka El<,ge thera. Kolikor je bOo mogoče doslej^ vedeti, sta vojvoda in vojvodkinja ostala nepoškodovana Na pomoč jima je bilo poslano neko vodno letalo ter neka motorna ladja. Nemško službeno vojno Berlin, 3. aprila, n. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je ob a vilo davi naslednje službeno vojno poročilo: V severni Afriki so nemške in italijanske oklopne ter letalske sile še povečale 31. marca dosežene uspehe. 30 sovražnih motornih vozil ie bilo zaolen.i ~nih. Letalske sile so bile na izvid.ligkih poletih nad morskimi oedročji okrog Velike Britanije in so uspešno nadaljevale borbo proti sovražni trgovinski mornarici. Potopljeni sta bili dve ladii s skupno 4000 tonami. Sest nadalinj:h ladii je bilo del >-ma tako hudo poškodovanih, da je treba računati z njihovo izguba Neko boino letalo je v n?zkem obletu napadlo neko letališče v južni Angli.i, uničilo na vzletišču tri sovražna letala, v&5 pa poškodovalo. Nadalje so bila napad ne pristaniške in industrijske naiprave v lukah južne Anglije in Škotske. Na Sredozemskem morju so nemška bojna letala v drznih napadih zapadno od Krete razpršila močno zaščiten konvoj. Dve oboroženi sovražni trgovinski ladii s skupno 16.000 tonami sta bili potopljeni Sovražna letala se niso ne podnevi ne ponoči pojavila nad Nemčijo. Berlin, 3. aprila AA. (DNB). Včeraj popoldne ie nekai britanskih bembnikov skušalo brez uspeha napasti nemške patruljne ladje v Severnem morju Pri tem smo zbili s streli s patruljnih ladij eno letalo znamke »Bristol-Blenheim«. Šahovski turnir v Leningradu Leningrad, 3. apr. s. V šahovskem turr nirju za prvestvo Rusije so bile snoči ir^r-ne prekinjene partije. Boleslavskl ir_. tr_ slov sta brez Igre remlzirala. F . ▼ končnici s Smislovom, za kate 1 včeraj javljeno, da stoji samo A Pravico segel prednost ter je po 65 ^^ vse eti-gal. Botvinnik, ki je ime' jt junaka-vite-boljšo pozicijo, je včerpvi pesniški misli ter je zašel v težav^ral. Ni človek v ski je odklonil Fjaesede, kdor hlepi po rič preSŽ, : 1n moči' 111 tist5> like Izgledejmo svt).i0 m°č in- oblast; na nak^^ak in vitez je samo tisti, ki slav/ vsem svojem življenju bojuje za (kober in pravičen smoter, za višji živ-lienski ideal. Ta ideal posameznega človeka izvira sicer iz njegove osebnosti. vendar je tudi v zvezi s tli, z narodom, z domovino, torej s tistim kolektiven, ki mu osebnost pripada po svo- Poifnins plačana v gotovtnL Leto XXII.. št. 80 LJubljana, petek 4. aprila I94I jpiMtvmstvo Ljubljana, t&nafljeva 6 — relefoD Mev 3122, 3123, 8124, im. ilZb. inserainj oddelek: Ljubljana, delen* burgova uL — Tel 3492 In 3392. Podu uzmca MariDor: Grajalo' trg ŠL. 1 — Telefon 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica il TelefoD St 190. rtačuni pri poai ček. zavodih: Ljubliana «t 17 749. Gena l Din Uhaja Naročnina znaša mesečno 80 Za Inozemstvo 60 din. din. O ridailtfoi Ljubljana, Knafljeva ulica 0, 3122, 3123. 3124. 3126. 312«; Maribor, Grajski trg M. J, telefon «t 3460, Celje, Strossmayerjeva ulica ttev. 1, telefon It 60 Rokopisi ae ae vračajo Triglava do Uardarja--usi eno! Br. Maček je odpotoval v Beograd, da prevzame svoje posle v vladi Zagreb, 3 aprila. AA. Danes je bila vse dopoldne v banskih dvorih konferenca, katere so se udeleževali predsednik HSS dr. Vladko Maček, ban hrvatske banovine dr. Ivo Šubašič, glavni tajnik HSS dr. Krnjevič in podpredsednik HSS inž. Avgust Košutič. ki je zjutraj z brzovlakom prispel iz Beograda. Predsednik dr. Maček je sklenil sprejeti mesto podpredsednika vlade, ki mu je bilo ponudeno v skupni vladi in je ob tej priliki Dodal novinarjem sledečo izjavo: »Kristjan sem in se spominjam besed Kristuse ih: »plaženi oni kii gradijo mir, ker se bodo imenovali sinovi božji.« Občutim dolžnost nasproti narodu; ki mi že nad 10 let daje zaupanje, da poizkusim vse. da mu rešim mir, to največio dcur no človečanstva. Iz poročil, ki so mi jih prinesli ban banovine Hrvatske dr. Ivan Šubašič. podpredsednik HSS inž. A. Košutič in hrvatsk* ministri, kakor tudi iz sporočil predsednika vlade armijskega generala Dušana T Simoviča, zunanjega ministra dr. Momčila Ninčiča. kakor tudi iz pisem, ki sem jih prejel od uglednih srbiianskih in slovenskih prvakov, sera prišel do globokega prepričanja, da so današnji prvaki Srbije in srbskega naroda prav tako iskreno za mir, kakor tudi Jaz. ioaveaam se. da moremo navzlic vsem težkočam, k? so se v zadnjem času nakopičile s skupVra sodfc'ovaniem in skupnimi napori ohraniti mir in ola'"jti težkoče ki nam jih prinaša današnji težki ras. Za iamčeno je vrhu tega, da bodo pridobljene pravic? Hrvatske s tem sodelovanjem ne samo spoštovane in utvrščene, temveč tudi poglobljene. Prepričan sem. da bom svoj posel tem lažje opravljal, ker se bom pri njem znašel z možmi, s katerimi sem v popotnem zaupanju sodeloval v na »tež iih časih in sem b?' no voditelji nemške narodne manjšme izjave, v katerih odločno zavračajo vse tuje -zmišljotine Ob|«vljajo tudi izjavo ki jo je dal (kakor smo že včeraj poročali) voditelj ce.jskih Nemcev dr. Walter Riebel odvetnik v Celju, ki je dal posebno izjavo tudi po našem radiu. V njei je dejal da sc inozemske vesti o preganjaniu Nemcev pri nas gladko izmišljene in da 'e z>9to n«prosif' tudi mero-dajne nemške oblasti v Gradcu, da jih zavrnejo. Pričevanje italijanskega konzula v Splitu Split, 3. aprila. AA. Danes ob 11.30 je italijanski generalni konzul v Spiitu Luigl Arduini s podkonrulom ob skal poverjenika Izpostave banske oblasti Vukoviča in se pri tej priliki najlopleje zahvalil njemu in drugim predstavnikom oblasti ter vsem državljanom za lepo, korektno in ustrežljivo vedenje o priliki odhoda italijanskih državljanov 17 Splita. Arduini je istočasno obžaloval, da so nekatere tuje rad.jsko postaje objavile laži u ve in tendenčne vesti. Lojalnostna izjava naših Madžarov Clermont-Ferrand, 4. aprila. AA. Havas poroča lz Beograda: Senator dr. Imre Va-rady, šef maažarske manjšine v Jugoslaviji in šef kulturnih in verskih društev iste manjšine, je poslal brzojavko Nj. VeL kralju, v kateri mu izraža čustva zvestobe do krone ln dižave. Mir nad Anglijo Trinajsta mirna noč v Londonu, deseta mirna noč v ostalih angleških pokrajinah London, 3. apr. j. (Un. Press) Anglija je preživela preteklo noč spet povsem mirno, brez letalskih napadov. V zgodnjih večernih urah so se posamezna nemška letala pojavila v bližini jugozapadne angleške obale, vendar ni poročil, da bi metala bombe. London je imel že svojo trinajsto zaporedno mirno noč brez letalskega napada, dočim je ostala Anglija imela v tem razdobju svojo deseto mirno noč. Podvigi angleških letal London, 3. apr. j. (Reuter) Angleško letalstvo je včeraj preko dneva izvršilo bombni napad na letališče Maupertus, ki leži približno 60 km vzhodno od Pariza ter približno 230 km v notranjosti zasedenega dela Francije. Nadalje so bila bombardirana letališča v Caenu in Haanste-deu. Angleški bombniki vrste Blenheim so ob holandski obali nadalje hudo poškodovali neko sovražnikovo oboroženo trgovinsko ladja Ko so letala odhajala, je bila ladja nagnjena na krmo ter se je potapljala. Več bomb je direktno pogodilo še neko drugo ladjo. Angleški bombniki so nadalje bombardirali neko brezžično postajo ter porušili neko poslopje. S teh operacij se — kakor Javlja danes izdani posebni komunike letalskega ministrstva — dve angleški letali nista vrnili. Francosko-angleški incident London, 3. apr. J. (Ass. Press) Britanska vlada še zmerom ni prejela nikake protestne note od francoske vlade v Vichyju zaradi incidenta s konvojem francoskih tovornih ladij v bližini francoske severnoafriške obale. Ker je od incidenta preteklo že toliko časa, v Londonu dvomijo, da je vlada v Vichyju vobče odposlala kako protestno noto, ako pa je bila le odposlana, pač v London še ni dospela. V Londonu pripominjajo, da je prvi poročal o tej protestni noti nemški radio, dočim so bila vsa naslednja poročila, bodisi iz Vichyja bodisi iz New Yorka, samo neslužbena. Prav tako službeno niti v Vichyu niti v Washingtonu ni bilo objavljalo kako sporočilo, da je francoska vlada poslala angleški vladi kako protestno nota S svoje strani tudi angleška vlada v Vichyju ni protestirala zaradi vloge, ki so jo pri tem incidentu igrala francoska letala. Tak protest bi izročila angleška vlada morda šele potem, ako bi resnično prejela protestno noto iz Vichyja. Kentskl vojvoda se je ponesrečil Nassau, 1 apr. j. (Reuter) Jahta, na ka. terl sta se vozila vojvoda in vojvodkin' Kentska, je nasedla v bližini otoka EV thera. Kolikor je t»0o mogoče doslej vedeti, sta vojvoda in vojvodkinja ostala nepoškodovana Na pomoč jima je bilo poslano neko vodno letalo ter neka motorna ladja. službeno vojno poročilo Berlin, 3 aprila, n. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je ob a vilo davi naslednje službeno vojno poročilo: V severni Afriki 90 nemške in italijanske oklopne ter letalske sile še povečale 31. marca dosežene uspehe. 30 sovražnih motornih vozil ie bilo zaolenjenih. Letalske sile so bile na izv'd.ii§kih poletih nad morskimi pedročji okrog Velike Britanije in so uspršno nadaljevale borbo proti sovražni trgovinski mornarici. Potopljeni sta bili dve ladji s skupno 4000 tonami. Sest nadalinj:h ladij je bilo del>-ma tako hudo poškodovanih, da je treba računati z njihovo izgubo. Neko boino letalo je v n;zkem obletu napadlo neko letališče v južni Angli i, uničilo na vzletišču tri sovražna letala, ve* pa poškodovalo. Nadalje so bila napad ne pristaniške in industrijske naprave v lu-kah južne Anglije in Škotske. Na Sredozemskem morju so nemška bojna letala v drznih napadih zapadno od Krete razpršila močno zaščiten konvoj. Dve oboroženi sovražni trgovinski ladji s skupno 16.000 tonami sta bili potopljenL Sovražna letala se niso ne podnevi ne ponoči pojavila nad Nemčijo. Berlin, 3. aprila. AA (DNB). Včeraj popoldne ie nekaj britanskih bcmbnlkov skušalo brez uspeha napasti nemške patruljne ladje v Severnem morju Pri tem smo zbili s streli s patruljnih ladij eno letalo znamke »Bristol-Blenheim«. Šahovski turnir v Leningradu Leningrad, 3. apr. s. V šahovskem turnirju za prvestvo Rusije so bile snoči ir ne prekinjene partije. Boleslavski iTj slov sta brez igre remlzirala. v končnici s Smislovom, za ka včeraj javljeno, da stoji samoj segel prednost ter je po 6.^ gal. Botvinnik, kl je ime^ boljšo pozicijo, je včer? ter je zašel v težave-ski je odklonil p -.p? tezi ln enajsti ~ * vič prekinjen like Izglede na nak-' slav- ua. k VA Mii Ponovitev posnetka TRHGCTč Sil RT GROFU TELEKIJH Včeraj ziulrai so našli predsednika madžarske vlade vlade mrtvega v postellL \ V . — Splošno žalovanje na Madžarskem Budimpešta, 3. aprila, n. (SDA.) V pretekli noči je povsem nenadno umrl madžarski ministrski predsednik grof Pavel Teleki. Dosegel je starost 62 let. Kakor beleži nemški poročevalski urad, podrobnosti o vzrokih njegove smrti danes še niso bile objavijene, a verjetno ga je zadela kap. Ko je namreč zjutraj njegov sluga stopil v njegovo spalnico, da bi ga prebudil, ga je našel mrtvega. 2e zjutraj so se pričeli oglašati ob Te-lekijevi smrtni postelji člani vlade in v dopoldanskih urah ga je prišel pokropit tudi regent Horthy. Vse mesto je v črnih zastavah. Vest o Telekijevi smrti je vzbudila toliko večjo žalost, ker je Madžarska šele pred kratkim izgubila svojega velikega državnika, zunanjega ministra grora Csakyja. Pouk na šolah bo jutri in pojutrišnjem prekinjen. Gledališča bodo zaprta. V ponedeljek se bodo pričele svečane po-jrrebne svečanosti. Bržkone bo grof Teleki pokopan na svojem posestvu. Danes dopoldne se je sestala tudi poslanska zbornica, ki jo je predsedstvo obvestilo o smtci predsednika vlade. Zasedanje je bilo nato odgodeno za nedoločen čas. Madžarska vlada je glede na smrt svojega predsednika podala kolektivno ostavko. Budimpešta, 3. aprila, j. (Reuter.) Predsednik madžarske vlade grof Teleki je ponoči napravil samomor in so njegovo truplo davi našli v njegovem stanovanju. Grof Teleki je zapustil pismo, v katerem pravi, da se ne čuti več sposobnega biti kos svoji težki in nesrečni nalogi. Budimpešta, 3. aprila, j. (Havas.) Glede podrobnosti tragične smrti madžarskega predsednika grofa Telekija se je izvedelo doslej le toliko, da se je pokojnik ustrelil z revolverjem v desno sence. Proglas vlade Budimpešta, 3. aprila. AA. (DNB) Ob žalostmi smrti ministrskega predsednika grofa Te'ekija je vlada objavila naslednje sporočilo: Ves madžarski narod in vse tuje prijatelje Madžarske je presunila žalostna vest o smrti ministrskega predsednika grofa Pavla Telekija. 2e v zgodnjih jutranjih urah se je novica o smrti ministrskega predsednika razširila na vse strani. Mislili so, da je preminil zaradi srčne kapi. Pozneje pa se je zvedelo, da je bil vzrok smrti samomor. Grof Pavel Teleki je bil osebnost z globokim notranjim življenjem. Dogodki, ki so se za njegove vlade odigravali po vsej Evropi in po svetu, so v njem puščali globoke sledi. Vsa bolest človeštva in vse strahote vojne, ki so besnele okoli Madžarske so bile prehude za njegovo občutljivost Razen tega ga je tlačila tudi skrb zaradi hude bolezni njegove žene. Zaradi tega je bil obsojen na osamljenost. Njegova okolica je že dolgo zaskrbljena opazovala njegovo duševno potrtost. Navzlic hudim duševnim bolestim in navzlic šibki telesni konstituciji je grof Teleki nepretrgano izpolnjeval svojo dolžnost, ter z velikim občutkom za odgovornost vodil državo v notranji in zunanji politiki po črti, o kateri sta on in njegova vlada bila prepričana, da je edino pravilna. Čeprav je nepričakovana kriza duševne potrtosti, ki je že dolgo mučila grofa Telekija, v noči 3. aprila pretrgala njegovo delavnost v službi domovine, bo vendar politika, katero je vodil, nespremenjeno živela dalje. Madžarski narod je zdaj že dvojici svojih velikih mrtvecev: grofu Štefanu Csakyju in grofu Pavlu Telekiju dolžan, da tudi vnaprej neomajno gre po poti, po kateri sta ga usmerila ta dva velikana madžarskega naroda. ★ Grof Pavel Teleki se je rodil leta 1879. Po uspešno dovršenih pravnih študijih v Budimpešti se je posvetil zemljepisnim študijam. Prepotoval je Evropo in Sudan v Afriki. Bil je predsednik madžarskega zemljepisnega društva in postal častni član akademije znanosti. Leta 1905 se je pričelo Telekijevo uveljavljanje na političnem področju. Proti koncu svetovne vojne je bil predsednik deželnega aprovizacijskega urada, nato pa tekaj časa profesor na budimpeštanskem e operacije v Afriki V Cirenajki so nemški ln italijanski motorizirani oddelki zavzeli Agedafel® — Prodiranje angleške vojske v Eritreji in Abesiniji Kairo, 3. apr. j. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v današnjem komunikeju: Abesinija: Britanske sprednje čete so zavzele Miesso, ki je približno 280 km oddaljena od Adis Abebe. Napredovanje se nadaljuje. Eritreja: Ujetih je bilo veliko število sovražnih vojakov, še večje število pa jih je bilo obkoljenih. Zajeto je bilo znatno število topov in mnogo vojnega materiala. Operacije se nadaljujejo od Asmare v smeri proti jugu. Libija: Britanske sprednje čete so se umaknile na pozicije severno od Ageda-bie. Ta premik je posledica akcije sovražnikovih mehaniziranih čet, Nalrobi, 3. apr. j. (Reuter). Današnji komunike o napredovanju južnoafriških čet pravi, da britanske imperialne čete na hararskem frontnem odseku nezadržno napredujejo v smeri proti Adis Abebi. Obširne poškodbe, ki jih je napravil umikajoči se sovražnik na cestah, so spretno in naglo popravile pionirske čete, ki so dodeljene angleškim sprednjim četam, tako da zaradi teh poškodb napredovanje nikjer ni zastalo za dalje časa. Na frontnem sektorju pri Javelu smo zasedli Soroppo. Pred zavzetjem je bil štiri ure trajajoč ogorčen boj, v katerem je imel sovražnik imel 60 mrtvih in ranjenih, dočim smo 200 sovražnikovih vojakov, vključno 17 Evropcev, ujeli. Naše izgube so bile neznatne. Na področju pri Negheliju so se naše čete uspešno zapletle v boj s sovražnikom, ki je imel 28 mrtvih, dočim je 50 sovražnih vojakov padlo v naše roke. Včeraj so naše čete v vzhodni Somaliji izvedle nekaj zelo uspešnih očiščevalnih operacij. Ujele so 96 vojakov ter zajele 700 kamel. Na naši strani ni bilo nikakih izgub. Kairo, 3. apr. j. (Reuter). Na svojem prodiranju proti abesinski prestolnici so britanske čete zavzele Miesso, ki je približno 280 km oddaljena od Adis Abebe. Prodiranje proti abesinski prestolnici se z veliko naglico nadaljuje. Kairo, 3. apr. j. (Reuter) Vrhovno poveljstvo angleškega letalstva na Srednjem vzhodu pravi v današnjem komunikeju, da je na bojišču v Eritreji včeraj angleško letalstvo nadaljevalo z bombardiranjem ter obstreljevanjem sovražnikovih transportov, ki se umikajo na jug od Asmare. Letala, pripadajoča četam svobodne Francije, so bombardirala sovražnikovo taborišče na cesti pri Adui, dočim so bombardirala in s strojnicami obstreljevala transporte motornih vozil na cesti Desie-Assab. Več tovornih kamionov je bilo poškodovanih. V Tripolitaniii so angleški bombniki v ! od 1. na 2. aprila napadli luko v su. Bombe so direktno zadele po->ki. Močan napad so nadalje izvr-na letala na kolone motornih -edstev pri Ras Lanufu. Več nov je bilo uničenih. S teh •a angleškega letala ne Massani -°dnje sitraže *cdmest ja ~ ~>esito. ko da je računati, da bodo v nekaj urah prodrli do Massaue tudi angleški oklepni oddelki. še dva italijanska risšilca potopljena London, 3. aprila, j. (Reuter). Admira-liteta objavlja zvečer naslednji komunike: Vrhovni poveljnik angleškega vojnega brodovja v Indijskem oceanu sporoča, da so angleška mornariška letala potopita še dva nadaljnja italijanska rušil ca. Poročilo mornariškega poveljnika pravi, da se je en rušilec potopil takoj, drugega pa so letala zapusitila v potapljajočem se stanju. Oba ruši!ca sta nedavno zapustila Masauo. Te sovražnikove izgube je treba pripisati dodatno k rušilcu razreda wPantera«, o katerem je billo že včeraj javljeno, da so ga angleška mornariška letala potopila. London, 3. aprila j. (Reuter). Admirali-teta siporoča, da je včeraj prišlo na morju do borbe med angleško ladjo za odstranjevanje min »Lornadoone« in tremi nemškimi bombniki vrste Dornier. Verjetno je, da je bil v tej borbi en nemški bombnik uničen. Posadka angleške ladje je opazovala, da je bil drugi bombnik hudo zadet. Tretjemu nemškemu bombniku se ie posrečilo uiti. Na angleški ladji sta biHa le dva mornarja ranjena, dočim je ladjo sama utrpela le nekaj lahkih poškodb na površju. Italijansko vojno poročilo Rim, 3. aprila, n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske pravi o borbah v Afriki v svojem današnjem 300. službenem vojnem poročilu: Na vzhodnem Sredozemskem morju so naši bombniki in torpedna letala napadli močno zaščiten sovražni konvoj. Kljub hu- di protiletalski obrambi je bilo zadetih in potopljenih 5 velikih ladij. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Bombniki nemškega letalskega zbora so zapadno od Krete napadli drug sovražni konvoj. Ena 8000 tonska ladja je pričela goreti m se je nato potopila. Druga prav tako 8000 tonska ladja je bila zadeta od dveh bomb težkega kalibra ln se je verjetno nekoliko pozneje potopila. Da bi se preprečilo nadaljnje sovražno bombardiranje Asmare, ker je že na stotine žrtev med italijanskim in domačim prebivalstvom, so italijanske čete mesto zapustile. Na novih postojankah se je borba znova razvnela. V Severni Afriki so nemške ln italijanske motorizirane čete prodrle preko Marsa el Brege. Italijanska in nemška letala so z velikim uspehom napadala sovražne kolone, ki se umikajo proti Agedabiji. Operativno področje, 3. aprila. AA. (Štefani) Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Italijanske in nemške čete so zavzele, kakor smo že poročali, Marsa Bre-go, tn sicer po uspešni akciji oddelkov, ki so operiral na tem področju, ter s sodelovanjem topništva raznih kalibrov ln tankov. Najprej smo štrli odpor prednjih postojank 6 km od Marsa Brega, nato pa izvedli močne napade na kraj sam. Pri tem so se posebno odlikovali motorizirani oddelki. Marsa Brega leži med Balbio ln morjem, V Agedabiji Berlin, 3. aprila, n. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes popoldne naslednje posebno vojno poročilo: Nemške ln italijanske oklopne sile so 2. aprila v severni Afriki še nadalje zasledovale sovražnika, ki je bil pregnan iz Mer-sa el Brege. Zavzeta je bila Agedabia. Naše sile so prodrle do Zuetime. Nasprotnik se naglo umika proti severu. Znatno je število ujetnikov in precej oklopnih ln navadnih tovornih vozil je bilo zaplenjenih. Nemške ln italijanske izgube so Izredno nizke. London, 3. aprila, n. (CBS.) V angleških krogih izražajo glede na poslednje poročilo nemškega vrhovnega poveljstva o padcu Agedabije mnenje, da to nikakor ni izključeno, ker so Angleži vzdrževali v Agedabiji le manjšo posadko. Na vsak način pa bo prišlo do večjega ln hujšega spopada na področju južno od Bengazija. Ameriško spremstvo ladij do »vojne cone" na Islandu Rooseveltove konference z odločilnimi vojaškimi krogi o dodatni ameriški pomoči Veliki Britaniji vseučilišču. Ko je na Madžarskem nastala komunistična revolucija, se je umaknil v Švico in pozneje v Berlin. Od tam je prišel na Dunaj, kjer so madžarski nacionalisti pripravljali padec boljševlške vlade na Madžarskem. Ko je Horthyju uspelo obnoviti staro stanje, je odšel Teleki v Trianon z madžarsko delegacijo. Leta 1920 je bil nekaj časa zunanji minister in leto pozneje še ministrski predsednik. Kasneje se je umaknil iz političnega življenja in je šele 17. let pozneje spet postal prosvetni minister v vladi grofa Imredy-ja. Udeležil se je tudi konference štirih velesil v Monakovu, sodeloval je pri pogajanjih s češkoslovaško vlado in pozneje na prvi in drugi arbitražni konferenci na Dunaju, od leta 1939 dalje pa je postal po Imredyjevl smrti spet predsednik madžarske vlade. Odgoditev zasedanja parlamenta Budimpešta, 3. aprila. AA. (MTI.) Zaradi smrti predsednika vlade grofa Telekija so bile odložene za nedoločen čas seje madžarskega parlamenta. Vtis v Nemčiji Berlin, 3. aprila. AA. (DNB.) Listi posvečajo umrlemu madžarskemu predstavniku prisrčne članke in označujejo njegovo smrt kot bolestno izgubo za Nemčijo, kajt pokojnik je bil iskren prijatelj Nemčije. »Berliner Borsen-Zeitung« pravi med drugim: V času, ko je bil pokojni grof Teleki predsednik madžarske vlade, so se dogodili dogodki, ki so madžarskemu narodu prinesli zadoščenje zaradi razkosanja njegove domovine. Grof Teleki m prav tako tudi pokojni zunanji minister grof Czaky sta zastopala politiko tesnega sodo lovanja z državama osi. Teleki je bil vedno zvest prijatelj Nemčije in Italije. Posebno med sedanjo vojno je Madžarska pokazala svoje prijateljstvo do držav osi s tem, da je odkrito pristopila k politiki trojnega pakta, kar je pokazala ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji. Z albanskih bojišč Patruljno, topniško in letalsko udejstvovanje Atene, 3. aprila. AA. (At. ag.) Uradno poročilo glavnega štaba grške vojske z dne 2. aprila pravi: čez dan delovanje patrulj ln topništva. Naša lovska letala in protiletalske baterije so zbili dva sovražnikova trimotorna bombnika. Neko sovražnikovo letalo je vrglo bombe na Volos. Nekaj ljudi je ranjenih, nekaj hiš poškodovanih. Sovražnikova letala so bombardirala tudi nekatere vasi v na-padni Macedoniji. Nekaj ljudi je ranjenih, stvarna škoda je pa neznatna. Sovražnik je metal bombe tudi na neko majhno pristanišče v Egejskem morju. Neko letalo je napadlo neko vas s strojnico. Ujeli smo 7 letalcev, ki so pristali s padali iz sestreljenih bombnikov. Atene, 3. aprila. ». n. (CBS). Zastopnik grškega generalnega štaba je novinarjem izjavil, da je Grkom na srednjem sektorju uspelo doseči nov krajevni, a vendar pomembni uspeh Grške čete so pognale v beg bataljon italijanskih planincev. Zaplenile so jim 200 pušk, 3 težke m 6 lahkih strojnic ter še nekaj drugega vojnega ma-■riala. \tene, 3. apr. j. (Reuter). Vrhovno po-stvo angleškega letalstva v Grčiji po-v svojem današnjem komunikeju, da Mjanski letalski napad na Volos v do veljal italijansko letalstvo velike žrtve za malenkostno škodo, ki je bila pri tem povzročena. Tri od štirih italijanskih letal so bila sestreljena od angleških lovskih letal, kl so se z njimi spustila v borbo, četrto italijansko letalo je bilo hudo poškodovano. V nasprotju z Italijanskim poletom pa je angleško letalstvo brez lastnih žrtev uspešno napadlo Tepeleni. Bombe so. direktno zadele vojaške barake ln zgradbe, ki so bile porušene. Opaženih je bilo več eksplozij v skladiščih. S tega poleta so se vsa angleška letala nepoškodovana vrnila. Kairo, 3. apr. s. (Reuter). V »Matapan-ski pomorski bitki« je sodeloval tudi grški princ Filip, bratranec grškega kralja, kl služI v angleški vojni mornarici. Princ Filip je osebno opravljal žaromet na angleški oklopnici »Valiant« med bitko. Italijansko vojno poročilo Rim, 3. aprila, n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo Italijanske vojske pravi v svojem današnjem 300 vojnem poročilu: Na grški fronti delovanje topništva. Skupine naših letal so bombardirale sovražno oporišče Volos ln važen strateški center Lerin. V letalskih spopadih sta bili sestreljeni dve sovražni letali. Trije naši aparati se niso vrnili na svoja oporišča. Washlngton, 3. apr. j. (Ass. Press.) Predsednik zunanjepolitičnega odbora v ameriškem senatu senator George, je na senatni seji danes dopoldne Izjavil, da na merodajnem mestu razmotrlvajo vprašanje organizacije ameriškega spremstva ladij, ki bodo vozile vojni material v Anglijo. Ameriške ladje naj bi spremljale konvoje do Islanda. Senator George je naglasu, da ima predsednik Roosevelt vso zakonito pravico, da lahko odredi spremstva konvojev do tako zvane »vojne cone« in ker je Island zunaj te vojne cone, bi ameriške ladje lahko spremljale trgovinsko brodovje prav do te točke. Po včerajšnji obrambni konferenci, ki jo je imel predsednik Roosevelt s predstavniki ameriške vojske in mornarice, je imel Roosevelt še posebno dolgo konferenco z mornariškim ministrom, polkovnikom Frankom Knoxom ter šefom za pomorske operacije, admiralom Starkom. Kakor zatrjujejo v krogih, ki so blizu vladi, so na tej konferenci pretresali vprašanja o dodatni ameriški pomoči Veliki Britaniji na morju. Dragi nemški protest Washington, 3. apr. j. (DNB.) Odpravnik poslov nemškega poslaništva je danes zjutraj v drugi protestni noti najstrožje protestiral proti neugodnemu postopanju ameriških oblastev s posadkami nemških ladij, ki jih je zaplenila ameriška vlada. Zunanji minister Cordell Hull je Izjavil na včerajšnji tiskovni konferenci, da ameriška vlada že proučuje in sestavlja odgovor na protestni noti, ki sta ju poslali nemško in italijansko poslaništvo v Wa-shingtonu zaradi zaplembe nemških in italijanskih ladij v ameriških pristaniščih. Odgovor bo v kratkem izročen in bo takrat najbrže objavljena tudi vsebina protestnih not ln odgovora. Zahteva po odpoklicu italijanskega atašeja Washington, 3. aprila, j. (Ass. Press). Ameriški zunanji minister Hull je danes, v imenu predsednika Roosevelta izreči! italijanskemu poslaniku noto. v kateri zahteva ameriška vlada takojšen odpoklic italijanskega mornariškega atašeja pri italijanskem poslaništvu v Washingtonu, admirala Alberta Laisa. Nota. katere besedilo je bilo objavljeno, pravi da glede na gotova dejstva in okoliščine, ki so obrnile nase pozornost ameriške vlade v zvezi z odnosa, ki jih je imel admiral Lais do gotovih oseb in dogodkov, ki značijo kršenje veljavnih zakonov Zedinjenih držav, predsednik Zedinjenih držav ne bi mogel več smatrati italijanskega mornariškega atašeja za persono grato ter da njegova navzočnost v Zedinjenih državah ne bo mogla biti več dolgo prijetna vladi Zedinjenih držav. Na tiskovni konferenci so bila zunanjemu ministru Hullu zastavljena nekatera vprašanja, ali misli morda ameriška vlada napraviti kak shčen korak tudi proti kaki nemški osebnositi v Zedinjenih državah. Zunanji minister Hufll je na ta vprašanja odgovoril, da o tem vprašanju trenutno ni mogoče razpravljati Odstopitev nadaljnjih ladij New York, 3. apr. j. (DNB.) Kakor poročajo lz Washingtona, je imel predsednik Roosevelt dopoldne razgovor s predsednikom mornariškega urada Landom, s katerim je obravnaval vprašanje odstop:tve novega trgovinskega brodovja Veliki Britaniji. New Tork, 3. apr. j. (Ass. Press.) Parlamentarni tajnik angleškega mornariškega ministrstva, sir Arthur Salter, je do-potoval v neko kanadsko luko, odkedsr se je nemudoma odpravil naprej v Washing-ton. Pred odhodom je Salter izjavil predstavnikom ameriškega tiska, da je šel na potovanje na pobudo ministrskega predsednika Churchilla ter da bo s predstavniki vlade Zedinjenih držav sodeloval v organizaciji ladijskih transportov, s katerimi se bo prevažal lz Amerike v Anglijo vojni material, kakor tudi pri vprašanjih, ki se tičejo gradnje novih trgovinskih ladij v ameriških ladjedelnicah. ladij osi Mexico, 3. aprila, j. (DNB.) Mehiška oblastva v Vera Cruzu so še v torek zvečer odstranila posadko z nemškega tovornega parnika »Hammeln«, kl niso smeli vzeti s parnika ničesar s seboj. Mornarji so bili začasno spravljeni v neki hotel. Kakor poroča »Unlversal Graflco«, bo mehiška vlada verjetno sklenila, da bodo posadke vseh nemških in Italijanskih parnikov, kl so bili zaplenjeni, internirane vse do konca sedanje vojne. Santlago (čile), 3. aprila, j. (Un. Press) S službenega mesta potrjujejo vesti, da je peruanska križarka »Almirante Grau« nagla na odprtem morju goreča nemška parnika »Miinchenc in »Hermonthis«, ki sta brez dovoljenja zbežala lz peruanske luke Callao v ponedeljek. Posadka je parnika zapustila ln ni znano, kje se trenotno nahaja. Bnenos Alres, 3. aprila, j. (Ass. Press.) Argentinska vlada še ni odločila ničesar konkretnega o usodi 25 nemških in italijanskih ladij, kl leže zasidrane v raznih argentinskih lukah. 15 parnikov pripada raznim italijanskim družbam, dočim so ostale ladje last nemških paroplovnih družb. Dasi argentinska vlada teh parnikov, kakor zatrjujejo v poučenih krogih, zaenkrat še ne bo zasegla, vendar je skoro gotovo, da nobenemu Izmed njih ne bo dovolila odstraniti se iz pristanišč, v katerih 8° nahajajo. Stavkovno gibanje New York, 3. aprila. AA. (Reuter.) Predstavnik ameriške vlade za posredovanje med podjetji ln stavkujočlml je začel včeraj posredovati med Fordovimi avtomobilskimi podjetji v Detroltu ln predstavniki delavskih sindikatov. Fordovo podjetje je pristalo na to, da ostane za ves čas posredovanja tovarna zaprta. Medtem pa je bila stavka, ki je izbruhnila v tovarni za izdelovanje jeklenih plošč za mornarico, prav tako predlagana novemu federalnemu svetu za posredovanje v sporih pri industrijah, ki delajo za narodno obrambo. Poročajo, da pogajanja glede zaključka stavk v industriji premoga napredujejo. Nemški Institut v Mehiki razpuščen Mexleo, 3. aprila, j. (Ass. Press.) Mehiška oblastva so razpustila »nemški institut« v mehiški prestolnici, ker je širilo protidemokratska načela in nemško propagando. Razpuščeni nemški institut je imel nad 1500 članov. Ameriško-mehiški dogovor New York, 3. aprila, j. (Ass. Press.) Predsednik Roosevelt je predložil senatu v ratifikacijo ameriško-mehiški dogovor, ki dovoljuje letalstvu obeh držav vzajemno uporabljanje vojaških letališč na pod proti Panamskemu prekopu. Obisk poveljnikov mornaric Južne Amerike New ¥ork. 3. aprila, j. (Ass. Press.) Načelnik štaba ameriške vojne mornarice. admiral Stark, je povabil vrhovne poveljnike mornaric vseh držav latinske Amerike na obisk v Zedinjene države. Vrhovni poveljniki mornaric latinskih ameriških držav pridejo v Zedinjene države mesca maja. Nov francoski poslanik v Argentini Buenos Aires, 3. aprila. AA. (DNB.) Francoski poslanik Peyrouton, ki se je v torek pripeljal semkaj, je izdal na Francoze, živeče v Argentini, pozdravno poslanico, v kateri popisuje dogodke, ki so ce pripetili na Francoskem, in podčrtava vlogo, ki jo Francija danes igra in ki jo bo igrala v bodočem razvoju evropske celine. Angleško-turški vojaški posveti Ankara, 3. aprila, j. (Reuter.) Zastopnika poveljstva angleške vojske na Srednjem vzhodu, general sir James Marshall-Cornvvall ln letalski podmaršal Almhirst sta danes dopotovala iz Egipta v Ankaro. Angleška vojaška zastopnika bosta v Ankari nadaljevala razgovore s predstavniki turškega generalnega štaba. Kakor znano, so .se ta vojaška posvetovanja pričela mesca januarja. Posvetovanjem bo prisostvoval tudi admiral sir Shov/ard Kel-ly, ki je izza januarskih posvetovanj ostal trajno v Ankari. General de Ganile pri generalu Wavellu London, 3. aprila. AA. (Reuter.) General de Gaulle, ki se je pripeljal v Kairo, je imel dolge razgovore z generalom \Va-vellom in britanskim poslanikom v Ka ru Lampsonom. Obiskal je tudi predsednika egiptske vlade in vojnega ministra. Vojna na Kitajskem Hankov, 3. aprila, i. (Štefani) Kitajska 27. armada, ki si je več dni prizadevala, da bi spet osvojila izgubljeni Isanj. je doživela popoln zlom. Japonske če e so prešle v protinapad ter so kitajski 27. armadi prizadejale izredno hude izg .be London, 3. apr. j. (Reuter). Dolgoletni popularni kitajski poslanik pri anileški vladi Quo-Tai-Chin bo v kratkem zapustil London, ker ga je odpokliiala njegova vlada. Reuterjevemu dopisniku ie kitaj :ki poslanik izjavil, da .is prejel od genera'a Cangkajška nalog, naj se vrne v Cung-king. Glede na vesti, ki so se razširile v zvezi z njegovim odhodom, češ da bo Quo-Tai-Ch:n imenovan za novega kitajskega zunanjega ministra namesto dosedanjega zunanjega ministra dr. Vang-huia je kitajski poslanik izjavil, da ne more dati nikakega pojasnila, ker mera vsako imenovanje priti in se razglašati ed:nole iz Cun°kinga. Kitajski poslanik se bo vrnil v Cungking oreko Amerike. V Londonu je bil Quo-Tai-Ch:n kitajski p~s"anik celih 8 let ter je užival izredno popularnost. Cungking. 3. aprila, n. (DA). Na seji izvršnega odbora Kuomintanga je snoči maršal Čangkajšek izjevil, da se mora pričeti gospodarska obnova države paralelno z nadaljnjo vojno proti Japonski. Vojna kriza je sedaj prestala. Obnovi svojega gospodarstva morajo Kitajci posvetiti vse svoje skrbi. Od uspeha ali neuspeha njihovega dela bo odvisen tudi konec te vojne. Reforme v Siriji Vichy, 3. aprila, n (SDA). Francoski komisar v Siriji general Dentz je ime.ioval novega sirijskega ministrskega predsednika. Pridržal si je pravico sam imenovati tudi ostale člane vlade. Člani nove vlade bedo imeli posvetovalno prav eo. Odredbe zakonskega značaja bo po- njihovem nasvetu izdajal ministrski predsednik V kratkem bo imenovan tudi poseben, državni svet. ki bo pripravljal pesamezne zakonske načrte. Vichy, 3. aprila, j. (Havas). V okvtru protestnih demonstracij zaradi zakasnelih pošiljk živeža je priš:o danes v Beirutu v Siriji do spopadov med demon tranti in policijo. Pri spopadih sta bili dve osebi ubiti. Na pomoč ie bilo pokUca-o vtia-štvo. da vzpostavi red Vojaške r {ni'je patrulirajo tudi po ulicah mes'a Co ona. Večina trgovin v Siriji je zaprtih. Razgovori v Lizboni Lizbona, 3. aprila, o. Portugalski ministrski predsednik Sa^azar je davi sprejel jtaJ^anske-ra in nemškega ooslan:ka. Razgovor je tra-'"' eno uro, vendar o rjegovi vseb:ni ni Mi,- n-ogoče izvedeti nikakih podrobnosti. Poškodovan original boljše predmete prizanesljivo — navadne temeljito - . Maši kraji in ljudfe Za izboljšanje ljudskosolskega zakona Prof. Gustav šilih lz Maribora je pred dnevi imel pod okriljem Pedagoškega društva v mineraloški predavalnici ljubljanske univerze zanimivo predavanje, iz' katerega povzemamo nekaj misli: Znano je, da pedagoško društvo združuje v svojih vrstah pedagoške delavce raznih svetovnih nazorov, v 20 letih njegovega obstoja pa nas je združevala: 1. ljubezen do našega naroda in do skupne narodne države, ki jima želimo služiti po svojih najboljših načelih; 2. pedagoški imperativ, ki nam veleva, da moramo imeti pred vsem drugim pred očmi blaginjo d >raščajočega rodu; 3. socialni čut. ki nam nalaga, da kolikor mogoče pomagamo širokim, za vsakdanji kruh se težko borečim slojem: 4. optimizem, vera v napredek ter v dobro človeka in osebnega prepričanja. Zahteva po reformi ljudskošolskega zakona je stara. Končno so bile postavljene štiri glavne zahteve: 1. razdržavljenje: 2. demokratizacija: 3. decentralizacija in 4. depolitizacija. Pedagogi stojijo na stališču. čim več nuditi o+roku. Potrebna je odgovorna, čista nesebična skrb za otroka in njegova obramba. Edini pravnik otroka je pedagog, kajti vsak ie toliko šolan, da ve. kaj je otrok in kaj mu je trebil. Včasih se je zahtevalo od otroka več od odraslih, danes pa smo znatno skromnejši. Vzgoja pomeni poduhovljanje. iz individualnosti napraviti osebnost Vsak pravi pedagog je pristaš absolutnih vrednot: svetosti, dobrote, lepote, resnice, praktičnosti, zdravja... On je čuvar pristne narodne kulture. Ve. da je vsak narod izoblikoval svojo kulturo in čuva narodno skupnost. Slab pedagog pa more tudi škoditi. Pedagog mora okt vzgojitelj stati nad svojo strankarsko pripadnostjo in se zavedati, da je pedagoško življenje v neprestanem gibanju, spremlenljivo. vezano na napredek in časovne spremembe, da je del celotnega življenja sedanjosti. On je posredovalec med duhom časa in vzgojo. Šolstvo ima svoje posebne naloge; razlikovati moramo poklicno in občno izobrazbo. Obča izobrazba nima namena, pripraviti otroka na poklic. Organizacija osemrazredne ljudske šole temelji na mla-dinoslovno dognanih razvojnih- stopnjah. Značilnosti ljudske šole so: 1. ljudska šola nudi poljudno izobrazbo; 2. bolj od drugih šol približa otroka resničnemu življenju in 3. idejna zaokroženost potika. Zaključek šole naj bi omogočaš vsakemu učencu splošen pogled na svet. Sedanji zakon je sicer boljši od prejšnjih, vendar še v marsičem slab in potreben poprave. Osemletni pouk n. pr. se v praksi ne izvaja po vsej državi. V Srbiji je v veljavi štiriletna obveznost. Preveč vpliva ima politična oblast in zakon je preveč ozko-srčen. Predlog Kmetijske zbornice je nemogoč. čeprav ima nekatere dobre ftvari. Starši so premalo pritegnjeni k sodelovanju. Potrebno je. da se poudari državljanska zavest, razdržavi celokupno šolstvo: decentralizira in hkratu v celoti depolitizira. Ločiti je treba šolsko upravo od politične. Mnoge države imajo popolnoma samostojne šolske svete (v USA in Švici). Ustanovijo naj se avtonomna šolska okrožja. Šola naj bo jugoslovanska pod upravo ministrstva prosvete v Beogradu. potem slovenska z upravo v Ljubit ani in okrožna, ki pa bi razpadla v šolske okraje. O tem naj izrazi svoje predloge in želje ljudstvo, odločati pa mora pedagog. Vsakemu sposobnemu otroku naj se omogoči izobrazba ne glede na socialni položaj; prestopa iz nižje ljudske šole na meščansko in iz te na srednjo naj se ne stavi ja j o ovire. Osemletna šolska obveznost naj se nikakor ne skrči na šestletno. Obvezne naj bi postale triletne nadaljevalne šole. Nujna je potreba ustanovitve slovenskega prosvetnega sveta, nekakšnega svetovalnega organa in dveletnih pedagoških akademij. Ročno delo se nikakor ne sme odpraviti iz učnega načrta, ker je nujno potrebno in imajo namen. razvijati psihične in fizične sile. Ljudska šola je preveč opredmetljena. Šolski nadzornik naj postane svetovalec in vodja in naj nudi več skrbi mlademu učiteljskem naraščaju. Pobudo, ki jo je dala Kmetijska zbornica z revizijo zakona o ljudskih šolah od 9. decembra 1929, je sprejela Pedagoška centrala z vsem upoštevanjem ker osnovna načela ne bi zrahljala stremljenja po politični skupnosti in kulturnem zbliže- | vanju ter za nadaljnje izgrajevanje šol- I stva v smislu ugotovljenih znanstvenih izkustev. Načelo demokratizacije pa za hteva, da so k reševanju tega vprašanja prav tako poklicani tudi drugi činiteljL Pedagoška centrala, Pedagoško društvo, Šola in dom, Krščanska šola, šolska oblast, učiteljske, veroučiteljske. nadzorni-ške organizacije itd. Zato moramo smatrati zakon o narodnih šolah, revidiran po Kmetijski zbornici v Ljubljani, le kot enega izmed osnutkov načina preosnove zakona o ljudskih šolah, s katerim se v marsičem ne moremo strinjati, ker šolstvo ni le produkt kulturnim stremljenj cerkve, duhovščine in samoupravnih te les, ampak tudi vs kokraten produkt gospodarskih, socialno-političnih in kultur-no-znanstvenih dognanj dobe v kateri se to šolstvo razvija, soupoštevanjem staršev, vzgojiteljev in do neke mere tudi mladine. Otrok od 12. do 14. starostnega leta in zmožen dojemati pouk ali vzgojo s ciljem poklicne usmerjenosti, zato je treba obdržati dosedanjo osemletno šolsko obveznost, a brez dosedanje dvodelbe z onimi olajšavami, kakor jih predvideva dosedanji zakon in (v kolikor niso v opre-ki z zaščito šoloobvezne mladine. Priključi pa se naj triletna nadaljevalna šola. katera naj ima v prvem letu obče izobraževalni smoter, v naslednjih letih pa postopno usmerjeno poklicno izobrazbo. Šolstvo naj se kolikor mogoče depolitizira. osvobodi odvisnosti menjajočih se političnih režimov. Šolski zakoni za posamezne kategorije šol naj se rie s nujejo ločeno drug od drugega in naj se ne izključujejo. Vse šole naj se medsebojno vežejo, da bodo v enotnem šolstvu močneje zastrujili tisti bitni tokovi vzgoje in izobrazbe, ki so za bolj in smotrno etično, narodno, državljansko in humanitarno zavest in značaj neobhodno potrebni. Ustanovi naj se prosvetni banovinski svet ali vrhovni zavod za ljudsko kulturo, težnja vseh činiteljev, ki se brigajo za napredek ljudskega šolstva, pa mora biti, da se temeljito in učinkovito reformira strokovno šolanje učiteljev, tako, da se sedanje učiteljske šole nadomestijo z dvoletnimi pe-dagošŠimi akademijami, v katere bi stopali skrbno izbrani absolventi srednjih šol z višjimi tečajnimi izpiti. Za pravo decentralizacijo in demokratizacijo, ki jo zahteva revizija, je vsekakor potrebno, da se v posamezne člene zakona vnese: a) večja udeležba učitelj stva pri krajevnih, okrajnih in banovinskih šolskih svetih; b) člani bi morali biti vsi voljeni in ne imenovani — razven zastopnikov prosvetne oblasti in c) predvideti je treba pra krajevnih in banovinskih šolskih svetih tudi izvolitev namestnikov. Najstarejši občan Železnikov Železniki. 3. aprila Pred tedni je dopolnil devetdeseto leto g. Jožef Torkar. Jubilant se je rodil 3. marca v vasici Torki pod Ratitovcem. Jožef Torkar je najstarejši občan Železnikov. Kakor pa sam trdi, tudi najstarejši moški v gornjem delu Selške doline. Iz spominov na svoje dolgo življenje je med drugim povedal: Oženil sem se v 29. letu, vdovec pa sem že tri ln trideset let. Po smrti žene se nisem več ženil, čeprav bi nevesto lahko dobil. V zakonu sem bil srečen. Rodilo se je 8 otrok, pet dečkov in tri deklice. Kar do- sti jih je bilo za takratne razmere. No, hvala Bogu, kruha nam ni manjkalo, dasi-ravno so bili zaslužki zelo pičli. V mladosti so umrli trije sinovi ln dve hčerki, dva fanta sta se pa ponesrečila pri gozdnih delih, kjer smo večino življenja bili zaposleni. Kot lzvežban gozdni delavec sem v mladih letih mnogo prepotoval. Resno bolan nisem bil nikoli, saj pa tudi nismo bili tako tenkočutni kakor so ljudje danes, živel sem zmerno, kadil nisem nikdar, pijančeval tudi ne. Rad pa sem si privoščii kozarec vina ali šilce žganja, posebno pri težkem gozdarskem delu. Vid imam še danes Izvrsten, čitam še vedno brez naočnikov. Pred tremi leti sem bil še na Ratitovcu, kamor sem prišel prav z lahkoto, pred dvema letoma pa tudi v rojstni vasi Torki. še danes bi se potrudil na Ratitovec, kajti noge imam še dobre, le v glavo ml pride včasih neka vrtoglavost pa bi mogel kam pasti. Iz mladostnih let bi lahko povedal mnogokaj zabavnega pa tudi po-učr "ga, saj spomin Imam Se precej dober, toda bilo bi predolgo. Pripomnim naj samo da so bili časi nekdaj mnogo prijetnejši kakor so danes, t. j. časi, ko nismo vedeli ne za avtomobil, ne za radioaparat ln ne za letalo! Najlepše je bilo iti po skalnatih grebenih, podirati debela smrekova in bukova debla, v nedeljo za počitek pa na Ratitovec. Jubilant se je sam naučil čitati in pridno prebira knjige. Sinova, ki še živita sta vzgojena v naprednem duhu, vnuki pa se živo udejstvujejo v Sokolu. Edina hči Marija je že vrsto let uslužbena pri gostilničarju in trgovcu Ivanu žbortarju v Zalem logu. Devetdese* letniku Torkarju želimo še mnogo čvrstih let. Novo maksimiranje cen mesa Policijka uprava je vsem prodajalcem razposlala opozorilo, v katerem je določila nove cene in zagrozila kršiteljem z občutnimi kaznimi V spomin Alojziju Verniku V noči od torka na sredo je po dolgi in hudi bolezni izdihnil v Leonlšču poštni uradni ravnatelj v pok. Alojzij Vernik. Z njim lega v grob zadnji moški potomec so-kolske rodbine Vernikovih. Pokojnik je bil po prevratu dolgo vrsto let predstojnik blagajne na pošti Ljubljana I, v pokoj pa je stopil pred dvanajstimi leti. Bil je vzoren uradnik, navdušen Slovan in neustrašen Sokol povsod, kjer je služboval, v Trstu Pulju in v Ljubljani, in je vse do zadnjega v ponosom nosil rdečo srajco. Pod dr. Tavčarjevim starostovanjem je bil tudi več let marljiv tajnik Ljubljanskega Sokola. Pogreb bo danes popoldne ob 15.30 z Žal iz kapelice sv. Petra. Svojega dolgoletnega zvestega člana iz nekdanjega člana uprave bo spremila na njegovi zadnji poti deputa-cija Ljubljanskega Sokola v kroju in s praporom. Počivaj v božjem miru, narodnjak! P. PIJANOST »Priča, kako ste ugotovili, da je bil obtoženec pijan?« »Stresal je kandelaber in potem pod njim iskal jabolka.« DOTA »Ali je tvoja žena prinesla kaj s seboj v zakon?« »Da. željo, da bi imela avto.« DRAG PES Smolec si je prejšnji teden kupil psa. Dreta ga je vprašal: »Takšenle pes te pa precej stane, kaj?« »Da, »je pritrdil Smolec,« doslej že trojne hlače.« MISLIL JE... »Obtoženec, vi ste torej pričo poljubili, in ko je potem začela jokati, ste jo še enkrat poljubili...« »Da, gospod sodnik. Mislil sem, da so bile to solze veselja.« ZVESTOBA »AH si mi pa tudi zvest, ljubi Peter, kadar si na potovanju?« »Prisegam ti, Špela! Kadar zagledam med potjo kakšno lepo žensko, vidim v duhu tudi tvoj obraz in si mislim sam pri sebi: Poberl se, satan, od meaie!« POZNA TO! »Saj nič več ne pijete!« »Moram biti previden. Kadarkoli pijem, krvavim iz nosa.« »To pa poznam! Tudi pri meni se zmerom konča s pretepom.« DOBRA DUŠA Mož (bere): »Kakor je znano, železo zelo privlačuje strelo...« žena: »Vidiš, kako dobro je, da ti nikoli ne dam hišnega ključa, kadar hočeš iti zvečer od doma!« Ljubljana, 3. aprila Zaskrbljenosti in strahu ki sta vladala v naši javnosti zarad: nezadržanega porasta cen najpotrebnejšim ž-vljenjskim potrebščinam. je zadnja naredba ministra za prehrano, ki je prepovedala vsako povišanje cen, do nadaljnega sicer napravila konec, zaradi krivega tolmačenja pa je nastala prava zmeda na trgu. Največ razburjenja je vzbudilo povišanje cen mesu in mesmih izdelkov, ki je neposredno sledilo znanemu banovemu odlcdcu Lahko razumemo težavni položaj naših mesarjev, ki glede cene živini niso deležni nikake zaščite, vendar morajo poklicana oblastva misliti predvsem na široke množice konzumentov katerih dohodki so se v splošnem le v neznatni men zvišali ali pa so celo (»ta h na prejšnji višini in katerih obstoj je z naraščajočo draginic že resvno ogrožen V razumevanju teh razmer in v želji, da prepreči špekulacije in zmedo ter napravi red na trgu. ie uprava policije danes razposlala vsem proizvajalcem posredovalcem in prodajalcem življenjskih p«>trebščm v mesni stroki v Ljub'tam opozordo da so odobre ne naslednje maksimalne cene mesa >n mev nih izdelkov: Goveje meso: 1. vrsta prednji del 16 din 1. vrsta zadnji dei 18 din. II. vrsta prednji del 13 din, II vrsta zadnji del 15 din Goveji jezik: 18 din, pljučka 6 din, vranca 12 din. vampi 10 din. vampi kuhani 12 din. srce 10 din. jetra 14 din. ledvice 16 din. možgani 20 din, glava 8 din, loj črevesni 14 din, loj surov .ledvični 18 din, loj topljen čist 24 din. V mesarijah, kjer se prodaja meso prednjega in zadnjega dela po enaki ceni in je to v ceniku izrecno označeno, sme biti cena 1 kg govejega mesa I. vrste največ 17 din, II. vrste največ 14 din. Meso 1. vrste je meso volov in telic. To meso je označiti pri mesnem ogledu kot tako z žieom. Vse ostalo meso je druge vrste. Za sprednji del se smatrajo tile kosi: tneča, prsa ln robček, vrat. podplečje. debela rebra, sprednji bočnik, zadnji bočnik, pod-trebušnica ter odrezkl od Izrezkov. Za zadnji del se smatrajo tile kosi: šimbas. pljučna pečenka, roža. notranje stegno, zunanje stegno, kugla. bržola in debelo pleče. Te cene veljajo, ako se prodaja priklacra posebej. Ako se dodajajo ti komadi kot priklada mesu, se prodaja priklada po isti | ceni kakor meso. Priklada se sme prodajati k naslednjim mesnim kosom v naslednjih odstotkih teže: k prsim in trebušni ni do 10°/», jeter, srca ln kosti k plečetu ali stegnu popolnoma očiščenemu 20 do 25 odstotkov, k rebrom 5 do 10 odst Po višjih cenah, kakor so zgoraj označene, se smejo prodajati tile specialni kosi govejega mesa brez vsake priklade: kot izrezki popolnoma očiščeni: pljučna pečenka po ceni do 26, notranje in zunanje stegno, kugla in pleče po ceni do 24 din za kg. Bržola po ceni 22 din za kg. Koštrunovma se sme prodajati po 1.4 do 16 din jagnjetlna po 16 do 20, kozličevina po 20 din. Konjsko meso: I. vrste po 10 din. H. vrste po 8 din. Po čl. 6 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije mora imeti vsakdo, kt prodaja življenske potrebščine in ostalo blago v prodajalni ali obratovalnici, na trgu in na drugih krajih, na vidnem mestu eenik za predmeta, ki lih prodaja. Vsak proizvajalec (mesar), posredovalec al' prodajalec življenjskih potrebščin in f*»talega blaga. najsi prodaja na debelo ali na drobno je dolžan imeti na proda i življenjske potrebščine in ostalo blago, ki ga je pronzvedel ali nabavil ze prodajo. Prenove d a no je kopičiti življenske potrebščine in ostalo b'ego zato. da bi potrebščine in blago vzele iz prometa in s tem zvišala nj h cena Prepovedano je dalie orne jevanje proizvodnje, nabave in prodaje življenjskih potrebščin in ostalega blaga pod običajno mero. prav tako pa so prepovedani tudi drugi postopki, ki povzročajo povišanje cen življenjskim potrebščinam in ostalem blagu Uprava policije ponovno opozarja vse prizadete, da se edino teh oblastveno dovoljenih cen točno drže Vsak prekršek se bo kaznoval z zaporom 30 dni in 5000 din denarne globe, prestopek pa z zaporom do l leta in denarno globo do 100.000 din. Kdor pe bi se ponovno pregrešil prot; tem zakonskim uredbam, ima računati tud' s tem. da se mu prepove nadaljno poslovanje začasno aii za vedno Poravnalna razprava med delavstvom in Združenimi papirnicami brezuspešna V ponedeljek je bila v vrsti poravnalnih razprav, ki se kot posebno znamenje in izraz časa, v katerem živimo, vršijo dan za dnem, tudi II. poravnalna razprava med delavstvom in Združenimi papirnicami Vevče, Goričane—Medvode d. d. Delavstvo je bilo na razpravi zastopano po obratnih zaupnikih, vaeh strokovnih organizacijah in Delavski zbornici. Podjetje je podalo načelno izjavo, da na zvišanje delavskih mezd upravni odbor ni pristal, ker podjetje za tako povišanje nima finančnega kritja. Zastopniki delavstva in strokovnih organizacij odklonilnemu stališču niso mogli pripisovati resnosti, ker je vsa naša javnost in seveda tudi delavstvo še pred kratkim čitalo v dnevnem časopisju lanskoletno bilanco podjetja, ki izkazuje celo povi-šek na izplačilih dividend. Razumljivo pa je, da je poleg izkazanega dobička podjetje zabeležilo lep uspeh tudi v novih investicijah. Glavni delavski zaupnik Pan-geršič je v dolgih izvajanjih prikazal težko stanje delavstva, ki trpi zaradi stalnega naraščanja draginje, za katerega pri svojih mezdah nima odgovarjajočega porasta. S številkami je dokazal, da imajo delavci v papirni tovarni v Radečah veliko višje plače, kakor pa oni, čeprav so bile Združene papirnice v socialnem oziru vedno vodilne. Ugotovil je tudi, da gre povišanje dividend na račun večje energije, ki jo je delavstvo vložilo v delo. Istotako je ugotovil, da delavstvo s povprečnim za- služkom ne zasluži toliko, kolikor znaša življenjski indeks Benka Grada za štiričlansko di-užino. Na vse te stvarne ugotovitve so dali zastopniki podjetja izjavo, da jih pač upravni odbor ni pooblastil, da bi pristali na kakršno koli povišanje. Zastopnik Narodne strokovne zveze je pri razpravi opozoril zastopnike podjetja na čas, v katerem živimo. Poudaril je, da ti časi terjajo od vseh stanov, da se odrečejo gotovim priboljškom. Nacionalni in narodno obrambni interesi, katerim moramo pripisovati prvenstveno vlogo, zahtevajo, da je delavstvo v teh razmerah kar najbolj zadovoljivo plačano, ker bosta sicer njegova nacionalna zavest in narodno obrambni čut omajana. Vsi, ki jim divi-denda ni eksistenčno vprašanje, naj se ji odpovedo, da bo delavec imel življenjskim potrebščinam primerno plačilo. Na vse ugotovitve delavstva in njegovih zastopnikov je podjetje vsako zvišanje odklanjalo in je zaradi tega bila razprava zaključena brez uspeha. Podjetje ima čas. da se odloči še za razsodišče, kjer bo moralo s svojimi računi dokazati, da ni zmožno ustreči upravičenim delavskim zahtevam. Ne raznašaj govoric! Kulturni pregled Svetil vzor Njegoša n. Predvsem poudarja Rakočevič Njegoševo zaničevanje materializma. Sentimentalnost, težnjo po čutnem uživanju na tem in onem svetu, senzualnost, strastnost in druge podobne slabosti, ki označujejo materialistično vrednotenje življenja, pripisuje Njegoš Turkom, saj so mu bili Turki nositelji vsega zla. Po Njegoševem prepričanju človek ni ustvarjen za uživanje in zadovoljstvo. »Materialne dobrine ter z njim združeni užitki in prijetnosti so zemeljskega izvora, a zemlja nikakor ni smoter človeškega življenja, marveč samo prizorišče za izvajanje tega smotra . . Višji smoter človeškega življenja govori odločno zoper etični materializem. In prav ta je bolj ali manj prikrita gibalna sila osvajalcev in družbenih za-jedalcev. končni smoter bojevite plasti, ki hoče zagospodovati nad drugimi da za ceno njihovega trpljenja in dela zagotovi svojim članom boljše življenje in večje možnosti užitka. Njegoš je v »Gorskem vijencu« in drugod prikazal Turke kot izrazito sebične materialiste. Celo njihova predstava paradiža je združena s čutnim uživanjem Prav Turki Njegoševega časa in prejšnjih dob nudijo prepričevalen dokaz, da sta tako zvana r ;stika moči in stremljenje po velikem prosto- ru samo posledica izrazito materialističnega gledanja na življenje. Tudi tu se je bojevita plast ljudi maskirala z verstvom, se posluževala islamskih- fanatikov, gojila nestrpnost in mržnjo, izkoristila vse možnosti bojevanja, da bi si podredila slabejše narode in si potlej delila materialne ugodnosti, ki so ji dotekale iz parazitiranja na tujih tleh in tujem ljudstvu. Otomanski imperializem je nastal iz interesov roparske tolpe, ki je svoj pohlep po materialnem uživanju razširila v državno in versko ideologijo ter je s to zvijačo in s težkim nasiljem dolgo časa obvladovala zlasti vzhodnoevropski, etnično povsem tuji prostor. Iz pohlepa tolpe je nastala državna moč, ki jo je predstavljala turška dinastija. Pokojni filozof Oswald Spengler je delil ljudi (in z njimi narode!) v drobnico in v orle. Razne variante te filozofije, ki delno korenini v Nietzscheju, srečujemo tudi v spisih nekaterih filožo fsko-poli ti čnih avtorjev našega časa. Črnogorski mislec Njegoš je zdavnaj pred Spenglerjem posnel iz živalskega sveta primero za razlike med ljudmi Delil je ljudi v svinje in orle. Svinjskemu tipu pripadajo tisti, ki ne vidijo v življenju nič drugega nego samo svoje »blagoutrobije«, kakor imenuje Nje- goš čutno uživaštvo. Orel pa ni črnogorskemu pesniku-filozofu poosebljenje roparske predpravice močnih in drznih, kakor je bil Spenglerju, marveč simbol dostojanstva in vzvišenosti. Nemara je bil Njegoš kot prirodoslovec slabši od Spenglerja, morda je odmeril tej močni ptici roparici previsoko vlogo. Hotel je pa povedati, da mora svoboden in etično odgovoren človek prav kakor orel plavati v višavah in nad prepadi, ne pa kakor svinja tičati v zemeljskem blatu. Njegoš je zahteval, da se ljudje, ld se zavedajo svojega dostojanstva in svoje nravne odgovornosti, bore zoper materialiste. Zato je postavil nasproti materialistom vzor svojega orlovskega človeka, junaka-vi teza, ki združuje telesne vrline z nravnimi odlikami. Ni lahko postati vitez v tem smislu. »Težak vjenac, al' je voče slatko«, pravi Njegoš. V dosegi tega pa je najvišji smoter zemeljskega boja. Rakočevič dobro pravi: »Ce pravilno doumemo Kantov kategorični imperativ kot moralno zapoved izvrševanja nekaterih dejanj, katerih nameni nam niso izkustveno povsem otipljivi in za čijih izvrševanje ni treba poznati predmeta in razmer, ki so bolj spekulativnega značaja in izmed vseh človekovih karak-ternih lastnor*i združene z zavestjo njegovega dostojanstva, tedaj je jasno, da se je Njegoš s tem, kar zahteva od viteškega človeka, močno približal takemu kategoričnemu imperativu.« Ta jugoslovanski Kant je tudi kategorični imperativ izražal v prilikah, ne pa z učenimi formulami. Postavil je človeka pred odločitev, da izbere uživaško življenje, ali pa življenje orla v višavi, ki je polno pomanjkanja, neudob-nosti in nevarnosti. »Kategorični imperativ«, ki ga je vključil v to dilemo, je občutek čas t L Človek, ka nima občutka časti, je v Njegoševih očeh naj bliže tisti živali, ki rije po blatu. Za čast se je treba boriti, boj pa zahteva junaštva. Mnogi današnji filozofi in politični ideologi takisto poudarjajo ideal junaštva. Črnogorski pesnik in mislec je pred sto leti pokazal to. kar »ideologi junaštva« danes pozabljajo: da je junaštvo visoko in pomembno samo po svojem etičnem smotru, po tem, kako in koliko je v službi dobrega, pozitivnega, konstruktivnega življenjskega načela. Osvajanje tujih dežel in zasužnjevanje narodov, ki je bilo gonilna sila turške hrabrosti, ni junaštvo v višjem pomenu besede, ker nasprotuje etičnim načelom Tudi tak osvajalec bi se odločno uprl zasužnje-nju, če bi ga napadel narod, ki je močnejši od njega Eno prvih etičnih pravil, ki stoji odnkraj relativnosti človeških meril, je načelo: Ne stori drugemu tega, kar ne želiš, da hi drug storil tebi! To načelo velja za po edin ce prav kakor za narodne kolektive. Njegoš dobro razločuje junaštvo Marka Kraljeviča in Miloša Obiliča. Oba jta bila junaka. Toda Miloš Obilič je bil poleg tega še vitez, medtem ko je Marko Kraljevič pokazal svoje junaštvo tudi za neviteške, nravno slabše reči. Viteštvo je tista vrsta človečke hrabrosti, ki razločuje med tem. kar je treba storiti in kar ne; vitez se bori samo za pravično stvar, za domovino, za splošne človeške dobrine, za svoje etične maksime, ki so sad življenjske izkušenosti in narodnih ter religioznih idealov. Zato je po Rakočevi-ču Njegoš nadaljnji kategorični imperativ dosega viteške slave. Človeška veličina je torej v tem, da se človek bori in vojskuje, vendar ne zaradi bojevanja samega, ne zaradi krvi in nasilja, marveč zato, da skuša doseči neki plemenit smoter in dati človeškemu živ ljenju višji smisel. To je vsebina Njegoševega »Šolstva«. Po življenjskem stilu primitivno, a po svoji kulturi modro in izkušeno črnogorsko ljudstvo, iz katerega je Njegošev bistri duh zajemal najgloblje izkustvene spoznave, si je v senci kr-šnih gora, v neprijazni prirodi, v trdem boju z močnim aziatskim imperializmom, sklicujočim se na pravico svojega števila in zametujočim vse etične ideale, ustvarilo vzor junaka-vite-za, ki se je v Njegoševi pesniški misli do kraja izkristaliziral. Ni človek v polnem smislu besede, kdor hlepi po užitku, oblasti in moči; ni junak tisti, ki kaže samo svojo moč in- oblast; človek, junak in vitez je samo tisti, k; se v vsem svojem življenju bojuje za dober in pravičen smoter, za višji živ-ljenski ideal. Ta ideal posameznega človeka izvira sicer iz njegove osebnosti. vendar je tudi v zvezi s tli, z narodom, z domovino, torej s tistim kolek-traata, ki mu osebnost pripada po svo- DomaČe vesti • Profesorski Izpit so opravili suplenu dr. škerlj in Matija Mavčec lz Maribora in Ivan Zika lz Murske Sobote. * Za zvišanje prejemkov državnim upokojencem. Pišejo nam: Mnogo se je v zadnjem času razpravljalo o vprašanju povišanja plač državnim uradnikom, ki so pri sedanji neznosni draginji res povsem nezadostne. Pozabiti pa pri tem ne smemo državne upokojence, katerih stanje je Se žalostnejše. Res so se Jim lani pokojnine nekoliko zvišale. A kako? Prvi plačilni razred, torej tisti, ki ima največje dohodke, dobiva 650 Din mesečno več. Trije naslednji nižji razredi pa niti pare. Mar ti i;e čutijo draginje? Gotovo bolj kakor oni v prvem razredu, ker imajo manjše dohodke. Pomisliti moramo tudi, da marsikdo nima polne pokojnine, zlasti če je bil prevzet iz kake druge službe, ki se je vračunala v napredovanje, a ne v pokojnino. Nadaljnji nižji razredi dobivajo sicer po-viške, a maksimalno 300 Din mesečno. Cim nižji razred, tem manj. Vsekako je treba priznati onim, ki so dozdaj prezrli, povišek tudi za nazaj, ter V3e poviške primerno povečati zlasti nižjim razredom, kajti draginja narašča od dneva do dneva. VsaAa očala po meri> lato dodrosedeoo in iasenpogled pri 9tipt.op& LJUBLJANA pasaža nebotičnika NA i :a i £J uu brezposelnost, upajo, da bo banovina Hrvatska načrtu v doglednem času pomagala do izvedbe. • Vodovod za Dalmatinsko Zagoro. Dela na gradnji vodovoda za Dalmatinsko Zagoro naglo napredujejo in te dni je v nekaterih vaseh za poskušnjo že stekla voda. Poskusi so se dobro obnesli in v kratkem bo vodovod izročen svojemu namenu. S tem bo z vodo preskrbljenih okrog 40 zagorskih vasi. din 2'-j DROGERIJA 1ANESLJIVG UNIČUJE MOLJE IN NJIHOV ZAROD ŽIBOVSUA UL LJUBLJANA MARIBOR • Socialno skrbstvo v Dalmaciji. Izpostava banske oblasti v Splitu je raznim humanitarnim društvom in ustanovam, ki skrbe za siromašno deco, onemogle starce in brezposelne, razdelila 316.000 din. Od te vsote je 63.000 din namenjenih 42 šolskim kuhinjam, 30.000 din dečjim zavetiščem, 57.000 din zasebnim humanitarnim društvom in 140.000 din sreskim načelstvom za podpiranje najbednejših. * Borba proti podzemni vodi v Sremu. Nedavno smo poročali o veliki škodi, ki jo je povzročila podzemska voda v raznih krajih jugovzhodnega Srema. Ker grozi nevarnost tudi Ruml. so se prizadeti posestniki odločili za skupno akcijo, da z načrtno gradnjo in čiščenjem kanalov preprečijo razdiralno delo vode. Pravi Sati Pe&ro Mate čaj morete uživati skoro v vsaki množini, tudi za žejo, saj ga pijejo v njegovi domovini Južni Ameriki kot narodno in edino pijačo. — Kr. dv. dobav, drogerija GREGORIC, Ljubljana, Prešernova. * Za železnico od Golubovca do Krapine. V Hrvatskem Zagorju je vnovič oživela akcija za zgraditev železniške proge Go-lubovec—Krapina, ki bi bila samo 10 km dolga, a bi bila velikega pomena ne samo za banovino Hrvatsko, temveč tudi za Slovenijo. Do Ivanca v Hrvatskem Zagorju traja vožnja iz Zagreba aH iz Slovenije po 7 do 8 ur, medtem ko bi se z zgraditvijo proge Golubovec—Krapina skrajšala na 3 do 4 ure. Misel na zgraditev te proge ni nova, saj so že leta 1876. Belgijci, ki so tedaj imeli v Ivancu svojo cinkarno, pozneje pa so eksploatirali premogovnike v Golubovcu in Ivancu, dali pobudo zanjo. Avstrijsko-madžarske oblasti pa načrtu niso bile naklonjene ker so se bale, da bi naravno bogastvo Hrvatskega Zagorja, premog, lignit, les in cinkova ruda, postalo nevaren tekmec njihovim lastnim proizvodom. Ker je v Hrvatskem Zagorju ve- • Za gradnjo ceste Fužine—Brlblr. Nedavno se je v Bribiru, znanem gorskem mestecu Hrvatskega Primorja, vršila konferenca zainteresiranih činiteljev, na kateri so razpravljali o vprašanju nove ceste Fužine—Bribir Na koncu je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo zastopniki prizadetih krajev takojšnje popravilo obstoječe ceste Lukovo—Bribir in zgraditev enega dela nove ceste, ki bi mnogo pripomogla povzdigi pokrajine, bogate gozdov in zanimive v tujsko-prometnem pogledu. S tem bi Bribir dobil boljšo zvezo tudi z najpomemebnejšimi kopališči v Hrvatskem Primorju, s Crikvenico, Selcem ln Novim. • Prepoved prodaje kave na Hrvatskem. Poverjenik urada za prehrano v Zagrebu inž. Bujanovič je Izdal odredbo, po kateri se do nadaljnega prepoveduje uvoznikom in veletrgovcem vsaka prodaja kave brez prejšnje odobritve od strani urada za prehrano. Detajlistl, ki so prvega aprila imeli zalogo kave, večjo od 50 kg, ne smejo tega viška prodati brez Dosebne odobritve. Sreslca načelstva in mestna poglavarstva v banovini bodo v bodoče strogo nadzirali prodajo kave. * Sresko društvo JT7U v Ptuju javlja, da se za 5. t. m. sklicano zborovanje ne bo vršilo. * Za nabiralno akcijo interne ln klrur-gične klinike v Ljubljani so nakazali: »Kaštel«, Zagreb 10.000 din, »Kemika«, Zagreb 5.000 din, »Dunav«, Zagreb 1000, Bata, Borovo 100,, prof. dr. Lušicky, Ljubljana, 200, Franjo Sire, Kranj 200 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! • Velikonočne razglednice Družbe sv. Cirila in Metoda naj uporablja vsakdo za velikonočna voščila. Dobijo se po trgovinah in trafikah ter stane komad 1 din. * Na Komni je spomladansko razpolo ženje. V dolini že zeleni in poganja novo življenje, visoko gori na Komni pa se pretvarja sneg v zrnato zmes, ki je za smu-čarja-planinca najidealnejša podlaga. Kako prijetno je potikanje po zasneženi pokrajini, kako dobro in toplo je sonce! Poseben užitek je zavest, da je v dolini že davno skopnel sneg in da na Komni še more drveti s smučmi po zasneženih poljanah in strminah. Zdaj, ko so sneg, dolgi dnevi, modro nebo in žgoče sonce, so užitki popolni, ko se vzpenjamo in spuščamo po grebenih, vrhovih in dolinah. Najpriljub-ljenejši izleti s Komne so v tem času na Plešo, na Govnjač, Kukovo sedlo, Dolnike, Mohavček, Leževico, Kal in Sedmera jezera. Vsepovsod je dovolj snega nad dva in pol metra, na podlago je zapadlo 10 cm pršiča in je prijetna smuka. V Domu SPD na Komni je dovolj prostora. Planinci naj ne nasedajo raznim neresničnim vestem. Komna je vsakomur dostopna in bivanje v planinskem domu za vsakogar nemoteno. V gorski tišini se odpočiješ od dnevnih razburjenj in svež boš prišel nazaj v dolino k vsakdanjemu delu. Bela Komna vabi v svoja okrilja — poromajte v kraljestvo »Zlatoroga«, da se zdaj v pomladi še naužijete njene dobrote. Vse podrobne informacije o smuških izletih, o prenočiščih in v spomladanski seziji oskrbovanih planinskih postojank prejmete v društveni pisarni SPD. Ljubljana, Aleksandrova c. 4 I. nadstropje. ji socialni sovisnosti. Mar ni tako etično gledanje blagorodnejše od premnogih konstrukcij sodobnega mišljenja? Od »filozofskih« konstrukcij nekaterih političnih priganjačev, ki so zabredli v močvirje temnega macchiavellizma, tega etično pogubnega nauka o nravstveni neodgovornosti ljudi, ki se polastijo jo državne moči! Ali ni ta črnogorski vladar večji od raznih Kreontov našega časa, pred katerimi pada nravni vzor tolikih današnjih Antigon? Njegoš je prav v svoji pesnitvi »Gorski vjf e-nac«, ki jo celo italijanska kritika primerja s pomenom Dantejeve »Božan-stvene komedije«, srečno združil državni interes z višjim nravnim idealom, ki ga narekuje človeška vest. Tudi Njegoš se dobro zaveda resnice, da je življenje boj in da si je treba v njem prav vse priboriti Ta samotni črnogorski mislec in pesnik je že pred Darwinom spoznal, da obstoji v naravi toj za obstoj. Toda naj si se zdi da v naravi drug drugega požira, da močni nujno peste slabejše, ni to opazovanje zapeljalo Njegoša k tistim idejam, ki so jih Nietzsche, Haeckel, Spengler in nekateri sodobni politični ideologi prenesli iz slabo umevanega darwiniz-ma v socialno življenje. Ob koncu bomo videli, kako pravilno in vzvišeno umeva Njegoš človeka v luči naravnega »boja za obstoj«, ki ga je črnogorski pesnik vrednotil, še preden je postavil Darwin »struggle for life« med osnovne zakone organičnega sveta. gledališkemu občinstvu. Margareta Fromaa je po rodu Rusinja. 2e zgodaj se je posvetila plesni umetnosti. Za seboj ima pestro, uspehov pa tudi razočaranj polno umetniško življenje. Z ruskimi baletnimi skupinami je gostovala še pred revolucijo v Ameriki, na Angleškem, v gvici, Franciji in Italiji. Revolucija in državljanska vojna sta jo zatekli na Krimu. Odtod se je preselila v Carigrad, nato v Sofijo, potem pa v Beograd in Zagreb. V Zagrebu deluje že 20 let. Kot plesalka je nastopala z najslavnejšimi predstavitelji ruskega baleta, med njimi s Pavlovo, Karsavino, Nižinskim, Fokinom in z drugimi zvezdami ruskega baleta. Pridobila si je veliko umetniško izkušenost, ki jo je odlično uveljavila v baletu zagrebškega gledališča, kjer je kmalu zavzela vodilno vlogo. Po zaslugi Margarete Fromanove se je zagrebški balet dvignil na znatno višino. Fromanova se udejstvuje v zadnjih letih zlasti kot operna režiserka. S svojimi režijami je dosegla splošno priznane uspehe. Ob 251etnici njenega umetniškega delovanja jI posveča hrvatski tisk obsežno in simpatično pozornost. ZAPISKI JUBILEJ MARGARSKE FROMANOVE Danes praznuje zagrebško gledališče 25-letnico umetniškega dela Margarete Fromanove, ki je po nekaterih nastopih v prejšnjih letih znana tudi ljubljanskemu DVE MLADINSKI KNJIGI »Kljukec ln njegove prigode« je humoristična knjižica, katere prevod je izšel v založbi Veit in drug v Domžalah. Knjižica obsega okoli 100 strani in je opremljena z ilustracijami našega mojstra Maksima Gasparija. V osemnajstih poglavjih — osemnajstih večerih — pripoveduje Kljukec svojim lovskim tovarišem neverjetne zgodbe, bolj ali manj duhovite pustolovščine »čisto resničnega plemiča, barona Jeronima Miinchhausena, ki je pred dvesto leti kolovratll po Nemškem, po Ruskem in vse križem svet...« Knjižico je poslovenil Josip B r i n a r. »Z a p I a n k a r j i« je šaljiva povest o Zaplankarjlh, ki jo je v novem letu Izdal v samozaložbi mladinski pisatelj Joža Vovk, opremil in ilustriral pa Hlnko Smrekar. Na 115 straneh seznanja pisatelj mlade čita-telje z modrim in učenim ato županom Te- • Zveza lovskih društev v dravski banovini obvešča člane Širšega odbora ln delegate, da se seja dne 5. aprila ln skupščina dne 6. aprila zaradi nastalih zaprek ne bosta vršili. Predsedstvo Zveze. (—) • Dete za en milijon. V Požarevcu imata policija in sodnija opravka z nenavadno afero, ki jo je sprožila mala, 5-letna Zagorka Jovanovičeva, hčerka siromašnega delavca vojnotehničnega zavoda iz Kragujevca. Ne, mala Zagorka sicer ni Lindberghova hči, pa vendar ne zahtevajo zanjo mč manj ko milijon dinarjev. Oče in mati se nista razumela, ona je odšla za kruhom po svetu, dete pa je pustila pri svoji sestri Vukosavi, ženi^ Zivojina Baštovanoviča v Požarevcu. Po" kakšnih treh letih pa sta se oče in mati spet sporazumela, in ko sta obnovila skupno življenje, sta si kajpak najprej zaželela hčerkico, ki je v resnici ljubko dete, k sebi. j Teta in stric, pri katerih je mala Zagor-! ka ta čas živela, pa sta otroka tako vzlju-| bila, da ga za nobeno ceno nista hotela i dati iz rok, ona sama pa je tudi navezana nanju kot na svojega resničnega očeta in mater. Pravim staršem m kazalo drugega, kakor da sta Baštovanoviča m njegovo ; ženo tožila sodišču zaradi nenavadne »ugrabitve« Vse prigovarjanje sodnika je ostalo zaman in nazadnje sta bila krušni oče in krušna mati male Zagorke obsojena na 30 dni zapora in oa obvezo, da otroka izročita Baštovanovic in njegova žena sta b.la vsa razburjena zaradi te razsodbe in sta v solzah izjavljala da -ajši umreta, kakor pa da bi dala Zagorko od sebe. Ko je sodnik na razpravi vprašal Baštovanovičevo. ali bi vrnila otroka, če bi ji starši aali kakšno odškodnino, je odvrnila: — Da. če nam dasta milijon dinarjev, pa ga lahko vzameta s seboj. • Trojčke je rodila. V nedeljo je 401et-na Barica Hrastičeva, žena kmečkega posestnika v Dubravi pri Varaždinu, rodila troje otrok. Za porod se je zatekla v nišo svojih sorodnikov, a ko je rodila prvo dete, je začutila, da je na poti še eno dete. Odpeljali so jo na njen dom, kjer je rodila še dvoje otrok. Trojčki so nenavadno močno razviti, saj tehtata dve deklici 3.10 in 2.50 kg, tretji, deček, pa je 2.40 kg težak. Ves porod je trajal 3 ure. • Smrt v Miljacki. V sredo zjutraj so pasanti čez most preko Miljacke v Sarajevu opaziti človeško truplo v strugi. Policijska komisija, ki je prihitela na mesto, je v utopljencu prepoznala inšpektorja direkcije državnih železnic Izidorja Hochfe!-da lz Sarajeva. Preiskava je ugotovila, da se je Hochfald prejšnji večer dolgo zabaval v družbi dveh prijateljev ln neke dame v Napredkovem domu, okrog 3. zjutraj pa se je dobre volje poslovil in odšel proti domu. Vsa znamenja kažejo, da je grede omahnil z brega v strugo ln utonil. • Pravda zaradi zidave nove cerkve. V Bobovcu v hrvatskem Posavju se že nekaj let sem bije vroča borba med pristaši ln protivniki gradnje nove cerkve sv. Križa. Proračun za cerkev, ki je precej skromna, je znašal 282.000 Din, je bil v občinskem svetu sprejet že februarja leta 1924., kril pa se naj bi z odmero davčne doklade, ki naj bi se pobirala tri leta. Farani so se sklepu odločno uprli, na sodniji pa so pravde Izgubili. Polagoma je njihov dolg s stroški ln obrestmi narastel na 1,100.000 Din. »Hrvatski dnevnik«, ki piše o tem, citira neko pismo iz Bobovca, v katerem kmetje trdijo, da je bila »kapela sv. Križa zgrajena z ljudskim denarjem brez ljudstva«. Odbor, ki so ga župljani zbrali, da bi sodeloval pri gradnji, je župnik ozmerjal z »babami« in ga nI priznal. Cerkev je bila posvečena in zvonovi so bili pripeljani brez naroda, - • y r — v - . * - • A A. * Smola roparskega morilca. »Jutro« je na kratko že poročalo o grozovitem roparskem umoru, katerega žrtev je postala 44-letna Rozalija Letonijeva na Bljenički cesti v Zagrebu. Morilec, ki bo, po vseh znakih sodeč, kmalu v roki pravice, je prebrskal vse stanovanje, a našel je samo 3000 Dtn, medtem ko je pokojnica imela 40.000 Din prihranka. Policija je aretirala dve osebi, ki sta osumljeni, da sta zapleteni v strahotni zločin. * Ciganka ukradla 12.000 din. Čeprav bi jih morale izmodriti številne Izkušnje, lahkoverni ljudje po vaseh še zmerom nasedajo raznim nakanam premetenih cigank. Nedavno se je taka prevejanka oglasila v hiši Marije Preložnjakove v Cakovcu in ji iz dlani prerokovala bodočnost. Kot pogoj, da bo izvedela čisto resnico, pa je Preložnjakova morala prinesti na mizo ves denar, kar ga Je imela v hiši. Prlneala je 9000 Din, ki Jih Je ciganka skrila v posteljo, češ da morajo tam ostati do večera, nakar se bodo spremenili v 90.000 Din. Ko je zvečer pogledala v posteljo, kajpak ni bilo o bankovcih ne duha ne sluha Neki njeni sosedi je ciganka na podoben način Izmaknila okrog 3000 din Zdaj jo išče policija. * Morilec, Id Je vrgel pro« 40.000 dinarjev. V Zagrebru so našli v Bijenlčki ulici umorjeno Rozo Letonj§, ženo trgovca s sadjem. Zločinec jo je zadavil in odnesel 3.000 dinarjev ki jih Je nesrečnica imela pri sebi. Odvr.r?; ii tudi etul za naočnike. Ne da bi pogledal, kaj je v etul ju ga je vrgel v kot pri peči. V njem Je imela Letenja 40.000 dinarjev v papirnatih bankovcih. Razbojnik je odnesel tudi nekaj nakita, kolikor ga je pač mogel v naglici pobrati. Policija je takoj uvedla preiskavo in prijela dve osebi, ki sta osumljeni, da sta izvedli zločin. Iz Ljubliane u — Nov grob. Nepričakovano je v 53. letu svoje starosti preminil prevoznik g. Pavel PetkovSek. Rajnkega bodo spremili na zadnji poti v soboto ob 14 iz mrliške ve?e Zavetišča sv Jožefa. Vidovdanska cesta 9. na pokopališče k Sv Križu Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! a— Krasno, skoraj poletno vreme smo Imeli včeraj v Ljubljani. Po nekaj dnevih dežja in drugih vremenskih neprijetnosti se je nebo spet zjasnilo ln sonce je pokazalo vso svojo moč. V zgodnjih popoldanskih urah je kazal toplomer na vratih kavarne Zvezda 35 stopinj nad ničlo Pa tu Ji v senci ie že prijetneje. tako da človek že lahko posedi na prostem Delavci mestne občine so že postavili klopi na svoja mesta v Tivoliju, na Hrvatskem trgu in na Valvazorjevem trgu Pozno popoldne se je sicer precej močno Dooblačilo. vendar so bili oblaki tako raztrgani, da je sonce vseeno pošiljalo svoje prijetne žarke na naše sicer sive megle navajeno mesto. O snegu ni več ne duha ne sluha Edino na visokih Kamniških planinah se še drži mrzla bela odeja Ljubljančan' ln tudi ok v ličani pridno kupujelo butarce tn oljčne vejce za cvetno nedeljo, prvi praznik po mladi. SAMI SI SKUHAJTE : fino milo! Vse potrebno kot lužni kamen, terpentm, sredstvo za peno, pepellko, kolo-f oni jo ln Izvrsten recept — odprema tudi po pošti — dobite v drogeriji Gregorič kr. dv dobavitelj, Ljubljana — Prešernova uL 5. lebanom ln njihovimi občani, ki so prav tako na moč pametni ln modri, a Jim vendarle marsikdaj gre vse narobe. Ilustracije prav lepo Izpopolnjujejo šaljivi tekst. Vsekakor je prav, da je dobila naša mladina v teh resnih časih, polnih moreče skrbi, tudi nekaj čtiva veselejše vsebine. Za našo bibliografijo. Kdor ima opraviti s knjigami — ln krog teh ljudi Je mnogo širši, kakor si kdo misli na prvi pogled — je doslej močno pogrešal skupno jugoslovansko bibliografijo. Kakor poročajo zagrebške »Novosti« je začel šef Na-kladnega zavoda banovine Hrvatske dr. Vladimir Pr estlni izdajati bibliografsko delo »Popis knjiga, koje izlaze u kraljevini Jugoslaviji«. Ta popis bo Izhajal poslej v rednih zvezkih in bo prinašal podatke o vseh knjigah, ki Izhajajo na tleh naše države, ne glede na jezik in značaj knjige. Tako bo omogočen vsaj širši pregled naše celotne književne produkcije, čeprav je ta poizkus samo začetek prepo-trebne bibliografije, ki bi morala obsegati tudi revialni ln drugi tisk, v kolikor gre za gradivo, ki je vredno pregleda ln evidence. Henri Tronchon. Med kulturnimi delavci, ki jih Je izgubila Francija v zadnjem času, je tudi ugledni profesor univerze v Strassbourgu Henri Tronchon. Nikolaj j Dončev mu je posvetil v »Le Parole Bul-gare z dne 22. marca toplo posmrtno besedo. Tronchon je spadal s profesorjema Baldenspergerjem in Paulom Hazardom med najpomembnejše predstavitelje francoske komparativne literarne vede, ki je imela svoje glasilo v »Revue de littčra-ture comparče«, kjer so sodelovali tudi nekateri jugoslovanski komparativisti, med njimi docent ljubljanske univerze dr. A. Ocvirk. Po svojih spisih in znanstvenih stikih je bil prof. Trochon znan tudi daleč izven Francije, zlasti na Poljskem, v Ru-m unij i, na Madžarskem in Bolgarskem. Doktoriral je s tezo o Herderju med Francozi, spisal je obsežno študijo o romantiz-mu in preromantizmu, o Renanu v tujini . in večje število drugih razprav. ! Potreba po dokončni ureditvi križišča pred glavno pošto. Najbolj prometno križišče bele Ljubljane je brez dvoma pred glavno pošto, kjer se križajo Aleksandrova, Tyrševa, šelenburgova ln Prešernova ulica. Križišče je zelo ozko, poleg tega pa povečuje zmedo v prometu dejstvo, da Aleksandrova cesta ln Prešernova ulica ie ležita v ravni črti. Tretja težkoča te zamotane točke ljubljanskega središča pa so dvotirne tramvajske proge, ki vodijo tu v tri smeri ln so isto tako Izpeljane kakor po ostalih ulicah. Zaradi tega prometni redar ne more imeti stalnega mesta odkoder bi mogel varno urejevati živahen promet. Kakor je videti, regulacijski načrt nI predvideval tega zelo važnega dejstva. Ce pogledamo po drugih večjih mestih pri nas in drugod, vidimo, da so odločujoči krogi smotneje uredili cestni promet in da so pri izdelavi regulacijskega načrta gledali vsaj v bližnjo bodočnost. Na vsakem važnejšem križišču mora biti dvotirna tramvajska proga tako zgrajena, da je med obema tirnicama toliko prostora, da je mogoče postaviti podstavek ali prometni stolp, odkoder more stražnik varno in brez zamud usmerjati vsakovrstna vozila. V Ljubljani pa tega nimamo, zato je padel v vodo poskus s prometnim stolpom pred glavno pošto ln spodstavkom na Marijinem trgu. Ker se mora prometni stražnik stalno umikati posebno tramvajem, Imajo slednji večkrat nepotrebno zamudo, ker morajo čakati da pasira nasprotni voz, če ne bi bil izpostavljen redar nevarnosti, da ga dva tramvaja stlačita. Da bi se urejevalo promet pred.pošto s prometnega stolpa, Id bi stal na pločniku tudi ne gre. zaradi premajhne vidljivosti. O kakšni ponovni regulaciji te važne točke pa ni niti misliti, vsaj v bližnji bodočnosti ne, ker so tri komaj dograjene vogalne stavbe večnadstropne palače, tramvajski promet pa vsak dan večji, tako da bi bilo prestavljanje tirnic močno otežkočeno. Edina pravilna ln pametna rešitev tega tako prometnega in važnega križišča Ljubljane, bi bila z ozirom na njen nagli razvoj, moderna električna signalna naprava, podobna že obstoječi na Gradišču. Služiti pa bi morala vsem vozilom in biti solldnejše Izdelave. Take naprave imajo križišča vseh večjih mest m so najbolji kažipot tramvajem in ostalim prometnim sredstvom. Tudi dobri vojak ŠVEJK je uporabljal pri vojakih vseh 10 komadov prepotrebnlh predmetov FOTO TOURISTA LOJZETA SMUČA ln sicer: 1. zložljiv brivski aparat v etuiju, 2. čopič za britje, 3. brivsko milo, 4. 10 komadov britvic, 5 kos toaletnega mila, 6, zobno ščetko, 7. zobno pasto, 8. ogledal-ce, 9. šivalni pribor, 10. strelsko zabavno Igro, katere dobite za 47 din, po pošti 49 din. — Vpošljite na naš ček. račun št 13.285 49 din nakar Vam takoj odpošljemo navedeno kot paket. Vrednost predmetov kupljenih posamezno je dvojna. Prepričajte se osebno v trgovini, kjer Vam brezobvezno pokažemo kolekcijo. — Priporoča se Foto Tourist — Lojze Smuč LJubljana, Aleksandrova c. 8. o— Urejevalna dela v Zvezdi naglo napredujejo. Doslej so delavci uredili vse prehode in skoraj povsod splanirali teren. Prehoda na spodnjem in zgornjem delu Zvezde so znatno razširili, škoda le, da niso ob tej priliki za dva metra razširili cestišče od Kazine do nunske cerkve, kjer je zaradi dvotirne tramvajske proge res občutno pomanjkanje prostora ln so posebno kolesarji v stalni nevarnosti. Novi nasadi — platane — so tudi že vsi v novem redu. kakor ga zahteva spomenik Viteškega kralja. Tudi kanalizacijska dela vzdolž vrta restavracije Zvezde in Gospodarske zveze naglo napredujejo in bodo kmalu končana. Kanalizacija mora biti solidno izdelana, zato so napeljali celo goro rečnega kamenja ln grušča, ki je neobhodno potreben pri takem delu. Posipati so začeli tudi prehode, ki so bili doslej res blatni, prav tako pa se bliža koncu čiščenje plodne zemlje za travo, ki jo bodo morali ponekod še vsejati. u— O boljšem spoju Rožne doline z mestom se je že mnogo pisalo, vendar je zadeva prišla v tek šele, ko je mestna občina pričela razširjati Cesto na Rožnik na 12 oziroma 20 m. Regulacijski osnutek sicer določa podaljšanje Ceste VIII do Ceste na Rožnik, vendar pa odobrena stara regulacija te zveze ni upoštevala. Nameravano je tudi podaljšanje Skiabčeve ulice do Ceste VI ter sta oba podaljška že tudi na-značena. Toda med obema podaljškoma je še precej nerazparceliranega sveta, ki je v privatni posesti, v glavnem samo ene lastnice. Prav tako bi podaljšek Ceste VIII ao Ceste na Rožnik skoraj v vsej dolžini šel po zemljišču te lastnice. Dokler mestna občina ne dobi za ceste potrebnega sveta v svojo last. jj ni mogoče napraviti tako potrebnih prometnih zvez. Kadar bo lastnica svoje zemljišče paicelirala. bo mestna občina dobila za nameravane zvezne uiice potrebni svet. u — Asfaltni hodniki so po središču mesta, zlasti pa v Selenburgovi in Prešernovi ulici že precej luknjasti Ln kotanjasti. Mestna občina je razpisala napravo asfaltnih hodnikov, prav tako pa tudi dobavo granitnih robnikov. u— Omamljene ali zastrupljene ribe? Včeraj okrog poldneva je po Gradaščici, ki je po zadnjem deževju precej kalna in umazana priplavala izredno velika množina majhnih in večjih rib in pokrila ma-ione vso površino vode. Med njimi je bilo videti dolge od 30 do 40 centimetrov. Na obeh obrežjih Gradaščice malo nad zasebnim jezom in splošnim periščem pod trnovskim mostom se je nabralo dokaj radovednežev. ki so opazovali ta nenavadni prizor. Na vodni gladini je plavalo dokaj ribic in rib, ki so dozdevno že prišle k sebi, spoda« pod njimi pa si lahko opazi) tudi nekatere tako omamljene, da jih je voda kazala s trebuhom navzgor Iznajdljivi fantalini so bili na obrežnem zidovju takoj pripravljeni, da z grabljami pospravijo kar možno več plena iz vode. Sp ošno domnevajo. da je v vodo pometema prišla iz tobačne tovarne neka nesnaga, kj je povzročila tako hitro reakcijo med rib im zarodom. u— Mestna zastavljalnica popolnoma normalno posluje in bo tudi še nadalje opravljala svojo nalogo v vsem dosedanjem obsegu. Ker pa s skrčenim številom osebja ne more tako naglo zmagovali dela, bo mestna zastavljalnica odslej strankam odprta od 7.30 do 13. in od 16. do 18 ure vsak delavnik, edino ob sobotah in pred prazniki bo odprta samo do 13. u— Glavna skupščina matičnega društva Kola jugoslovenskih sester je preložena za nedoločen čas. u— I. ljubljanska moška podružnic* Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani' vabi odbor in članstvo, da se udeleži pogreba dolgoletnega odbornika in prijatelja naše narodno-obrambne družbe g. Alojzija Vernika, upok. poštnega ravnatelja, ki bo v petek ob pol 4. z žal. (—) U— Fotoklub Ljubljana sporoča vsem udeležencem začetniškega tečaja, da se tečaj nadaljuje v redu. Ker sta se oba dosedanja predavatelja stavila na razpolago domovini, je prevzel vodstvo tečaja mlajši tovariš Svatopluk Kasal. V nadaljnih predavanjih nas bo seznanil z dodatnimi postopki, z retušo, z zgodovinskim razvojem fotografije, sledile pa bodo tudi praktične vaje v kopiranju in povečavanju. Po končanem tečaju bo klub priredil razstavo udeležencev tečaja, na kar že zdaj opozarjamo našo javnost. a— Med prevozom umrl. Včeraj je umrl od slabosti v vlaku na glavnem kolodvoru 451etni rudar Avgust Renko iz Trbovelj. Pokojnik je bil že delj časa bolan na pljučih in je bil na poti v splošno bolnišnico. Mož pa je bil že tako oslabel, da ni prenesel naporov prevoza in je takoj po prihodu v Ljubljano izdihnil. O dogodku je bila obveščena policijska ekspozitura na kolodvoru, od tod pa so telefonirali na reševalno postajo, nakar je bil Renko prepeljan v mrtvašnico. u— Kup nesreč. Neznan avtomobilist Je podrl na cesti v Homcu 541etnega posestnika in gostilničarja Gregorja Repan-ška, ki je obležal s hudimi poškodbami po glavi ln telesu. — Franc Jernejčič, 161etnl inštalaterski vajenec, zaposlen pri inž. Likarju, je polnil karbidno svetilko, pa mu Je karbid iz neznanega vzroka brizgnil v cbraz. Fant je dobil nevarne opekline. — 2ile na desni roki si je po nesreči prere-zal 211etni mizarski pomočnik Jože Zamen, zaposlen pri Sršenu v Vodicah. — Podobno nesrečo je doživela tudi 181etna Mihr.ela Mikulini iz Ljubljane, uslužbenka pri Slamiču. Pri delu si je z nožem prerezala kite na levi roki. — Ob življenje bi bil skoraj prišel 151etni posestnikov sin Jernej Ropret z Bohinjske Bele. Nanj so se prevrnili hlodi in mu zlomili desno nogo. Vsi ponesrečenci so se zatekli v ljubljansko bolnišnico. a— Predrzen tat. Vdova poštnega kontrolorja Marija Palčičeva, stanujoča na Krakovskem nasipu št. 26, je oni dan okrog 10. obiskala za hip sosedno stranko in se naglo vrnila v svojo kuhinjo, kjer jo je že pričakoval okrog 271etni moški, lepo oblečen, čedne zunanjosti, z aktovko pod pazduho. Presenečena vdova je vprašala neznanca, koga išče, ta pa se ji je vljudno odkril ln dejal, da prihaja od vojaškega urada ln da išče nekega Janežiči. Her Palčičeva ni poznala imenovanega, ga je napotila k hišniku. Neznanec se je prav tako vljudno za hvalil in odšel. Mogoče v hudi slutnji je pogledala gospa skozi okno za njim ter opazila, da ni šel k hišniku, temveč jadrno izginil na cesto. Tedaj se ji je zasvetllkalo, skočila je pogledat v omaro in ugotovila, da nI več tam dragocenosti katere je hranila. Stekla je za predrznežem na cesto, toda brez uspeha. Neznanec ji je odnesel uro, zlato verižico z obeskom, zapestnico z vdelanim dijamantom ln zlat prstan z vdelanim nri-ljantom, v skupni vrednosti nad 3000 din. Okradena gospa je tatvino takoj prijavili policiji, ki tatu zasleduje. n— Skrajno drzna tatvina konj je bila izvršena v nedeljo ponoči na Igu. Takih tatvin pri nas doslej skoraj ne poznamo. Ko je stopil posestnik Ivan Smole zjutraj kakor po navadi v svoj hlev. je presenečen opazil, da je prazen. Neznani tatovi so mu odpeljali kar obe kobili rjave barve, vredni 15.000 din. Odvedeni kobili sta bili start po 5 ln 7 let. Smole je tatvino takoj prijavil in je bilo ugotovljeno, da se potikata po Igu dva mlajša cigana, ki sta verjetno odpeljala kobili kam, pa se doslej še ne ve. is e— Mrkonjičev ste g skavtov v Celju razglaša, da morajo čland redno prihajati na sestanek in sicer v krojih. Uprava sitega pričakuje, da bodo člani izvršili svojo dolžnost. Svarunova meščanskošolska skavt-ska četa bo imela v nedelje 6. t. m. ob 8. zjutraj v sivojem stanu zbor za skavtsko pripravljenost. Vsa in točno' — Uprava. e— Naraščajski dan v Laškem preložen. Za nedeljo 6. t m določeni sokolski na-ra čajski dan v Laškem je preložen. «3— Drevi ne bo predstave v gledališču. Uprizoritev Verdijeve opere »Ples v maskah«, s katero bi morala ljubljanska ope-w gostovati drevi v celjskem gledališču, je preložena na nedoločen-- čas. ZOBOZDRAVNIK dr. STANE VRHOVEC NE ORDINIRA c— Omejitev avtobusnega prometa Me- s.*no avtobusno podjetje v Cc-lju je zaradi vi "je snle do nadaljnjega ukinilo vožnje na progah Celje-Kozje-Pcdsreda. in Celje-Te- harje. e— Pod vozom. V sredo je padel 32-let-ni posestnik Franc Pianmšek z Trnovelj pri Celju na cesti v Vojniku pod voz. Kolo mu je šlo čez levo roko in mu zmečkalo prste. Pianmšek se zdravi v celjski bolnišnici. c— Nesreča pri delu V Kamnici pri Te-ho.rju je slamorezmca v sredo zgrabila 35-letnega posestnika Franca Kiepeia za levo roko in mu od reza'a štiri prste. Ponesrečenca so oddab v celjsko bolnišnico. o— Najprej je hotela pod vlak, nato si je prerezala žile. V sredo zjutraj se je pripeljala 76-letna Franc ška Oeschenlacher-jeva iz Sarajeva z zagrebškim vlakom na Zidani most. Tam je nrnadno raztrgala tri bankovce pc 10U din in hotela skočiti pod vlak, ki je odhajal proti Celju. Ljudje pa so preprečili njem namero V obupu si je starka nato z nožem prerezala žile na levem zapestju Starki so takoj nudili prvo pomoč. S prvim vlakom so jo piepeljali v Celje in oddali v bolnišnico. Njene poškodbe niso nevarne. Iz Maribora a— Poziva,jo se vsi upokojeni železničarji, ki so člani čolniškega fonda in ki so v staležu postaje Maribor, da takoj dvignejo nove članske liste pri postajni blagajni Maribor in obenem oddajo stare članske liste. a— Sorodniea Andreja Hoferja umrla v Mariboru. V Razvanju je umrla Elizabeta Hofer, ki je dosegla častitljivo starost 95 let. Njen mož, ki je umrl pred 20 leti, je bil v sorodstvu z Andrejem Hoferjem. a— Mestno avtobusno podjetje sporoča, da se do nadaljnjega ukinejo avtobusne vožnje na progah Maribor — Selnica, Maribor — Sv. Martin in Maribor — Pekre. Ne veruj tuji propagandi! Na mestni progi glavni kolodvor — vojašnica kralja Petra pa bo avtobus vozil samo vsake pol ure. a— Vzpodbudna gesta. Neka nišna po-sestnica v Mariboru je ob globokem razumevanju sedanjih prilik sporočila svojim strankam, da ne tx> v sedanjih razmerah vztrajala na tem, da ji točno plačujejo mesečno najemnino. Pri tem so predvsem upoštevane stranke, ki so zaradi vpoklica svojcev občutno prizadete in ki bi težko zmogle redno mesečno najemnino. Ta vzpodbudna gesta daje mnogo povoda tudi drugim hišnim posestnikom, da ravnajo v sedanjih prilikah po vi.liku socialne uvidevnosti m človekoljubne širo-kogrudnosti. a— Vodstvo šole Glasbene matice sporoča, da se pouk vrši nemoteno dalje. a— Zbor mariborske sokolske mladine bo v nedeljo 6. t. m. ob 10. uri do.ioldne v Sokolskem domu. Na predvečer ob 20. uri pa se bo zbrala zavedna ii)'adma na telovadni akademiji mariborskega sokolskega naraščaja, ki bo v Sokolskem domu. a— Do nadaljnjega bo gledališče zaprto. ...... igralcev ni mogoče uprizoriti del, ki so se doslej izvajala. Zaradi tega bodo. seveda le za nekaj časa. izostale nekatere predstave, vendar pa študira gledališče v danih možnostih s polno paro, tako da bo že v najkrajšem času mogoče vsaj v omejenem obsegu uprizoriti nekatera odrska dela Med drugim se pripravlja Nušičeva izredno zabavna in mnogo igrana veseloigra »Svet« v J. Kovičevi režiji. a— Težka prometna nesreča se je pripetila na državni cesti pri Hočah. Moto-ciklist Jože Mulec je zadel s svojim vozilom v obcestno drevo. Sunek je bil tako močan, da je vrglo Mulca v velikem loku z vozila, tako da je obležal s težkimi notranjimi poškodbami Nezavestnega so ga odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da d: mu rešili življenje. a— Bela zastava pri »Grafu«. Sedanje prilike imajo tudi posledico da ie kriminalnost v Mariboru v zadnjih dneh silno padla. Tekom včerajšnjega dne ni prejela mariborska policija nobf^e prijave o kakšni tatvini ali drugem prestopku Policijski zapori so prazni. a— Z mctociklom v smrt. Na mostičku čez potok Perina na banovinski cesti Pra-gersko — Slovenska Bistrica so našli mrtvega z razbito lobanjo Štefana Baumana iz Strgojnice, ki je ležal poleg razbitega motornega kolesa. Pokojni Bauman je padel s svojim vozilom v ograjo mostička in je obležal pri priči mrtev. je zlato! rsiwe movina Hrvatska dobi ie dohodke e š davka na poslovni promet Z uredbo o financah banovine Hrvatske, ki je bila objavljena pred enim letom, je država odstopila banovini Hrvatski pretežni del neposrednih davkov in taks ter trošarino na alkoholne pijače. Lanska uredba o financah banovine Hrvatske določa, da pripadajo banovini Hrvatski na njenem področju: a) vsi neposredni davki, razen uslužbenskega davka in posebnega prispevka, ki ga plačajo državni uslužbenci in upokojenci, nadalje razen prispevka za narodno obrambni sklad, vojnice, davka na poslovni promet in patrijarhijske doklade; b) takse po zakonu o taksah za posle iz pristojnosti banovine Hrvatske, nadalje sodne takse (izvzemši takse za spore pred upravnim sodiščem v Zagrebu o predmetih iz državne pristojnosti), takse po zakonu o pobiranju taks za pregled parnih kotlov in ostale takse po vseh drugih zakonih, kolikor gre za posle iz pristojnosti banovine Hrvatske (vozninska taksa po tar. štev. 101. zakona o taksah, ki jo pobirajo državne železnice in ostala državna prevozna podjetja, kakor tudi vse druge takse za posle iz pristojnosti države, pripadajo državi; c) trošarine na alkoholne pijače. Kakor se je v prvem letu izkazalo, ne more banovina Hrvatska s prenosom teh državnih neposrednih davkov, taks in tro- šarin kriti vseh svojih izdatkov. Zato je šlo prizadevanje banske oblasti za tem, da bi država prepustila banovini Hrvatski še nekatere druge državne davke, kolikor se pobirajo na področju Hrvatske. Tej zahtevi je ministrski svet ugodil v uredbi o državnem proračunu za leto 1941 (finančnem zakonu), ki določa v § 115, da se čl. 1 uredbe o financiranju banovine Hrvatske od 30. marca 1940 spremeni v toliko, da pripadata banovini Hrvatski tudi davek na poslovni promet in trošarina na električni tok. Po novem besedilu točke a) se glede poslovnega davka izvzame le davek na poslovni promet (z luksuznim davkom), ki ga pobirajo carinarnice pri uvozu, tako da pripada banovini Hrvatski ves ostali dohodek od davka na poslovni promet z luksuznim davkom, ki se pobere na področju te banovine. Dopolni se tudi točka c) v toliko, da pripada banovini Hrvatski poleg trošarine na alkoholne pijače tudi trošarina na električni tok. Gornje nove določbe se uporabljajo z veljavnostjo od 1. januarja t. 1. in bo za zneske, pobrane za pretekli čas, napravljen obračun med banom Hrvatske in finančnim ministrstvom. jih terjatev is prejšnjega odstavka (terjatev nasproti zadružnikom in ostalim svojim dolžnikom) vse one pravice ln vse one ugodnosti, ki jih Ima Državna hipotekama banka po obstoječih zakonskih predpisih. ČL 48. uredbe, ki govori o posledicah, če kmečki dolžnik ne plača svojega dospelega obroka, se dopolni z naslednjo določbo: Anuitete — letni obroki, ki se pobirajo po čl. 28. do 31. uredbe, zastarejo v 15 letih od dneva dospelosti. Finančni minister se pooblašča, da Izda po potrebi navodila, za izvajanje novih predpisov. Spremenila uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov LTredba o državnem proračunu za leto 1941 prinaša v § 110. med drugim tudi spremembo uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov od 25. seotembra s poznejšimi spremembami in dopolnitvami. V čl. 12. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, ki govori o terjatvah denarnih zavodov po tekočih računih in po obveznicah, za katere jamči država, se drugi odstavek spremeni in se glasi: Počenši od 1. aprila 1941 in za ves čas trajanja izplačil, bo finančni minister vnesel v proračun državnih izdatkov potrebne vsote za gornja izplačila in za obrestno iii amortizacijsko siužbo po izdanih obveznicah. Zneski anuitet, ki se imajo pobrati od kmečkih dolžnikov, pa Do finančni minister vnesel v proračun državnih dohodkov. Po spremenjeni drugi točki čl. 16. se stekajo v sklad za odplačevanje kmečkih dolgov v državnem proračunu predvideni izdatki za izplačilo anuitet denarnim zavodom in predvideni Izdatki za kritje osebnih in materialnih Izdatkov direkciji za likvidacijo kmečkih dolgov in njenih organov ter ostalih stroškov pri izvajanju uredbe. Izjemno od gornjih določb gredo izdatki za izplačila denarnim zavodom in za anut-tetno službo po izdanih obveznicah ter izdatki direkcije za likvidacijo kmečkih dolgov V proračunskem razdobju od 1. aprila do 31. decembra t. I. na breme obratne glavnice glavne države blagajne, dohodki od pobranih anuitet kmečkih dolžnikov pa v korist obratne glavnice glavne državne blagajne. Prvi odstavek čl. 17 uredbe se odslej glasi: Vsi osebni materialni izdatki direkcije za likvidacijo kmečkih dolgov in njenih organov ter ostali stroški pri izvajanju uredbe se izplačujejo na breme sklada za odplačevanja kmečkih dolgov. Potrebni znesek se vnese po predlogu Privilegirane agrarne banke v proračun finančnega ministrstva od 1. aprila 1941. naprej. Izterjevanje anuitet pc davčnih predpisih Doslej je veljala po čl. 31 določba, da plačujejo kmečki dolžniki letne anuitete preko pristojnih davčnih uprav. Prvi odstavek čl. 31. uredbe se sedaj spremeni in se glasi: Letne odplačilne obroke (anuitete) polagajo dolžniki pristojni davčni upravi. Te letne obroke pobirajo davčne uprave v korist državne blagajne kot državni dohodek v celoti po predpisih, ki veljajo za plačilo neposrednih davkov. Tretja točka istega člena pa se odslej glasi: Davčna oblastva knjižijo ločeno in odobre posebnemu računu kmečkih dolgov obroke, ki so jih po seznamih, prejetih od Privilegirane agrarne banke, Izterjala od dolžnikov, počenši od 1. aprila 1941.; pobrane vsote s seznami pošljejo takoj kot državni dohodek svoji pristojni državni direkciji, ki jih po prejemu potrdi in dostavi Privilegirani agrarni banki. Tretji odstavek čl. 32. se odslej glasi: Privilegirana agrarna banka ima glede sv o- Naš klirinški dolg v Nemčiji se je ponovno dvignil Najnovejši izkaz o gibanju klirinških računov z Inozemstvom, ki se nanaša na zadnji teden marca, izkazuje povečanje salda našega klirinškega dolga nasproti Nemčiji od 64.7 na 74.4 na milijona mark. Povišanje znaša torej 9.7 milijona mark. Očitno v tem znesku niso v celoti upoštevana izredno obsežna vplačila naših uvoznikov, ki so bila izvršena v zadnjem tednu marca glede na potek rpka za izkoriščanje starega nižjega klirinškega tečaja marko. Tudi saldo našega klirinškega dolga nasproti češkoftpravskemu protektoratu se je povečal od 88.9 na 99.5 milijona Kč. Med ostalimi pasivnimi klirinškimi računi zaznamuje klirinški račun s Slovaško zmanjšanje našega dolga od 24.0 na 23.4 milijona Ks, klirinški račun z Madžarsko pa zmanjšanje našega dolga od 99.2 na 97.5 milijona din. Naš klirinški dolg v Belgiji se 1e povečal od 1.65 na 2.27 milijona din, naš dolg po klirinškem računu s Francijo pa se je za malenkost dvignil na 0.49 milijona frankov. Naglo povečanje naših terjatev v Italiji Klirinški račun z Italijo je zabeležil v zadnjem tednu marca nadaljnje znatne spremembe. Kakor je znano, je v drugi četrtini marca prišlo do popolne likvidacij«? našega klirinškega dolga v Italiji ln smo sredi marca zabeležili prvikrat zopet saldo naših terjatev v višini 24.3 milijona din Te naše klirinške terjatve so se v tretji četrtini marca naglo dvignile na 89.4 milijona din, v zadnji četrtini preteklega mesca pa so se povzpele na 105.0 milijona din. Med ostalimi aktivnimi klirinškimi računu izkazuje klirinški račun z Bolgarijo povečanje salda naših terjatev od 2.4 na 2.6 milijona klirinški račun z Nizozemsko pa povečanje od 7.8 na 8.1 milijona din. Naše terjatve v francoskih kolonijah so ostale nespremenjene na višini 1.0 milijona frankov, prav tako naše terjatve na Finskem v višini 2.4 milijona din. Naše klirinške terjatve v Turčiji pa so se zmanjšale od 0.6 na 0.3 milijona din. Pomanjkanje kave V zadnjem času je opažati na trgu pomanjkanje kave, ki se je vrhu tega znova podražila. Kakor se zdi, je vse to posledica prekomernih nakupov od strani kon-sumentov, pa tudi posledica špekulacije, kajti uvoz kave je bil tudi v lanskem letu docela normalen. Po naši uradni statistiki smo v letu 1939 uvozili 7169 ton kave, lani pa le malo manj, t j. 6890 ton. Lanski naš uvoz kave je navzlic vojni zaostajal v primeri s prejšnjim letom le za 270 ton ali za 3.5°/o, kar pa ne pomeni mnogo, saj smo v prejšnjih normalnih letih uvozili tudi manj kave nego lani Nenadno pomanjkanje kave na trgu ne more biti zgolj posledica zastoja pri uvozu. Zanimivo je, da je bil lani naš uvoz kave v drugem polletju celo večji nego v prejšnjem letu. V prvem polletju smo uvozili 3098 ton kave (prejšnje leto 3603), v drugem polletju pa 3792 ton (prejšnje leto 3566). V drugem lanskem polletju smo torej uvozili 226 ton kave več nego v drugem polletju leta 1939. Omejitev prodaje kave v banovini Hrvatski Da se pravilno uredi prodaja obstoječih zalog kave, je urad za oskrbo banovine Hrvatske izdal 2. aprila odredbo, po kateri je z dnevom objave odredbe prepovedana uvoznikom in trgovcem na debelo vsa. ka prodaja kave brez odobritve urada za oskrbo, trgovcem na drobno, ki so imeli 1. aprila t L zalogo nad 50 kg kave, pa je prepovedana prodaja tega presežka kave nad 50 kg brez odobritve urada za oskrbo. Trgovci na drobno bodo na področju banovine Hrvatske prodajali kavo pod kontrolo in po navodilih pristojnega okrajnega in mestnega poglavarstva V treh dneh morajo vsi uvozniki in trgovci na debelo v banovini Hrvatski dostaviti neposredno uradu za preskrbo točne podatke o zalogah kave na dan 1. aprila. Prav tako morajo trgovci na drobno prijaviti zalogo kave, ki presega 50 kg Okrajna in mestna poglavarstva bodo preizkusila prijave. Trgovci na debelo morajo vrhu tega prijaviti vse pridaje kave v času od 1. oktobra lanskega leta do 31. marca t. L Nai uvoz čaja V tej zvezi so zanimivi tudi podatki o našem izvozu čaja. Lam smo v prvem polletju uvozili 44 ton čaja (v prvem polletju prejšnjega leta 89 ton), v drugem polletju pa je uvoz čaja popustil na 21 ton (prejšnje leto 77). Pri uvozu čaja zaznamuje torej statistika nazadovanje v drugem polletju. Navzlic temu ni pomanjkanje tako občutno, kakor pri kavi. Kakor je znano, smo v letošnjem letu dobili iz inozemstva nekaj novih količin čaja Gospodarske vesti = Beograjski Pokojninski zavod v preteklem letu. Pokojninski zavod v Beogradu objavlja podatke o zaključnem računu za preteklo leto, iz katerega sledi, da so lani narasle predpisane premije na 50.7 milijona din nasproti 39.0 milijona din v prejšnjem letu. Od predpisa je bilo plačano 98°/o. Skupni zaostanek od neplačanih premij znaša od ustanovitve 3.9 milijona din. Bilančna vsota je narasla na 136 milijonov. Začasne naložbe pri denarnih zavodih so izkazane z zneskom 16.4 milijona din, državnih vrednostnih papirjev ima zavod za 69.5 milijona din, nepremičnin pa za 27.9 milijona din. * Povračilo za nočno tn nadurno delo pri poŠtah. V »Službenih novinah« od 11. januarja t L je bil objavljen pravilnik o povračilu za nočno delo pri poštah, telegrafu in telefona Sedaj objavlja poštno ministrstvo, da se je v ta pravilnik vrinila pomota. Zvaničniki, služitelji in dnev- ničarji dobe za eno noč S din ln ae 10 din, kakor je bilo objavljeno . «= Vojvodinski kmetovalci so lani prejeli za konopljo 850 milijonov din. Lansko ieto je prineslo vojvodinskim kmetovalcem, ki pridelujejo konopljo, izredne dohodke. Pridelovalci konoplje so lani v vsej državi prodali okrog 4000 vagonov konoplje. Od tega odpade 2686 vagonov na čista konopljena vlakna, ki so jih prodajali povprečno po 30 Din za kilogram. Proizvajalci so dobili samo za čista konopljena vlakna 800 milijonov Din. za ves pridelek pa več nego 1 milijardo Din. Od gornjega skupnega zneska odpade 85% na vojvodinske pridelovalce, ki so torej prejeli za svoje blago okrog 850 milijonov Din, na ostale kraje izven Vojvodine pa odpade 150 milijonov. Pridelovalci so imeli po odbitku vseh proizvajalnih stroškov in dajatev 7000 do 12.000 Din čistega dohodka na oralo. =» Nova tekstilna industrija. Trgovinski minister je odobril ustanovitev delniške družbe Tekstilna industrija Slavija d. d. s redežem v Beogradu. Družba bo prevzela v eksploatacijo tvornico Micič in Kamler v Novem Sadu. Glavnica znaša 4 milijone din; od tega odpade na aport dosedanjih lastnikov tvornice Micič in Kamler 3.53 milijona din, na plačilo v gotovini pa 650.000 din. Borze 3. aprila Na jugoslovenskih borzah 1e bilo tudi danes povpraševanje za grške bone po 37.50 Tečaji na svobodnem trgu so ostali nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču se ie Voina škoda trgovala nesnrenvn^eno no 477.50 (v Beogradu Po 477 50) P omet e bil še v 6°'« dalmatinskih agrarnih obveznicah do 79 75 (79 75) in v 6°/» begluških obveznicah do 85 '85) DEVIZE LJubljana. Oficielni tečaji: London 174.57 — 177 77 New York 4425 — 4485 Curih 1028.64 — 103« «4 Tečaji na Svobodnem trgu: London 215 90 — 219 10. New York 5480 — 5520 Curih 1271 10 — 1281.10 Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792. Solun 37.50 den. Cnrih. Beograd 10. Pariz 8-20. London 17.3750. New York 431. Bruselj 69. Milan 21.6750 Madrid 39.50. Amsterdam 229. Berlin 172.50. Stockholm 102.6750, Oslo 98.50. Kobenhavn 83.50. Sofija 4.25. Praga 17.2750. Budimpešta 85. Atene 3.00. Carigrad 3.3750. Bukarešta 2.00. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 477.50 — 478.50 (477 50). 4°/» agiarne 56 den.. 4*/« severne agrarne 55 — 56.50. 6" • begluške 85 — 86 (85). 6a o da'm ag arne 79.75 — 80 75 (79.75), 6°/« šumske 79.50 — 80, 1*1* stabiliz. 96 den.. 7°/« invest 99 den. 7°/« Seligman 102 den.. 7°/» Blair 99 bL, 8°/e Blair 104 den.: delnice: PAB 210 den., Trboveljska 390 den. Beograd. Voina škoda 477.50 den. (477 50) 6"/« begluške 83 — 85.50 (85). 60/o dalm. agrarne 79.75 den. (79.75). 6°/e šumske 79 75 den. (79.75). 7% stabiliz 99 den. (991. 7°/. invest. 99 den. (99) 70/o Seligman 100 den.. 7% Blair 99 den.. (99). PAB 206 d.n. (206 — 208). Blagovna tržišča ŽITO '+ Chicago, 3. aprila Zajetni tečaji: pšenica: za maj 92 50. za julii 92.625. za sept 92.625: koruza: za maj 67, za sept 67.50 + Wlnnlpeg. 3 aprila Začetn' tečaji: pšenica: za maj 77.125. za julij 78 625 -f- Novosadska blagovna borza (3. t. m.). Tendenca nespremenjena. Oves: baški sremski in slavon. 400 — 405. Ječmen: ba-žki in sremski 557.50—562.50. Koruza: času primerno suha z 18«'o vlage franko vagon ali šlep 232 (za vsak odstotek manj vlage se cena poviša za 4 din); umetno sušena koruza s 14# vlage 250 din. Moka (franko vagon ali šlep v dunavski banovini): pšenična »Ogg« in s>Og« 723 ; 707c presejana pšenična moka 358; 85% enotna pšenična moka 332.25: nepresejana pšenična moka 351; presejana koruzna moka ali koruzni zdrob z največ 14<7c vlage 231; presejana koruzna moka iz času primerno suhe koruze 250; nepresejana 230 Otrohi (franko vagon ali šlep dunavska banovina (; pšenični 200: koruzni s kalmi 150; brez kali 70. Fižol: baški in sremski 630—635. Naš čas In kmetijstvo Nahajamo se v resnih zgodovinskih časih, ki terjajo od nas vseh skrajnih naporov, da ohranimo vse ono, kar smo si priborili po dolgih stoletjih, stoletjih, zapisanih v naši zgodovini s krvjo, prelito od najboljših sinov našega ljudstva. Niso pa to usodni časi. Usodo si bomo namreč gradili sami, zgrabili jo bomo v pravem trenutku in skozi ta meglena obzorja nejasnosti privedli naše usode v varni pristan svobode in miru. Vsi moramo zato napeti svoje najboljše sile in nikdo ne sme ostati ob stranL V tem boju za varno bodočnost pade levji delež na naše kmetijstvo, na one, ki žive na tej naši zemlji. Zemlja je ohranjala naš rod, pojila je svoje ljudstvo z zdravimi sokovi, ki se stoletja pretakajo po naših žilah — vsa trdovratna odpornost, ki jo je kazal narod v boju za svoj obstanek, je plod te naše toliko ljubljene domače grude, je zavest, da brez koščka njive, vrta, vinograda ne more hiti življenja, ne more biti blagostanja Naša politika preteklih dveh desetletij je zagrešila na kmetijstvu marsikatero usodno napako. V času ogromnega vzpona industrije in ostalih panog gospodarstva je tudi širša javnost skoro pozabila na kmetijstvo. Kmetovanje ne prinaša visokih obresti za vloženi kapital, pa zato ni bilo v tej tekmi za čim večjim dobičkom niti volje niti časa baviti se s tem vprašanjem. Vedno in vedno so zahtevali kmetovalci na svojih zborovanjih zaščito, razumevanje za svoje potrebe, a zelo pogosto zaman. Ta zgrešena politika se maščuje sedaj. Cas sam je stori! svoje in jasno pokazal slabe strani take miselnosti; postavil je kmečki stan na mesto, ki mu po pravici in važnosti pripada. Treba je zato prav sedaj popraviti napake in tako omogočiti čim hitrejši razvoj našemu kmetijstvu. Toda vedeti moramo, da je pri kmetijstvu zaradi njegovega ustroja potrebna bolj ko kjerkoli drugje načrtnost, ali kakor drugi to imenujejo — dirigiranost Pri naših naprednejših sosedih, kjer so zaradi kmetove maloštevilnosti prej občutili njegov pomen in važnost, se načrtnost izvaja že dalj časa, tu z večjim, tam z manjšim uspehom. Razne štiriletke in petletke so v nemali meri pospeševale dvig in racionalizacijo, zboljšanje kmetijstva, in čeprav z velikimi denarnimi žrtvami. Od svojih prizadevnejših sosedov se v tem pogledu lahko marsičesa naučimo, kajti po prirodi ni njihova zemlja nič bolj rodna od naše in precej slični so tudi ostali pogoji za proizvodnjo. Z načrtno kmetijsko šolsko vzgojo so dvignili kmetovo strokovno znanje, da se lahko poslužuje vseh pridobitev moderne znanostL Država je torej pričela posegati vse bolj in bolj v kmetovo samostojno gospodarjenje. Načelo gospodarske svobode se je moralo podrediti načelu splošne gospodarske blaginje, v glavnem seveda po načelu političnih ciljev raznih sistemov. Država je pač poklicana danes bolj ko kdaj-koli poprej skrbeti za enakomeren razvoj vseh gospodarskih panog, po točno določenem načrtu mora omogočiti v čim večji meri izrabo vseh gospodarskih sil in sredstev svojih državljanov. Baš kmetijstvo je tolike važnosti za splošnost, da se ga ne sme ln ne more prepustiti slu, čajnosti posameznikov. Mnogokrat je tako poseganje v gospodarsko svobodo precej bolno, posebno ra kmeta, tega svobodnjaka in neomejenega gospodarja na. svojem posestvu, državi v malem. Gleda z nezaupanjem na še tako potreben zakon ti odredbo. To nezaupanje Je sicer razumljivo; nekaj so mu kriva tudi jalova predvolivna obe ta- nj a in dosedanji neusp2' : državnih intervencij. Danes pa, po strnitvi vseh pozitivnih narodovih sil, ne sme biti povoda več za tako miselnost Kakor je naše kmetijstvo pripravljeno doprinesti žrtve, tako pa moramo pričakovati, da bodo upoštevane njegove najosnovnejše potrebe in zahteve. Ce hočemo pri našem dokazano zmanjšanem številu živine obdržati svojo zemljo v vsaj takšni rodnosti kakor doslej, moramo ob občutnem pomanjkanju umetnih gnojil čim skrbneje in racionalneje izkoriščati hlevski gnoj in gnojnico. To nam bo mogoče le, če se ukine državna trošarina na cement, potreben za napravo gnojišč in gnojničnih jam. Prevečkrat je že bilo pisano o tolikih in tolikih milijonih, ki se nam izgube vsled slabega gospodarjenja z gnojem. Cement res ni v sorazmerju z ostalimi kmetovalčevimi produkti, toliko predrag; vendar bi sedaj z odpravo trošarine dosegli že psihološki efekt zadostitve kmetovi stalno ponavljani zahtevi in s primerno obširno propagandno akcijo pristojnih oblasti bi dosegli tu precejšen uspeh. Se važnejše je vprašanje melioracij. Pri našem naraščajočem številu prebivalstva, nikakoršni možnosti izseljevanja in povečanem življenjskem standardu je naravnost greh, da v sami Sloveniji čaka na melioracije okrog 100.000 ha zemlje, ki predstavlja milijardno vrednost. Se več je je pa v ostalih delih države. Tu bi se z načrtnostjo in večletnim izvrševanjem, s pomočjo države in seveda tudi zainteresi-rancev samih, zaposlilo mnogo delavoli-nih ljudi in pridobila bi se zemlja za naselitev novih tisočev družin. Sedaj, ko so kolikortoliko povoljne gospodarske prilike posebno za kmetijstvo, moramo pristopiti k melioracijskim delom. Po končani vojni, čim bo omogočen dovoz iz ostalih kontinentov, posebno iz Amerike, kjer je sedaj nakupičenega ogromno kmetijskega blaga, bo to psihološko in materialno precej težje, dočim za nadaljevanje že začeth del ne bo tako velikih ovir. Morda imajo vprav melioracije za obdelovanje sposobnih površin prvenstvo pred vsemi ostalimi javnimi delL Povedali smo nekatere stvari, ki so prav v teh dneh potrebne, da se prikažejo javnosti. Pokazali smo na način, kako bi se hitro prišlo do cilja. Naj tudi za nas velja kakor za brate Srbe: »Vojska naj nas brani, kmetijstvo naj nas hrani!« —Ide. Ohiave Sv. maša zaduSnlca za pokojnega ing. Ivana Petriča se bo darovala ob obletn ci v cerkvi sv. Cirila in Metoda 5. t. m. ob 7. zjutraj. Gospod Fran Bonač, industrijalec v Ljubljani, je daroval dijaški kuhinji Domovini v Akademskem kolegiju v znak počaščenja spomina svoje nepozabne gospe matere 2000 din. Velikodušnemu prijatelju učeče se mladine bodi izrečena najiskrenejša zahvala. V počastitev spomina in namesto cvetja na krsto blagopokojne gospe Marije Bo-načeve darujeta ga. Alba in Ivan Mohorič 200 din za Rdeči križ. Denar naj se dvigne v blagajni »Jutro«. Knafljeva ulica 5. Obitelj Bonač je darovala v spomin na svojo blagopokojno mater 1000 din društvu »Dom slepih« v Ljubljani Za plemeniti dar se odbor najiskreneje zahvaljuje. Ne daj se od nikogar zapeljati k taepre-dejanjem! kitajsko milionsko mesto šanghaj je pravcato gnezdo razbojnikov, obenem pa mesto bolezni in bede Smrt »človeške krogle" Truplo Je kupila medicinska fakulteta Po letih razmeroma mlad Je v Bukarešti umrl znani rumunski šofer Jon Comsa. ki ao ga v rumunski prestolnici poznali pod Imenom »človek-kroglac. Ta vzdevek je Comsa dobil zaradi svojega tolstega telesa, ki je bilo silno podobno krogli. Tehtal je 160 kg. Bil je izredno nizke postave ln njegove noge, trebuh in glav so napravile na gledalca smešen vtis krogle. V zadnjih letih Comsa ni mogel več Iz- vrševati vozaškega poklica, ker ga je tol-šča popolnoma zalila. Oženjen ni bil, ker ni mogel dobiti neveste in je živel pri sorodnikih. Ker si ni mogel služIti kruha, je beračil. Kdor ga je videl, je takoj vedel, s kom ima opraviti ter mu je daroval miloščino. Ker se ni mogel gibati, se je njegova srčna bolezen tako poslabšala, da ga je na koncu zadela kap. Njegovo truplo je kupila medicinska fakulteta v Bukarešti. Slepa materina ljubezen Za svojega zapravljivega sina je mati poneverila 264 tisoč norveških kron V Oslu je zbudil nenavadno pozornost javnosti proces proti neki petdesetletni ženski, ki je dvajset let pošteno opravljala službo pri upravi tobačnega monopola in je v dobi od L 1939 do oktobra 1940 poneverila 264.000 norveških kron. Ves ta denar, se pravi nad četrt milijona kron. je izročila svojemu sinu. Blagajničarka, ld je že dolgo vdova, je malo pred smrtjo svojega moža, pred dva ln dvajsetimi leti rodila sina, ki ji je bil vse v življenju. Na vse načine si je prizadevala, da bi mu mehko postlala. čeprav je pri tem sama spala na trdem. Razvajeni sin ni razumel materinih žrtev. Veseljačil je in zapravljal denar s svojo tovarišijo ter se ni vprašal, kje uboga mati jemlje do-nar. Ko so ga pozvali pred sodišče za pričo, je izpovedal, da si ni nikoli niti zastavil vprašanja, odkod materi sredstva za njegovo prijetno življenje. Mati pa je storila grobo napako s svoje strani, da ni nikoli vprašala sina, kako trosi zaupani mu denar Sin je vodil mater tudi za nos. širokoustil se je, da ima v načrtih neke špekulacije, k: se bodo na koncu bogato obrestovale. Sodni dvor je obsodil zapravljivega in lahkoživega sina na osemnajst mesecev ječe šanghaj, nekoč najbolj napredno kitajsko mesto, je danes podobno nemirnemu vulkanu. Tisoči Angležev, Američanov, židovskih, nemških in ruskih emigrantov ter milijon Kitajcev čuti pod svojimi nogami njegova vroča tla, kako se od časa do časa Tihotapstvo in prekupčevanje z opijem se odlično razvija. Kitajci v šanghaju si ne delajo posebnih skrbi z evropsko vojno. Dogodki v Evropi jih zanimajo samo v toliko, v kolikor lahko vplivajo na razvoj japonsko-kitajske vojne, ki je celi dve leti starejša od evropske. Prebivalci fianghaja Se vedno upajo ▼ svojo končno zmago in svobodo. Upajo v nov, pravičnejši red, ki mora nastati po končani vojni in ki bo milijone Kitajcev osvobodil najmučnejše more: bede, pomanjkanja, bolezni ln gladu. VSAK DAN ENA Stotrideset tam na ovo! Med Dalrenom in Hsingklngom vozi »azijski ekspres«, ki prevali 702 km dolg« progo v pičlih osmih urah Spalni vagon Usoda luksuznega vlaka v Franciji nevarno zamajejo. V zraku visi vojna, ki lahko vsak dan izbruhne med Japonsko in anglosaškimi silami. Bežati ni kam. Povsod so Japonci, vse poti iz šanghaja in vanj so v njihovih rokah. Čudno je to milijonsko mesto, kjer ljudje ne mislijo skoraj na nič drugega kakor na to, kako bi prišli do denarja, do dragocenih kitajskih dolarjev. Nikjer na svetu ni živahnejših, nemirnejših denarnih kupčij kakor v tem kitajskem mestu. Nikjer na svetu ni plutokracije, ki bi s tolikšno žilavostjo kakor šanghajska skušala ohraniti življenju stari videz, ki bi s tolikšno vztrajnostjo prirejala popoldanske sestanke ln čajanke, zahajala v hotele in mondenske klube. Dame iz bolje družbe se oblačijo strogo po najnovejši modi. Modistke zaslužijo za en sam klobuk več kakor znaša mesečni zaslužek povprečnega šanghajskega delavca. Pred trgovinami z rižem stoje dan za dnem neskončne vrste kupcev. A riža je vsak dan manj. Dober in cenen riž iz Srednje Kitajske vozijo vlaki dan za dnem na Japonsko, na šanghajskih ulicah pa je vedno več trupel. Bolezen in glad neusmiljeno morita... Nikjer na svetu ni toliko hazardnih iger, toliko špekulantov kakor v šanghaju. špekulirajo vsi, tudi tisti, lu nimajo denarja. Hazardne igre so v polnem cvetu. Ves Šanghaj kocka. Ves šanghaj hlepi za srečo v hazardnih igrah. Mnoge igralnice so v rokah banditov. Na nedavnem velesejmn v Lipskem so razkazovali novo napravo, ld izdira žeblje, ne da bi jih ukrivila ANEKDOTA Holandskemu Slikarju Janu Brueghehi se človeške figure niso httele posrečiti. Slikal je zato same/ pokrajine in tihožitja, a če so že morale biti figure zraven, tedaj si jih je dal napraviti po kakšnem drugem Slikarju. Nekoč je nekdo pri njem naročil sliko, toda zahteval je, naj bodo na njej tudi ljudje. Brueghel je nas>i ikail lepo vaške pokrajine s sitaro cerkvijo, toda ljudi ni bilo nikjer. Ko je bila slika dogotovljena in si jo je naročnik ogledoval, je vzkliknil: »Toda mojsterl Pozabili ste na figure!« »Nisem pozabil«, je odvrnil slikar. »Pravkar je v cerkvi služba božja in vsi ljudje so ▼ njej«. »Če je tako,« je dejal naročnik, »tedaj bom z nakupom še malo počakal, da bo službe božje konec in bodo ljudje spet na cesti.« Taborišče grških topnlčarjev pod nekim hribom Komisar: »Najprej ga Izpustite, potem pa tecite za njim in ga vjemite, mož se mora razgibati!« ( »Judge«) Train bleu je bil pred nekaj leti hrepenenje vsakega Francoza. S temi vlaki so Ruski polet čez Severni tečaj Kakor poroča agencija Tass, je bil nedavno dovršen nov ruski film, ki prikazuje podvige znanega letalca Valerija Čkalo-va. Posneli so polet, ki ga je izvršil Čka-tov z Bajdukovim in Beljakovini iz Moskve do New Yorka preko Severnega tečaja. Čkalova prikazuje v filmu igralec Belorukov. Režiral je mladi Mihajlo Ka- j latuzov. se imoviti ljudje vozili na morje, kjer so si privoščili zabave. Danes tega vlaka že davno ni več. Kompozicijo, ki je tvorila takozvani »train bleu« so zapeljali na slepi tir v Lyonu in v vagonih so se nastanili ljudje, ki so zaradi vojnega begunstva brez strehe. Dva vagona tega. slovitega vlaka imajo tudi v Vichyju, po enega pa v Mar-seilleu in Clermont-Ferrandu. Na vseh treh zadnjih postajah rabijo ti vagoni ljudem za bivališče. Toda potniki smejo v vagonu prespati samo po eno noč, ker se ležišče vsak dan odda nanovo. Kupe z dvema ležišč ima stane trideset frankov, oddelek s I eno samo posteljo pa 50 frankov. Libijska vojna Vojaki nemške ln Italijanske vojske nosijo brana, da bodo z njimi zgradili novo postojanko Lifafee preprečil železniško nesrečo Opozoril je strojevodjo, naj pravočasno ustavi vlak Z albanskega bojišča Iz Buenos Airesa poročajo, da je bila pri Bahiji Bianci v zadnjem trenutku preprečena huda železniška nesreča, in to le zaradi prisotnosti duha nekega letalca. Silovit orkan z deževjem je zrahljal železniško progo med Buenos Airesom ln Ba-hijo. Glavni lok mostu, ki drži čez reko, pa se ic udr! m padel v vodo. To je ugotovil neki letaiec, ki je prav tedaj letel nad mostom. In ker je vedel, da se bliža čas, ko bo po progi čez most pridrvel brzl vlak, mu je poletel naproti v želji, da prepreči nesrečo. Približal se dstvo železne garde in da je Imenoval za svojega naslednika Vasilija Vaštnskega. Macuoka zaključil svoj obisk v Evropi Japonski zunanji minister je včeraj zapustil Rim in se vrača preko Berlina na Japonsko Rim, 3. apr. n. (Štefani). Japonski zunanji minister Jozuke Macuoka je danes ob 9. zapustil italijansko prestolnico in se preko Berlina spet vrača v Tokio. Svoj obisk v Rimu je zaključil prav za prav že snoči. Ministrski predsednik Mussolini ga je včeraj zvečer znova sprejel in sta imela vpričo grofa Ciana razgovor, ki je trajal dve uri. Ko je danes odhajal, so mu bile znova prirejene ogromne manifestacije. Politični krogi v Rimu zagotavljajo, da" je bil rezultat snočnjih razgovorov italijanskih in japonskih državnikov izredno pomemben, tako da je daleč presegel prejšnje. Kakor se zatrjuje, bc sedaj prišlo predvsem določenih tehničnih komisij. Že pred 9. uro je italijanski zunanji mi, nister prišel v vilo Madamc. da pospremi svojega japonskega gesta na postajo. Od vile Madame pa vse preko Beneškega trga do postaje Ostiense se je razvrstila v špa-lirju ogromna množica ljudi. Manifestacije, ki jih je bil Macuoka deležen ob svojem odhodu so znova potrdile trdnost zveze med itailijo, Nemčijo in Japonsko. Manifestacije so tudi preko osnovnega pomena političnih razgovorov odgovornih državnikov pokazale svetu, da je imel Macu-okov obisk izredno velik pomen tudi za najintimnejše sodelovanje vseh treh narodov, in za njihovo trdne prepričanje, da bo končno svet na novo urejen po načelih trojnega pakta. Macuoko sc spremili na postajo tudi japonski veleposlanik v Rimu ter še nekatere druge osebnosti. Pred postajo je Macuoka pregledal častno četo, nakaT se je ob zvokih zavezniških himen poda! na peron Tam so se zbrali okrog njega tajnik stranke državni podtaj-nik ministrskega predsedstva za albanske zadeve, vojnega in propagandnega ministrstva, šef štaba fašistične milice in druge ugledne osebnosti. Po izredno prisrčnem slovesu se je japonski državnik s svojfm spremstvom ter z italijanske častno misijo pod vodstvom poslanika Butija umaknil v posebni vlak. ki ga je nekaj minut po 9. uri odvedel proti severu. Množica, k se je bila zbrala k slovesu, pa se je vsa zgrnila na Beneški -do startali na Kalemegdanu in tekli do novega stadiona SK Jugoslavije, ki bo ta dan svečano otvorjen. Ta lahkoatletsJka manifestacija bo obenem tudi uvodna svečanost ob otvoritvi omenjene nove športne naprave v Beogradu. Kakor znano, bo takrat na tem novem stadionu tudi velik nogometni turnir štirih najboljših jugoeovenskih nogometnih enaj-storic, in sicer BSK-a, Hajduka, Jugoslavije in Gradjanmkcga. V lahkoatlctsk.) prireditvi bo poleg vseh jugoslovenskih verificiranih atletov' nastopilo tudi 300 učencev šole za telesno vzgojo. nzadetinv klubi ne pride do sporazuma. Ker do sporazum« n- prišlo, pari in datumi pa tudi niso bili izžrebani, sta KATERA HOČE UGLED AT! ŽENE 50 LET LAHKO IZGLEDAJO. KAKOR DA JIM JE 55 Nov dragocen ekstrakt kožnih celic — prav kakor vitalni elementi v koži zdravega, mladega dekleta. Iznašel ga je derm .tolog svetovnega slovesa Dobiva se lz 6krbno odbranih mladih živali. Ta ekstrakt, imenovan •Blocel«, Je vsebovan tda) v rožnati hrani U kožo Tokalon Lporablj&ite Jo vsako noč Medtem ko spite. Veša koža sleherno sekunde absorbira te vitalne elemente Vsako 1utro ko se prebudite. Je Vaša koža jasnejša glaj-ia. bolj sveža — mlajša. Cez den upora tajajte kremo Tokalon (bele barve, ne mastno). 8 tc enostavno nego lahko vseka žena do6eke, de je videti 10 let miajSa Imejte tudi Vj divno kožo ln polt. s kakršno b: se lehko pwnW( vsako mlado dekle. S hranami t% kože Tokalon so uspefnl rezultati v vsakem pri noeru fcatemčenl sicer se Vam vrne "§ener imela oba pritožnika vso pravico ugovarjati. Jugoslavije se je pritožila zaradi favoriziranja svojega lokalnega nvala BSK in tudi zagrebškega Gradjansikcga, Ljubljana pa je prav take imela močne pomisleke prot temu d* bi morala kar prvo nedelje na gostovanje proti enemu najmočnejših moštev, novemu hrvatskemu prvaku Hajduku. O vseh teh pritožbah bodo razpravljali na seji VNS dne 6 t m. V atletskem podsavezu v Zagrebu je Izbruhnila kriza. Pred dnevi je tamkaj podal ostavko tehnični referent Fabijan Kneževič, potem pa so mu sledili še trije najvidnejši funkcionarji, in sicer predsednik Niirnberger, drugi tajnik šum in gozdarski nadzornik Mayer. Odbor je zdaj tako okrnjen, da ne more delovati; za prihodnji ponedeljek je sklicana seja, ki naj reši to krizo, če ljudi ne bo dovolj, namerava podsavez izročiti vse posle savezni upravi. Kakor pišejo Novosti«, namerava slovaška plavalna zveza konec julija prirediti v Bratislavi veliko mednarodno plavalno tekmo v disciplini na 400 m prosto in povabiti nanjo med znanimi kan oni na tej progi tudi našega Branka žižka. Seznam svetovnih rekordov v plavanju V zvezi z včerajšnjim kratkim člankom o plavalni sezoni iz ieta 1940, ki je bila glede novih najboljših znamk v plavanju razmeroma slaba — kar velja posebno za moške discipline, v katerih ni bil izboljšan nobeden starih rekordov — objavljamo danes seznam moških svetovnih rekordov v plavanju, kakor je zdaj v veljavi: V prostem plavanju: na 100 vardov J. Weissmiiller (Amerika) 51 sek., na 100 m P. Fick (Ara.) 56.4, za 200 m J. Medica (Am.) 2:07.2, na 220 yardov J. Medica (Am.) 2:07.9, na 300 yardov J. Medica (Am.) 3:04.4 na 300 m J. Medica (Am.) 3:21.6, na 400 m J. Medica (Am.) 4:38.7, na 440 yardov J. Medica (Am.) 4:40.8, na 500 yardov J. Me- dica (Am.) 5:16.3, na 500 m R. Flanagan (Am.) 5:56.3, na 800 m S. Maklno (Japonska) 9:55.8, na 880 y. R. Flanagan (Am.) 10:07.6, na 1000 y J. Medica (Am.) 11:37.4, na 1000 m T. Amano (Jap)12:33 8, na 1500 m T. Amano (Jap.) 18:56.8, na 1760 y. J. Medica (Am.) 20:57.8. V prsnem plavanju: na 100 y. R. Hough (Am.) 1:06.6, na 100 m R. Hough 1:07.3, na 200 y R. Kough 2:22, na 200 m J. Kasley (Am.) 2:37.2. na 400 m A. Heina (Nemčija) 5:43.8, na 500 m A. Heina (N.) 7:13. V hrbtnem plavanju: brani vse svetovne rekorde Američan A. Kiefer, kakor sledi: na 100 y. z 58.8, na 100 m z 1:04.8, na 150 y. z 1:32.7, na 200 m z 2:24 in na 400 m s 5:13.4. V štafetah so bile dosežene naslednje najboljšo znamke: na 4X100 y. New York A. C. (Am.) s 3:31.3, na 4X100 m reprezentanca Amerike s 3:59.2, na 4X200 y Univerza Yale (Amerika) z 8:24.3, in na 4x200 m reprezentanca Japonske z 8:51.5. Slovenska kolesarska zveza Ljubljana (službeno). Redna seja bo drevi ob 19.30 v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Prosim vsi in točno! Tajnik. Iz sekcije Zbora nogometnih sodnikov v LjnbljanL Napovedani plenarski sestanek za 4. t. m. je zaradi tehničnih zaprek preložen na poznejši čas. 2SK Hermes. Drevi ob 20. redna seja centralnega odbora v palači Grafike z običajnim dnevnim redom. STK Moste. Drevi ob 20. pri Bajcu važen sestanek, ki naj se ga zaradi nedeljskih tekem udeleže prav vsi igralcL SK Slavija. Vsi aktivni igralci naj se udeležijo drevi ob 20. članskega, sestanka v klubski sobi. Sestanek je obvezen za vse juniorje, ki igrajo v nedeljo prvenstveno tekmo s Hermesom na Igrišču Hermosa. Vse ostalo na sestanku. Vsi sigurno! Načelnik. SK Grafika. Drevi ob 19.30 važen članski sestanek zaradi tekme. Načelnik. GENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, kl iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ■a vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje -aslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo ogiasa Din 20.— Službo dobi Brivski pomočnik se ta&.oJ sprejme. Salon »Mira«-, Rožna dolina, Cesta vn. 7137-1 Samostojno pomoč k gospodinjstvu dobro, snažno kuharico ln veščo vseh gospodinjskih del. Išče za takoj štiričlanska aružina na deželi Tozadevne ponudbe Je vposlati pod »Sna>na in vestna" na osi. odd Jutra. 7134-1 14 do 18 letna deklica pridna ta poštena, z dobro vzgojo, se išče k dvema deklicama in kot pomo-4 v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Pridna, vajena« je vposlati na ogl. odo'. Jutra. 7135-1 Zelo dobro kuharico snažno, staro 28 do 40 let, Iščem za Beograd. Plača 800 dinarjev. Pojasnila dobite v Celju, Miklavškl hrib 11, vl.a Kairo. 7163-1 Strojni ključavničar starejšo moč, se sprejme. Naslov v vseh posi. Jutra. 7145 1 Brivskega pomočnika sprejme takoj — Salon Gjua, LJubiJana, Stari trg 30. 7157-1 Brivca sprejmem takoj. Plača 100 dinarjev tedensko z vso oskrbo v hiši. M. Bukovčan, Celje. 7162-1 Brivskega pomočnika sprejmem takoj ali pozneje. »Salon Strgar« — Miklošičeva 40, Ljubljana. 7164-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca, sprejme takoj salon Klrinič. Sv. Jerneja c. 1, LJubljana VEL 7165-1 Kleparski pomočnik dobro lzvežtan, se ta Trgovsko izobražen mlad fant išče mesta, najraje v industriji ali v trgovini. Nastop 1. maja. Naslov v vseh po 6iov. Jutra. 7u71-2 Briljantni prstan prodam. Naslov v vseh pasi. Jutra. 7155 6 Gomolji begonij aalij. giadijoi, patom so nam prispeli iz Bel gije. sever & Kom) Ljubljana 7164 S Globok, moderen otroški voziček najnovejše oblike sko koj sprejme. — Dolžan, ro nov. je po ugodni cp-Celje. 7161-1 ni naprodaj. C3lov ka c. 71, pri Veri Novo-e . 7143-6 „ Trajnice OlUga lepotično grmičevje in pisarniški, išče službe, konifere. vzrenjalke ln gre tudi kot trgovski plezalke v veliki izberi sluga ali silčno zaupno!— Sever & Kor.p., -mesto Vojaščine prost, Ljubljana. 7156-6 vešč jezikov in vseh pisarniških poslov, pošten trezen ln zanesljiv v vsakem pogledu. Z najboljšimi referencami — želi ponovne službe. — Cenj. ponudbe na ogl. j odd. Jutra pod »Nastop takoj c. 6970-2 Ključavničarski i pomočnik in avtogenskl vari.ee, j mlajši, vojažčine prost, želi premeniti službo, j Cenjene dopise na podr. Jutra v Llubljanl ped šifro »Varilec«. 7116 2 (NSERIRAJ ¥ „JUTRU"ž SREBRO - "PJ-RTI^O - BRILJONTE SHARQCDS.SBFII»J»RU»)Hf ■ ISERE ITD STiMMHSKI'; HHKiTE TER UMETMfHE PO NR J VIŠJIH CEH AH. STUD* TVBBKB Sobo s strogo separiranim vhcaojn s stopnic in sobo s posebnim vho dom z dvema postetja ma takoj od Jam. — Ogled Streliška ul. 22 '. desno. 7140 23 Opremljeno sobo s fino hrano cdda dvema uradnikoma ali 'rri-^icjtia v cc itru-mu. Naslov v vseh rso~i Jutra. 7133 :3 Opremljeno sobo s posebnim vhodom. — src t! o. zrai uo. z 1 a'i 2 post-eljart.a, tlizu tram vaja. poceni o-darn. — Sprejrem 1 sostanovalca. Sp Stška, čem: to va ul. 31. I. nad vra ta 3. 7139 23 Opremljena soba z avema posteljama »e odda s celo oskrbo Gostilna Mrak, RI rska c 7147 23 Opremljeno sobo tudi prazno, s po;.eon;m vhodom in souporabo kjpalnice takoj oddam. Ogled od pol 13. pop da!je Fi/guerjeva ul. 6. IU., levo — bi iz-1 Tabora, 7152-23 Sobo veliko, lepo opremljeno, z euo ali dvema posteljama. posebnim vho dom, kopa nico, oddam vsled odootovanja Pod ugodnimi p:g ji v Ljub Jani stalno nameščeni ">-n&!'rii. Naslov v vseh p:sl. Jutra 7158 23 Dv gnile dospele ponudbe i - ^^delku Avto 30. April ali maj. Avtobra-iža. Blondlnka. Bežigrad, Cena, Center Bežigrada, čimprej. Do bre gume. Dober dohodek, Du5a in srce. Dobr-, vpeijan. Dobra nalo'ba. Dobro ohranjen Dobra mati Ena oseba, El*s. Fil-n, Gorenjska 40. Gradben! tehnik. Gume dobre. Tnftenlr. Krasna '•~a. Kupim, Kongresni t~», LjuH>a"a 973", Ljubljana 30. 37 ieten. t«ra --troka T epa pl°a va Mimo M M Na -vlc-cnje, N» vsaJ-d^Jn, NaieVni r"de*i. Od kri t->sr"TiT"t Odno^-e. Oi-■•i'ne pečice. 2 os^bi. Tsrcpia Tyr*°va c.. Pr! Ttfeio. p-i^tel^tvo. "rd-^n^TO, Prva ba, Ra*un-kt strol. R«. no. Peren kunec. R-\v-Ppti eom* S'1?71--en rp-t"o. S*"*b«> stal -•a 'n {"-•*-rn Pnmo nr^o t"ii Svb". 8 ri~>I-®-', ""».fot pk'1-rio kroln 't-O. TP Tik-»1 T-r^ni r"vn1t 1011 -TT^-tio p-lTV nv>">vn- T 1 ' V--*'*!] »r-.—f^ir^-Vi V^vt' "'"V. »TIMI Vn-O -to *** ""t C« T*!0- T-i*Vr> ">0. 7D.CT0 1 000 000. 3. 44. Dvosobno Moderno spalnico z žimnatimi modrocl, — dobro ohranjeno, — poceni preda ABC. Ljubljana. Medvedova c. 8. po.eg kolodvora ši'ka. 7166 12 Suha bukova drva orimn cepanice ponudi te z navedbo cene, fran so vayr,ii na k skalna po staja tvrdki D Cebln. Ljubljana. Wolfova 3 7123 15 • R E A11 Ti TA« posestna posredovalnica v Ljubljani je e&jso » PREŠERNOVI ULICI S« Nasproti glavna poit« Telefon 44-30 Vilo ali manjšo hišo .udi dobro onranjero starejšo oo din 500.000 kupim proti takojšnjemu plačilu. Prednost le ■a na Prulah, Vrtača. Mirje, Pot na Rožnik, Sv. Jožef ln okoiica Sv. Jakoba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ml ren kraf« 7092-20 Informacije Svari se pred nakupom stvari, kl bi jih ponudil v nakup Savo Vizjak, stanujoč v Stožicah. — Opozarja se oseba, kl je kupila suknjo, naj jo odda na policijo, ker Je dobro t" a m je suknja ukradena. 7144 31 Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove svojega sina Sava, ki bi jih napravil v ka terikoll oblikL Trost Miroslav, šolski tajnik v Kočevju. 7148-31 Ne pozabite, da Vam je »Servis biro« tudi r težkih časih s vsem na razpoiago Nasveti, pomoč, usluge, prepisi, vloge ln naslovi. Obračajte se v vseh primerih na postrežno pisarno »Servis biro« — Ljubljana. Sv. Petre o. 27-1, tet. 21-09. 7159-51 Hranilne knjižice vreanoetne papirje kupujemo stalno ln po najvišjih cenah ln takojšnjemu piačllu RUDOLF ZORE Ljubljana. Gledališka 12 I stanovanje komfortno, s ka matorn. oa^am takoj. Pojasni a i avoar, Ulisfca ul. 12 7154 21 '».v-, vv* ■ ■■■ Mestni pogrebni uvod Občina Ljubljana Vsem prijateljem ln znancem sporočamo tužno vest, da nas je nepričakovano zapustil naš ljubljeni mož, brat, stric in svak, gospod Petkovšek Pavel prevoznik v 53. letu svoje starosti. Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 5. aprila 1941, ob 2. uri popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vldovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 3. aprila 1941. žalujoča soproga ELIZABETA; FRANC, IVAN, KAROL, bratje; MARIJA por. HAM, sestra in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarne d. d kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val t Ljubljani