Sodba v primeru Beriša: je policist kriv ali ne? Birokratske ovire za odprtje doma za otroke EMM T i ST. 65 - LETO 65 - CELJE, 20. 8. 2010 - CENA 1,25 EUR Po razgled na prenovljen stolp Friderikov stolp je ponovno odprt za obiskovalce. Mestna občina Celje ga je s sofinanciranjem Evropske unije v zadnjem letu temeljito obnovila in ga v torek slovesno predala namenu. S tem se je tudi končala prenova Starega gradu. o\ Velenjska pomoč tudi Gorenjci zaprli pipo za lačne tuje delavce celjskim Vegrada košarkaricam "l.i 90,6 95,1 95,9 100,3 IMUj DN INPE1 IK FEK NAJ VAŠ OGLAS VIDIJO VVSEH GOSPODINJSTVIH V SLOVENIJI. REZERVIRAJTE SI PROSTOR ŽE DANES PO ELEICTRONSKI POŠTI aqend|al5>nt-rc.si. Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim Ernest Večko o 2.600 kilometrih pešačenja po Evropi Foto: SHERPA lUlercator Center Celje Opekarniškd 9. Celje. tel. št: 03/426 80 00 Sobota, Poleni Sanja Poljšak talenti Pesan 2 I DOGODKI NOVI TEDNIK SIMONA SOLINIC UVODNIK Ne tič ne miš ^ ali drugače rečeno: policist Matej Bobera je kriv in hkrati tudi ni, ker je streljal v bežečega Naserja Be-rišo. Torej, ni kriv, da mu je povzročil hude telesne poškodbe. Je pa bilo storjeno kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti, je dejal predsednik senata. Za to ga ne morejo kaznovati, ker je dejanje zastaralo (str. 20). Je možno reči, da je takšna odločitev sodišča na nek čuden način enaka obsodilni sodbi? Če bi bil izrek sodbe lani februarja, bi potemtakem policista obsodili in njegova policijska kariera bi bila zagotovo končana. Čeprav tega javno ne povedo, policisti skrivajo v sebi te dni jezo in ključno vprašanje je: kako bodo reagirali, ko se bodo na ulici znašli v podobni situaciji? Variant je več. Morda bodo tekli za osumljencem in ga prijeli, vmes pa razmišljali, ali bodo s tem storili kakšno kaznivo dejanje. In se zraven spraševali, kakšen je zanj zastaralni rok? Morda pa bodo raje pogledali stran, kar niti ni tako neverjetno. To namreč nekateri policisti sami povedo, čeprav večina tistih, ki to delo opravljajo s srcem, tega ne bo mogla storiti! Kaj se je dogajalo usodnega 23. aprila 1999 na Cinkar-niški poti, seveda ne moremo presojati, niti ne vemo, kaj občutijo Beriševi svojci. Na dan sodbe so bili redkobesedni. Izgubili so človeka, ki so ga imeli radi. Nekaj pa drži: v temni celjski ulici sta tistega dne trčili dve življenjski zgodbi. Mateja Bobere in Naserja Beriše. Morda bi se res vse lahko končalo drugače. Že prej. Beriševi svojci ves čas trdijo, da bi ga lahko prijeli kadarkoli, da bi ga lahko našli tudi doma. Ali je to res, ne vemo. Verjetno so ga policisti iskali. Vendar pa: Beriša je bil oseba, ki so jo Celjani iz različnih razlogov poznali. Bil je znana celjska »faca« s svojim avtomobilom in zloglasno registrsko tablico. In če smo ga vsi videvali na celjskih ulicah, lahko pomislimo, kako je mogoče, da ga nihče od uradnih inštitucij pred usodnim aprilom ni mogel odpeljati v pripor (ki je bil razpisan). Saj nad zakonom ne bdijo le policisti. Ali si je morda kdo kdaj zatiskal oči, ko bi moral odreagirati in ali sta Beriša in Bobera le žrtvi sistema, ki ni deloval? To je vprašanje, vredno debate. Bobero je prišlo v sredo podpret okoli 130 policistov, več kot 50 jih je bilo v sodni dvorani. Med njimi sta bila najmanj dva, ki so ju storilci kaznivih dejanj ustrelili in sta preživela. Cinkarniška pot se v Sloveniji dogaja vsak dan, le da v večini primerov pritisnejo na sprožilec »slabi fantje«. T U R N S E K Paketi Trojček Naročniški palfet Vsebina Naročnina T 19 TV+NET+TEL 256 Ktf» 128 1 Kbw 19 € T 28 TV+NET+TEL 21 1 384 1 KbM I® T 36 TV+NET+TEL 113 1 768 1 Kbp< 36 € T 48 TV+NET+TEL 22SS M?pS 48 € Prve 3 mesece za vse nove naročnike, mesečna naročnina na trojček T28 le 14 EUR! a Mariborska 86 3000 Celje 03 42 88 198 www.turnsek.si Elektro Turnšek Vaš kabelski operater 17 2 1. september po zdravniško Za manj črn scenarij bele zdravniške stavke z organizacijskimi spremembami tudi v ZD Celje Šele v ponedeljek naj bi bilo bolj jasno, ali večina slovenskih zdravnikov od 1. septembra dalje res ne bo več delala preko polnega delovnega časa. Takrat se bodo namreč ponovno sestali premier Borut Pahor, minister za zdravje Dorijan Ma-rušič in predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Nekaj upanja, da najdejo za vse sprejemljivo rešitev in tako preprečijo vrsto možnih težav, katerih žrtve bi bili pacienti, po njihovem sestanku v sredo menda je. V zdravstvenih zavodih se te dni vseeno pospešeno pripravljajo na morebitne spremenjene razmere. V celjskem zdravstvenem domu so, kolikor je to pač mogoče, pripravljeni. Soglasja za dodatno nadurno delo je umaknilo 23 zdravnikov, od tega 22 zdravnikov, ki dežurajo. To je veliko, saj je trenutno v dežurno službo vključenih 29 zdravnikov. Spremenjene razmere bodo v zdravstvenem domu skušali obvladati s spremenjeno organizacijo dela. »Na seji poslovnega kolegija in ožjega odbora sindikata Fides smo se dogovorili in odločili, da vključimo v dežurno službo še nekaj dodatnih zdravnikov, ki jih lahko po zakonu o zdravniški službi vključujemo. To so zdravniki, mlajši od 55 let, ki nimajo invalidske ocene. S tem bomo razširili število dežurajočih zdravnikov, da bo izpad rednih ambulantnih ordinacij-skih ur čim manjši,« je opisal prvi ukrep direktor prim. Stanislav Kajba. Zaenkrat so dodatno vključili štiri zdravnike. Drugi ukrep je reorganizacija ur dežurne službe. »De- Stanislav Kajba žurstvo smo skrajšali na največ 12 ur. Zdravnik lahko naslednji dan v svoji ordinaciji dela še 4 ure, tako da doseže maksimalno zakonsko predpisano obremenitev, to je 16 ur v dveh zaporednih dnevih. To pa pomeni, da bodo zdravniki, ki so dežu-rali ponoči, ob nedeljah in praznikih, po svojem dežurstvu odhajali domov 3 do 4 ure prej, torej bodo za ta dan skrajšali ordinacij ski čas.« Kot je še pojasnil prim. Kajba, bodo vsem bolnikom zagotovili nujno medicinsko pomoč, naročeni bolniki pa bodo morali zaradi krajšega delavnika zdravnikov po dežurstvu čakati nekoliko dlje: »Ob dobri triaži se čakalna doba ne bi smela bistveno podaljšati.« Kljub sprejetim ukrepom si v zdravstvenem domu seveda ne želijo, da bi jih morali preizkusiti v praksi: »Srčno upam, da bo prišlo do dogovora med ministrstvom in sindikatom Fides za odlog preklica soglasij vsaj do novega leta in da bodo skušali na drug način reševati pomanjkanje denarja v zdravstveni blagajni,« pravi Kajba. Rešitev sedanjega problema, ki je nastal zaradi predvidenega zmanjšanega plačila za čas dežurstev, vidi v enotnem (ali glede na dežurna mesta specifičnem) plačilnem razredu. Sedaj so namreč dežurstva plačana glede na osnovni plačilni razred tistega, ki dežura. MILENA B. POKLIC Foto: GrupA (arhiv NT) Z upokojevanjem se ne mudi V pričakovanju pokojninske reforme velik porast zahtevkov za izračun datuma in višine pokojnine »Število zahtevkov za izračun predvidenega datuma upokojitve in za izračun predvidene višine pokojnine se je v letošnjih prvih sedmih mesecih v naši enoti povečalo za 45 odstotkov,« ugotavlja direktorica celjske območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Taja Žaberl. Povečanje zahtevkov z lanskih 4.595 na letošnjih 6.026 je seveda posledica pričakovane pokojninske reforme. Tako kot v drugih območnih enotah ZPIZ imajo največ dela s posredovanjem informacij tako po telefonu kot v pisni obliki. »Ljudi zanimajo najrazličnejše variante upokojitve, dokupi, do- Taja Žaberl dana doba _ Seveda izračunavamo le pogoje in višino po sedaj veljavnih predpisih, ne pa po predpisih, ki naj bi bili sprejeti, saj jih še ne poznamo,« pojasnjuje Taja Ža-berl. Za datum in višino pokojnine se zanimajo predvsem tisti, ki bi se lahko letos upokojili z raznimi bonitetami, ki jih predvideva sedaj veljavna zakonodaja, pa jih predvidoma v novi ne bo več: z dodano dobo zaradi študija in vojske, znižanja starosti zaradi otrok in z dokupi. A kot poudarja Taja Žaberl, se z upokojevanjem ne mudi: »Pričakovane pravice so absolutno zavarovane. Tisti, ki bodo do 31. 12. 2010 izpolnili pogoje za upokojitev z vsemi mogočimi bonitetami po sedaj veljavnih predpisih, bodo lahko to pravico uveljavili kadarkoli kasneje. Lahko so povsem mirni.« Torej ni nikakršne potrebe, da bi na vrat in nos »bežali« pred spremembami pokojninske zakonodaje, ki si jih lahko obetamo v začetku prihodnjega leta. »Hitenje ni potrebno. Svetujem, da se ljudje odločajo za upokojitev tako, kot so si predstavljali pred pričakovano spremembo, saj so njihove pravice popolnoma zavarovane. To velja tudi za obračunsko obdobje za odmero pokojnine. Za tiste, ki bodo izpolnili pogoje še letos, bo tudi v prihodnje odmera pokojnine opravljena za obdobje najbolj ugodnih zaporednih 18 let,« še enkrat poudari Taja Žaberl. Očitno je torej najbolje počakati na novi zakon. Sele potem bomo vedeli, kakšne spremembe dejansko prinaša. Imeli bomo tudi več časa, da pred odločitvijo vse dobro premislimo, na ZPIZ-u pa nam bodo tudi lahko vse natančno preračunali. Kdo ve, morda se nam bo celo bolj »splačalo« upokojiti po novem zakonu kot po sedaj veljavnem? MILENA B. POKLIC wvvw,radiocelje,a 5port@f3diocelje.i Prenosi, oddaja Ponedeljkovo športno dopoldne (10. Šport danes (vsak dan t DOGODKI Strah zaradi polnih hmeljišč in skladišč Zaradi povprečne letine po svetu in tudi v Savinjski dolini se razmere na trgu s hmeljem še zaostrujejo - Mnogi hmeljarji v dolgovih Po čudovitem pogledu na Savinjsko dolino, ki jo zastirajo zavese zelenega zlata, bo v prihodnjih dneh vse drugače. Po dolini se bo razširil poseben vonj po hmeljnih kobulah, na hmeljiščih bodo zaropotali traktorji, delavci, tudi tokrat večina iz Romunije, bodo pri obiralnih strojih preživljali dneve in noči, mogoče, čisto mogoče, se bo kje slišala tudi pesem ^ No, ja, nostalgije še pri obiranju hmelja, ki naj bi se začelo z današnjim dnem, seveda ni veliko. Tudi težave, o katerih smo poročali spomladi, so še ostale in jih hmeljarji nosijo v naslednjo sezono. Še vedno je v skladiščih kar precej lanskega letnika, ki ga hmeljarji zaradi nizkih odkupnih cen, od enega do dveh evrov so se menda vrtele, niso želeli prodati. Na njivah pa se vrvice ši-bijo pod težo zelenih dišečih kobul, čeprav napovedujejo povprečno letino. »Po prvih ocenah naj bi hmeljarji na 100 hektarjih manj površin kot lani letos obrali po hektarju približno 1,3 tone savinjskega goldinga in 1,7 tone aurore,« je povedala specialistka za hmeljarstvo pri celjski enoti Kmetijsko-goz-darskega zavoda Slovenije Irena Friškovec. V Sloveniji letos 140 hmeljarjev prideluje hmelj na 1.500 hektarjih, glede na neugodne tržne razmere so nekatere starejše nasade dali v premeno in jih bodo po dveh letih spet zasadili s hmeljem. Vreme, ki zelo vpliva na rast in razvoj hmelja, marsikaj pa bo odvisno tudi od poznoav-gustovskih temperatur (saj ve- mo - avgust hmelj da ali ga vzame), je bilo letos preprosto rečeno različno. »Primanjkovalo je padavin, zato bo pridelek slabši v tistih predelih, kjer namakanje ni bilo možno in se rastline niso mogle do konca razviti. Po drugi strani smo opazili velika temperaturna nihanja, ki neugodno vplivajo na hmelj,« je povedala Friškovčeva. Tako so se hmeljarji sredi maja ubadali z nizkimi temperaturami, kasneje pa tudi z zelo visokimi, ki jih hmelj slabše prenaša. Vremenske razmere so vplivale na rast hmelja, zlasti pri sorti aurora, ki je ponekod ostala ozka, nera-zraščena, še posebej na tleh, ki jih ni mogoče namakati. Dolgovi iz preteklosti Seveda so poleg gospodarske krize na hmeljarstvo precej vplivale razmere na svetovnem trgu. V skladiščih je ostalo ogromno hmelja, nekateri ocenjujejo, da še vedno 800 ton, kar pomeni tretjino povprečne letine. Tudi zato naj bi pomagala država, ki je obljubila subvencije, denarja pa ni od nikoder. Po precej vročih sestankih so se namreč hmeljarji spomladi dogovorili, kako bodo razdelili približno 600 tisoč evrov pomoči, kolikor je rezerviranih zanje v obliki subvencij. Odločili so se, da bi denar razdelili v obliki plačila po 300 evrov na hektar z maksimalno omejitvijo 7.500 evrov. Kot kaže, so se aktivnosti ob menjavi ministra za kmetijstvo ustavile in mnogi so se znašli v precejšnjih dolgovih. »Mislim, da novi minister ni dovolj pou- čen o naših težavah. Denar se obljublja šele za konec leta, a že zdaj je pozno za nas. Treba je spraviti pridelek, plačati delavce in gorivo,« je že opozarjal predsednik komisije za hmeljarstvo v okviru KGZ Ferdinand Kunst. Za največje težave je pravzaprav »kriva« slaba letina v letu 2007, ko so cene hmelja poskočile v višave, v povprečju pa so se menda vrtele okrog 20 evrov na kilogram. Danes je seveda vse drugače. Nekaj hmelja so sicer hmeljarji predelali v ekstrakt in ga bodo prodali, ko bo odkupna cena na trgu višja, kot je letošnja. Večino slovenskega hmelja prodajo v tujino, kjer so razmere na trgu trenutno zelo zaostrene in neusmiljene. Okvirno velja, da je nekaj hmelja sicer prodanega na osnovi pogodb, kjer se odkupna cena vrti okrog 3,5 do 5,5 evra za kilogram, odvisno od sorte in kakovosti, cene na prostem trgu pa bodo precej nižje. Proizvodna cena za kilogram znaša 4 evre. V Savinjski dolini pridelujejo hmelj že 130 let, trenutno obdeluje hmeljišča okoli 140 hmeljarjev. Na območju od Celja do Zgornje Savinjske doline je okoli 1.100 hektarjev hmeljišč od skupaj 1.500 hektarjev, kolikor jih je v Sloveniji. Kot kaže, bo kljub nekoliko manj pridelka na Poljskem in v Nemčiji letina po svetu normalna, kar seveda ne bo ugodno za prodajo. Nekateri celo ocenjujejo, da imajo največji trgovci še okrog 4 tisoč ton zalog grenčic, kar pomeni polovico letnih potreb. V Pri Slavku Leskošku v Migojnicah, kjer hmelj pridelujejo na 26 hektarjih, od tega je skoraj tretjina zasajena s savinjskim goldingom, so prve letošnje kobule že pospravili. V ospredju pivovarna Obtožnica, ki jo je posebna skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala julija vložila v primeru menedžerskih prevzemov Pivovarne Laško in Istrabenza, nekdanjega direktorja pivovarne Boška Šrota bremeni zlorabe položaja ali pravic in ponareditve ali uničenja poslovnih listin, prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja pa pranja denarja. Tožilstvo naj bi se v obtožnici, ki je bila podana zoper devet fizičnih in šest pravnih oseb, osredotočilo predvsem na lastninjenje Pivovarne Laško. Nekdanjemu generalnemu direktorju in nekdanjemu največjemu lastniku družbe Bošku Šrotu očita več kaznivih dejanj, in sicer v treh primerih zlorabe položaja ali pravic in v enem primeru ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Vsebina več kot sto strani dolge obtožnice razkriva preobrat v preiskavi organov pregona, tožilstvo pa se je po novem osredotočilo le na propadlo lastninjenje Pivovarne Laško, s spornim lastninjenem Istrabenza pa se ne ukvarja. US Gorski reševalci do novih prostorov Gorski reševalci postaje Celje bodo prišli do novih prostorov. Ob nogometnem štadionu v Mozirju bodo zgradili garažo in skladišča. Na ta način bodo po dolgih letih prišli do prepotrebnih skupnih prostorov, v katerih bodo lahko hranili opremo za reševanje in vozilo. Novi prostori naj bi bili zgrajeni v dveh letih, pravi vodja celjskih reševalcev Brane Povše. Zanje bo potrebno odšteti 65 tisoč evrov. Nadejajo se, da bodo tretjino sredstev zbrali sami, ostalo pa s pomočjo sponzorjev, donatorjev, občin celjske regije in s pomočjo Planinske zveze Slovenije. Reševalna postaja s sedežem v Celju šteje skupaj okoli 50 članov, od tega je operativnih 28 reševalcev in 9 pripravnikov. Letos so celjski reševalci posredovali v enajstih primerih, od tega se je en primer pred nedavnim končal tragično. MJ svetu so se hmeljišča bistveno povečala, z 51 na 58 tisoč hektarjev. V Nemčiji in ZDA so vzgojili visokogrenčične sorte, ki dajejo dva- do trikrat večji hektarski donos, ob tem pa je prodaja piva po letu 2008 začela padati oziroma stagnira na 1,8 milijarde hektolitrov letno. In tako je res vprašanje, kako bodo savinjski hmeljarji prodali letošnjo letino. Zato usode kobul, ki so sicer v teh dneh še na hmeljiščih po Savinjski dolini, v enem mesecu pa bodo posušene in lično spakirane v primerne vreče, najbrž še ciganka ne upa napovedati. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR UUDSKA f CANKARJEVA UUCA1,3000 CalJ«, Slovenija CELJE VABIMO K VPISU Ker Je več znanja danes več uspeha Jutri: www.lu-ceUe.si • Brezplačna Osnovna šola za odrasle • Tehnik računalništva - SSI • Tehnik elektronskih komunikacij - SS/ • Računalnikar - SP/ • Predšolska vzgoja - PT in SSI •Splošna gimnazija - 3. in 4. ietnik • Ekonomski tehnik - PTI po končani trgovski šoli •Trgovec - J.,2.,3. letnik TEČAJI IN DELAVNICE ' Tečaji tujih jezikov - angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, ruščina ' Priprava na mednarodne certifikate iz nemščine in angleščine ' Retorika In komunikacija • Računovodstvo - osnovni, nadaljevalni modul • Računalništvo - word, excel, Internet, ECDL • Desetprstno slepo tipkanje • Težka gradbena mehanizacija • Slovenščina za tujce - priprava za Izpit NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE • Računovodja / računovodkinja • Knjigovodja / knjigovodkinja • Posrednik / posrednica za nepremičnine • Hišnik/hišnica Izvajalec zidanja in ometavanja, betonskih del, del nizkih gradenj Polagalec / polagalka talnih oblog Socialni oskrbovalec / oskrbovalka na domu BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI ' CIPS - Center za Informiranje In poklicno svetovanje ' SSU - Središče za samostojno učenje ' Borzo znanja - Izmenjava znanj, spretnosti. Izkušenj Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 SO; e-mail: info@lu-ceije.si ali osebno na Ljudski univerzi Celje 4 GOSPODARSTVO O cetis' V gospodarskih krogih še vedno odmeva novica, da je direktorica Vegrada Hilda Tovšak mimo nadzornega sveta že minuli teden na sodišče vložila predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave. V Vegradu »samo« četrt milijona dolga Vegradova direktorica Hilda Tovšak mimo nadzornikov predlaga prisilno poravnavo - Nadzorniki o usodi »prisilke« ali Tovšakove? Če bi zapisali, da bo danes, v petek, znana usoda velenjskega Vegrada, bi verjetno to bila spet nepravilna napoved, ker, kot kaže, pravzaprav nihče več ne ve točno, kaj se dogaja v tej velenjski družbi. V gospodarskih krogih še vedno odmeva novica, da je direktorica Vegrada Hilda Tovšak mimo nadzornega sveta že minuli teden na sodišče vložila predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave. Pravno gledano ni nič narobe, vendar pa v NS za današnjo sejo napovedujejo določene sankcije, saj po njihovem tovrstno ravnanje kaže na ponižujoč odnos do nadzornikov. In ne nazadnje, tudi do medijev, ki s strani uprave nimamo informacij in tako pač ugibamo _ Prvi nadzornik Klemen Boštjančič je povedal, da NS ni bil seznanjen z vložitvijo predloga ter da ne najde pravih besed za početje Vegra-dove uprave, ki nadzornikom na ponedeljkovi seji v Ljubljani ni povedala, da je vložila predlog za prisilno poravnavo. Tudi izvršni direktor drugega največjega lastnika Vegrada, državne Posebne družbe za podjetniško svetovanje, Matej Golob Mat-zele ocenjuje, da gre za nezaslišano in nelogično dejanje. NS menda še vedno ni prejel konsolidiranega revidiranega poročila za lani, kaj šele za letošnje polletje. Tako tudi uradno ni znano, kak- Včerajšnji sestanek uprave Vegrada z lastniki po besedah Matzele ni prinesel nobenih presenečenj. »Zavedamo se, da je delež v Vegradu za PDP izgubljen,« je omenil, nad odnosom uprave do manjšinskih lastnikov pa je razočaran tudi Tomaž Kuntarič, sicer prvi človek državnega sklada SOD, ki je lastnik PDP. Bohor Les v družinskih rokah Družinsko trgovsko podjetje Jagros iz Rogaške Slatine je vplačalo kupnino za tovarniški kompleks Bohor Lesa v stečaju. Jagros je tovarniški kompleks v Mesti-nju pri Rogaški Slatini odkupilo od Hypo Leasinga. Uprava Jagrosa napoveduje, da se bo glede nadaljnje proizvodne dejavnosti Bohor Lesa še odločala, del proizvodnih zmogljivosti in strojev, ki nimajo prihodnosti, pa bodo od-prodali. Tovarniški kompleks Bohor Lesa se razprostira na približno 50 tisoč kvadratnih metrih, v njem pa naj bi prihodnje leto zaposlili približno 30 delavcev. Podjetje Jagros, ki zaposluje 315 ljudi, je lani ustvarilo več kot 55 milijonov evrov prometa, kar je za 12 odstotkov več kot leto prej. Rast prometa podjetje beleži tudi letos. Stečajni postopek v družbi Bohor Les in njeni predhodnici Rogaški Les se je začel junija oziroma julija letos. Upniki pa lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavijo do 13. oktobra, vendar pa kaže, da bodo upniki tako Bohor Lesa kot predhodnega podjetja Rogaška Les ostali praznik rok. US šne sploh so obveznosti oziroma dolgovi hčerinskih družb. Nepopoln predlog Je pa to v ponedeljek precej ironično pojasnila Tov-šakova, češ da dolga ni pol milijarde, temveč »zgolj« 220 milijonov evrov. Po njenem predlogu naj bi prisilna poravnava trajala tri leta. Upniki naj bi bili poplačani 30-odstotno (v primeru stečaja bi prejeli samo petino), število zaposlenih, v matični družbi Vegrad jih je okrog 1.200, pa naj bi se po scenariju Tovšakove ohranilo. Seveda gre še za ohranitev blagovne znamke in lastniške sestave družbe. Kakorkoli, čudežne formule za rešitev Ve-grada v tem trenutku ni, saj ni novih poslov, upniki in tudi številni drugi pa zahtevajo stečaj. Tako lahko le rečemo, da se danes verjetno obeta precej vroča seja tričlanskega NS, v katerem pa ima Tov-šakova dva zvesta podporni- ka, Branko Gabrijel, direktorico družbe pooblaščenke, in sindikalista Sama Mastna-ka. Vsaj doslej. Po sklepu sodišča mora Ve-grad predlog za uvedbo »pri-silke« v 15 dneh ustrezno dopolniti. Znano je, da so nekatera podjetja že vložila predlog za stečaj, na katera je Vegrad podal ugovore in se zavezal, da bo pripravil celovito poročilo o finančnem poslovanju in položaju. Vendarle, kot je v predlogu zapisala direktorica Tovšako-va, dolžnik, torej Vegrad, ugotavlja, da je v stanju insolventnosti, ob izvedenem finančnem prestrukturiranju pa menda obstajajo realne možnosti za nadaljnje poslovanje. Zato predlaga uvedbo postopka prisilne poravnave. Po sklepu sodišča mora Ve-grad predlog dopolniti z bolj natančnimi podatki, sicer bo sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA (arhiv NT) Prodaja zemljišča ob Celovških dvorih, ki je bilo predvideno za gradnjo hotela, bi verjetno nekoliko omilila težave. Slišati pa je, da je pogodba med Vegradom in podjetjem Nip Naložbe Velenjčana Tomaža Ročnika že podpisana. Dogovorjena cena je menda 7,5 milijona evrov, seveda pa bodo še najmanj tega denarja videli Vegradovi delavci. Ženska gradbena »pravljica« »Zdaj ljudje niti za hrano nimajo. Hranijo se z jajci in čebulo in ni čudno, če zbolijo. Večina jih je iz Bosne. V Slovenijo so prišli, da bi več zaslužili in da bi lažje vzdrževali družine, ki jih čakajo doma. Težko pa živijo tudi domačini. Hrano je treba plačati, pa kredite tudi, ker banka hoče svoje. Kako bosta pokrila vse življenjske stroške zakonca, ki sta oba zaposlena v Pričujoči tekst je nastal - ne boste verjeli - pred skoraj osmimi leti. In opisuje stanje v Ingradu. Objavili bi ga lahko v začetku letošnjega leta, pa bi opisoval stanje v Gradisu. Objavimo ga lahko danes, ker opisuje stanje v Vegradu. Tri paradne gradbene firme, praktično na kolenih in sesute. In kaj jim je skupnega? »Pravljica« o treh uspešnih gradbenih baro-nesah, ki so kraljevale v vseh treh gradbenih podjetjih na Celjskem: Beata Kanduti Šumej v Ingradu, Lidija Žagar v Gradisu in Hilda Tovšak v Vegradu. Tam proti koncu davnega 2001. in leta 2002 so - seveda vsaka na svojem - istočasno delile večje ali manjše kose kruha. Res da stanje v podjetjih, ki so jih prevzele, ni bilo rožnato. Ampak pri vseh smo slišali velike pripovedke o imenitnih poslih. Njihovo končno usodo poznamo - trije gradbeni giganti so klonili. Zaradi krize? Zaradi napačnih odločitev? Zaradi napačnega vodenja? Ali pa, kot bi prisegli mnogi, zaradi pohlepa? Ovadb zoper posamezne direktorice nismo šteli. Prva je že takrat, v omenjenih letih, odšla Kanduti Šumejeva. Odstavil jo je nadzorni svet zaradi slabih finančnih rezultatov ter nerednega izplačevanja plač. Žagarjevo je »odstavil« stečajni upravitelj, Tovšakovo bodo morda danes nadzorniki. V osnovi ne bi bilo nič pretresljivega, direktorji se pač menjajo. Ampak v ravnanju treh barones je veliko skupnega. Ker je vsem trem skupna brezčutnost za navadnega delavca, kar se še najbolj izkazuje v primeru Tovšakove, ker vse tri povezujejo precej samosvoje odločitve, ker so vse tri napovedovale (lagale?) lepše čase in ker so vse tri postale preveč pohlepne, v svojih odločitvah pa premalo modre. In seveda jim je skupno tudi, da so ženske, ki so gradbena podjetja prevzele brez izkušenj. Kanduti Šumejeva je v Ingrad prišla iz mariborskih avtohiš, Žagarjeva je Gradis prevzela za ljubljanskim Rogom, Tovšakova pa je bila pred Ve-gradom glavna tajnica stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Vse tri so s sebi lastnim vodenjem podjetja spravila na rob prepada oziroma v smrt. Mnogi strokovnjaki so svetovali, da je treba vsaj pri gradnji stanovanj potegniti ročno zavoro. In zdi se, da je našim trem ženskam manjkala ročna zavora. Ne le pri gradnji stanovanj . URŠKA SELIŠNIK NA KRATKO Na dražbi tudi skodelice za juho Poleg javne dražbe za Betonarno Elba in nekaterih premičnin, je stečajni upravitelj Gradisa Zlatko Hohnjec pripravil tudi poročilo o junijskem delu. V njem navaja, da je že opravil vrsto pogovorov oziroma da ureja najnujnejša odprta vprašanja. Med njimi so razčiščevanje okoliščin pri gradnji Planeta Tuš v Kranju ter pri projektu Sončna aleja Komenda. Posebej realizacija zadnjega, ki predvideva gradnjo nizko energetskih hiš, bi znatno obogatila stečajno maso. Stečajni upravitelj se je zaradi ogroženosti stečajne mase odločil tudi za prodajo več premičnin. Dražbi bosta 17. septembra, in sicer bo najprej po izklicni ceni 160 tisoč evrov na voljo Betonarna Elba, nato pa še več kot tisoč kosov Gradisovih strojev, opreme ter drobnega inventarja, med njimi so tudi skodelice za juho, po izklicni ceni, ki je nekoliko višja od 233 tisoč evrov. Rogaška prodala Topolšico V Termah Topolšica bo dograjen sodobni wellness center, ki bo skupaj z novim apartmajskim naseljem, slednje je že odprto, dopolnjeval ponudbo zdravilišča. Naložbi sta vredni blizu 12 milijonov evrov, od tega so terme dobile 3 milijone evrov nepovratnih sredstev, preostanek so zagotovili v termah in z dolgoročnimi krediti. Ob tem pa se je spremenila lastniška struktura Term Topolšica, saj je Zdravilišče Rogaška, ki je bilo več kot polovični lastnik term, po več sporih odprodalo 24,5-odstotni lastniški delež v omenjeni družbi. Kupec je družba ACH, ljubljanska družba za gospodarjenje z naložbami. Največja lastnika Term Topolšica sta zdaj Združenje multiple skleroze Slovenije in Modra linija holding, ki imata skupaj skoraj 33 odstotkov lastništva. 24-odstotni lastnik je velenjski podjetnik Tomaž Ročnik, ki je svoj lastniški delež aprila lani odkupil prav tako od Zdravilišča Rogaška. US Lastniki zemljišč pričakujejo preveč Časi, ko si lahko hitro in na enostaven način prišel do zazidalnega zemljišča, so mimo - Tudi če imate stavbno zemljišče, še ne pomeni, da na njem lahko gradite hišo Celjani že nestrpno pričakujejo nov prostorski načrt za območje mestne občine, z upanjem, da jim bo ta prižgal zeleno luč za gradnjo na želeni parceli. V občinskem oddelku za okolje in prostor so prejeli že preko 800 vlog pobudnikov za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v zazidljivo površino. A prehitro veselje ni pametno, saj bo težko pričakovana javna razgrnitev prostorskega akta, ki je predvidena v prihodnjem letu, za marsikaterega prosilca predstavljala šok. »Pričakovanja ljudi so prevelika,« pravi vodja sektorja za prostorsko načrtovanje v MOC Darja Zabukovec. Kajti časi, ko si lahko relativno hitro in na enostaven način prišel do zazidalnega zemljišča, so mimo. »Zakonodaja na področju prostorskega načrtovanja se je precej zaostrila. Pričakovanja ljudi, da je samo njihova vloga za spremembo namembnosti zemljišča dovolj, da bodo v nekem doglednem času na želeni parceli lahko gradili, so zato v večji meri neupravičena. Pri spremembi kmetijskega v stavbno zemljišče je namreč treba upoštevati vrsto kriterijev in omejitev, kot so poplavnost, plazovitost, zaščitenost območja, arheološka dediščina _ Pri čemer so zaščitena tudi prva kmetijska zemljišča, na katera se nanaša večina vlog. Občina s svojo strategijo razvoja seveda poskuša upravičiti tudi razvojne težnje in zagotoviti potrebne površine za bivanje, Medlog je eno od območij, kjer bo v prihodnosti še mogoča stanovanjska gradnja. proizvodnjo. Pri doseganju teh ciljev mora upoštevati okoli 30 nosilcev urejanja prostora. Usklajevanje vsega je zelo kompleksno in dolgotrajno,« pojasnjuje Zabu-kovčeva in dodaja, da prav vsako vlogo proučijo z vseh vidikov, od tega, kje leži zemljišče, kakšna je na njem upravičenost gradnje, ali gre za razpršeno gradnjo in podobno. »Če bi vsem 800 vlogam ugodili, bi to pomenilo okoli 500 hektarjev novih stavbnih zemljišč oziroma okoli 100 kvadratnih metrov na vsakega prebivalca mestne občine Celje, kar je ob do zdaj nezazidanih stavbnih zemljiščih, ki so še na razpolago, kar pretiran podatek in je tudi nerealno in zavajajo- če trditi, da bodo vsi tisti, ki so oddali vloge, prišli do stavbnih zemljišč,« dodaja. Adijo (razpršena) gradnja Kot ugotavlja Darja Zabukovec, želijo ljudje v Celju graditi vsepovsod izven mestnega središča, pri čemer takšna razpršena gradnja ne bo več dovoljena. Z njo se po nepotrebnem ne pojavljajo le težave in večji stroški pri komunalnem opremljanju parcel, temveč se uničuje tudi kul turna krajina (značilen vzorec poselitve), pravi, pri čemer vse skupaj postaja precej neprivlačno tudi za panoge turizma. »Turisti namreč ne iščejo več samo udobne sobe, ampak cenijo tudi lepo okolje in kulturno krajino, ki nas določa ravno tako kot na primer jezik. To zakonodaja precej poudarja in »Če bi vsem 800 vlogam občanov ugodili, bi to pomenilo okoli 500 hektarjev novih stavbnih zemljišč oziroma okoli 100 kvadratnih metrov na vsakega prebivalca mestne občine Celje, kar je ob do zdaj nezazidanih stavbnih zemljiščih, ki so še na razpolago, kar pretiran podatek in je tudi nerealno in zavajajoče trditi, da bodo vsi tisti, ki so oddali vloge, prišli do stavbnih zemljišč.« mi ji moramo (in želimo) slediti v tem smislu, da ustvarimo mesto z visoko bivanjsko kvaliteto in da poskušamo potrebe po gradnji enodružinskih stanovanjskih hiš zagotavljati bolj organizirano in bliže urbanim naseljem, kjer tudi lažje zagotavljamo dostopnost do vseh inštitucij, primerno komunalno opremljenost parcel, s tem pa dejansko tudi čuvamo kmetijske površine,« utemeljuje Zabukovčeva in opozarja na še eno »past«. Ljudje bodo morali na odgovore, ali bodo na želeni parceli lahko gradili ali ne, še malo počakati. Na mestni občini pričakujejo, da bodo prostorski načrt za območje celotne celjske občine izdelali v roku dveh let. Namreč: tudi če že imate stavbno zemljišče, še ne pomeni, da boste na njem v vsakem primeru lahko gradili hišo. »Ljudje morda tega ne vedo. Mislijo, da če imajo stavbno zemljišče, da lahko na njem avtomatično gradijo hišo. A ni vedno tako. Vsa stavbna zemljišča namreč niso primerna za stanovanjsko gradnjo. Tudi tu je treba upoštevati poplavno ogroženost, plazovitost _ Zemljišča, ki ležijo na poplavnem ali pla-zovitem območju, so sicer lahko opredeljena kot stavbna, a v tem smislu, da se na njih izvedejo določeni ukrepi - oporni zidovi, nasipi -ki bodo zaščitili širše območje,« navaja naša sogovornica. Izključeno ni niti, dodaja, da se bodo nekatera stavbna zemljišča spremenila nazaj v kmetijska. A ne ustrašite se prehitro. Za to morajo biti zares tehtni razlogi: »Če se ugotovi, da je na nekem stavbnem zemljišču naravna vrednota, da je to zaščiteno območje, potem je treba namensko rabo prilagoditi novim danostim. Da bi pa pavšalno zaključevali in vsa stavbna zemljišča, na katerih deset ali dvajset let ni nihče gradil, avtomatično spreminjali nazaj v kmetijska zemljišča, pa seveda kar tako na pamet ne moremo narediti. Za to morajo biti res upravičeni razlogi, ponavadi so to omejitve v prostoru.« Kje bo v Celju še možno graditi? Strategija razvoja mesta se v zadnjih 50 letih ni spremenila. Za bivanje je privlačnejši zahodni del Celja, v vzhodnem delu pa je strateško načrtovana industrija. Takšno razporeditev dejavnosti so razne zaščite, predvsem s področja poplavne varnosti in območja Nature, po besedah Zabukovčeve sicer malo spremenile, tako da zdaj v Celju iščejo nadomestne površine za proizvodne in gospodarske dejavnosti. Medtem ko se stanovanjske cone še vedno širijo na območju Babne-ga, zahodnega Ostrožnega, Medloga in Začreta. Na teh območjih je še precej stavbnih zemljišč. Sicer bodo morali ljudje na odgovore, ali bodo na želeni parceli lahko gradili ali ne, še malo počakati. Na mestni občini pričakujejo, da bodo prostorski načrt za območje celotne celjske občine izdelali v roku dveh let. Pripravljati so ga začeli že leta 2003, a se je postopek zavlekel zaradi nenehnega spreminjanja zakonodaje na tem področju. Trenutno so v fazi priprave osnutka za pridobivanje smernic. »To je ena od dveh najpomembnejših faz in predstavlja glavnino dela na projektu. Ko se takšen osnutek uskladi z nosilci urejanja prostora oziroma s podanimi smernicami, se lahko javno razgrne in takrat bo čas za oceno, ali je bilo načrtovanje ustrezno. Takrat bomo lahko ocenili, koliko pobudam je bilo moč pritrditi oziroma koliko pobud bomo potem tudi predlagali za spremembo namembnosti,« pojasnjuje Zabu-kovčeva, ki na javni razgrnitvi pričakuje precejšen odziv javnosti. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: Grup A Gorenje se ozira proti severu Veliki obeti in pričakovanja zaradi prevzema švedskega Aska Velenjsko Gorenje je švedski Asko prevzelo za 4,5 milijona evrov, kar je precej manj od pričakovanih oziroma napovedovanih 10 milijonov evrov, je bilo z opaznim ponosom povedano med torkovo predstavitvijo podrobnosti prevzema, ki se je sicer zgodil pred mesecem. Po besedah predsednika uprave Franja Bobinca je Gorenje prevzem poplačalo iz svežega kapitala, ki ga je v junijski dokapitalizaciji zagotovil IFC. »S tem pridobivamo vstop na nordijske trge -v nedrjih Elektroluxa nameravamo doseči 10-odstotni tržni delež, odpirata pa se tudi Severna Amerika in Avstralija,« je povedal član uprave Brane Apat. Gorenje je namreč prevzelo tudi prestižno blagovno znamko Asko, ki bo prispevala k dopolnitvi pral-no-pomivalnega programa, z njo pa želi igrati pomembnejšo vlogo v višjih cenovnih razredih. Poleg Aska je tudi blagovna znamka Upo, ki je menda najbolj poznan finskim porabnikom. Gorenje je sicer švedski Asko prevzelo od italijanskega lastnika, ki je že nekaj časa v stečaju, zato se ne gre čuditi, da direktor Aska Staffan Billinger v novem lastniku prepoznava nove priložnosti. Za hitrejšo rast Prevzem vrhunskega švedskega ponudnika gospodinjskih aparatov je strateškega pomena, saj obema družbama omogoča številne pomembne sinergije in možnost hitrejše rasti. »Predvsem vidim številne sinergije na področju prodaje in marketinga, raziskav in razvoja, produktnega Kot je povedal Bobinac, vse tovarne v tujini, torej češka Mora Moravia, nizozemski Atag ter tovarna hladilnikov v Valjevu in grelnikov v Stari Pazovi v Srbiji, poslujejo z dobičkom. Tudi sicer neuradno velenjskemu Gorenju v prvi polovici leta, pa tudi za to četrtletje, kaže bolje od pričakovanj. Uradni rezultati bodo sicer objavljeni prihodnji četrtek. Prevzem Aska so predstavili finančnica Mirjana Dimc Perko, ki je vodila pogajanja za nakup, predsednik uprave Franjo Bobinac, direktor švedskega proizvajalca bele tehnike Staffan Billinger in član uprave Brane Apat. vodenja, nabave in proizvodnje,« je poudaril Bobinac. V Asku, tovarni s 60-letno tradicijo iz mesta Vari, so lani ustvarili 173 milijonov evrov, podjetje pa zaposluje 850 delavcev. Letos načrtujejo 176 milijonov evrov prihodkov in 7,2 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo. Kapital podjetja je konec junija znašal 26,5 milijona evrov. Imajo tudi tovarno na Finskem, njihovo poslovanje pa bo že letos vplivalo na številke v skupini Gorenje. Kot ocenjujejo, je nakupna cena dokaj ugodna, saj je podjetje relativno ma- lo zadolženo. V pogajanjih, ki so potekala od lanskega junija, so dosegli še 3-milijonsko zmanjšanje obveznosti do prejšnjega lastnika, Gorenje pa namerava že letos izvesti nekoliko večjo naložbo za razvoj novih izdelkov. URŠKA SELIŠNIK 6 flAKTUALNO NOVI TEDNIK V življenju in pri svojem delu se je naša sogovornica srečala s številnimi tragičnimi zgodbami. Zgodbami otrok, za katere pristojne inštitucije kljub trudu ne najdejo primerne rešitve, nastanitve, njihove usode pa se velikokrat zato še bolj zapletajo. Tovrstnih zgodb je toliko, da je njena dolgoletna in največja želja postala - omogočiti vsaj nekaj srečnih koncev. Želja se ji bo uresničila, ko bo Žarek, stanovanjska skupina za institucionalno varstvo v domu za otroke, dokončno zaživel, do takrat želi naša sogovornica ostati anonimna. Zato ji bomo rekli kar Mojca. Hiša, bolje rečeno dom, ki sta ga s soprogom uredila v Laškem v Radob-ljah, že od lanskega oktobra čaka, da se bo napolnil z otroškim smehom, gotovo tudi s solzami, a prej je treba premagati težke birokratske ovire. »Če ne bi tega z vsem srcem želela, bi že zdavnaj obupala. Ustanovitev podjetja, urejanje prostorov, da bodo v skladu z vsemi pravilniki, kar sva z možem sama financirala, vloge na več ministrstev, pridobivanje mnenj in priporočil - ni in ni konca. Naletela sem na veliko podpore, a tudi polen pod noge. Zdaj čakam le še na uporabno dovoljenje laške upravne enote, da lahko speljem končne postopke in da stanovanjska skupina vendarle zaživi. Počasi že obupujem nad birokracijo. Vmes so me že klicali, ali lahko nastanim otroke _ Če ne bo šlo, se bom vdala in prostore poiskala kje drugje. Bi bilo pa škoda, da Zapletlo se je pri definicijah zidanica, počitniška hišica ^ V vsakem primeru bi bil za otroke in mladostnike to topel dom, za katerega so sicer prikrajšani. 090 42 24 bi to storila po vseh vloženih sredstvih in trudu,« pravi Mojca. Tistih, ki »ne sodijo nikamor«, je veliko Radoblje, košček naravnega raja, tik nad Laškim. Hiša je dograjena v nadstropjih. Mojca nas popelje skozi lepo urejene sobice s posteljami. Na vsaki že čaka kakšna plišasta igračka. Pa računalniški kotiček, sanitarije, skupni dnevni prostor. Spodaj ogromna jedilna miza, kuhinja, kjer bodo kuhali skupaj, zunaj nadstrešek (»z denarjem, ki je šel za razne vloge, mnenja in pravniške nasvete v zadnjih mesecih, bi tukaj že montirali dve mizi na namizni tenis«), sadovnjak in vrt. Žarek bi namestitev ter 24-urno varstvo ponudil 4 do 6 otrokom do 18. leta. Otrokom, za katere zmanjka idej in energije, kaj in kam z njimi. Saj poznate oznake, kot so »neprilagodljiv, agresiven, zaprt vase, težaven« in zgodbe, kot so »podajali so si ga kot vroč kostanj, v rej-niški družini niso več zmogli, nujno mora iz domačega okolja, a kam _«. Kot pravi Mojca, sicer učiteljica razrednega pouka in profesorica defektologije, bi šlo za prvo tovrstno obliko varstva v Sloveniji. »Dejstvo je, da so možnosti otrok z določenimi posebnimi potrebami, z lažjimi motnjami vedenja, s čustvenimi motnjami in manj duševno razvitih, omejene. Še posebej, če izhajajo iz družin z neurejenimi socialnimi razmerami, kjer vladajo alkoholizem, nasilje, kjer prihaja do zlorab. Zanje je težko najti rejniške Kot pravi Mojca, je bilo gradbeno dovoljenje za objekt izdano leta 1993, v njem pa je bila navedena zidanica. Medtem je v projektu dozidave navedena počitniška hišica, za katero je bila tudi posredovana vloga za izdajo uporabnega dovoljenja. Kot so nam sporočili iz laške upravne enote, kamor je bila vloga za uporabno dovoljenje vložena oktobra lani, so pooblaščencu investitorja na začetku junija poslali poziv za dopolnitev vloge, vendar je ta ni dopolnil. Je pa na upravno enoto vmes poslal dopis, v katerem se sklicuje na zakonsko klasifikacijo objektov - kot enostanovanjska stavba se namreč šteje tudi počitniška hišica - v tem primeru naj bi bilo mogoče dobiti uporabno dovoljenje zgolj s priložitvijo geodetskega načrta novega stanja zemljišča ter izjave projektanta in nadzornika, da je objekt zgrajen v skladu s predpisi. Ali bo to zaleglo, lahko Mojca le ugiba. Na upravni enoti v Laškem so nam zagotovili, da bodo odločbo izdali in posredovali do danes ali najkasneje v ponedeljek. Od tega papirja je odvisna usoda Žarka. Prostori za stanovanjsko skupino na otroke čakajo že od oktobra, odkar je Mojca zaprosila za uporabno dovoljenje. Bo Žarek dobil zeleno luč? Bo Žarek vendarle zasvetil? Za otroke, ki zmeraj padejo »skozi« - V Laškem nanje čakajo 6 ležišč, topel dom in strokovna oskrba - V priprave Mojčino srce, izkušnje in vsi prihranki družine, te tudi ne morejo nuditi strokovnega pristopa. Takšni otroci tudi ne sodijo nujno v vzgojni zavod, čeprav to njihovo vedenje in lastnosti že nakazujejo. Kam torej z njimi?« odločitev za ustanovitev Žarka pojasnjuje Mojca. Otroci in mladi bodo v Žarku lahko bivali vse dni, 24 ur na dan, na voljo pa jim bo najmanj 4-članska ekipa strokovnih delavcev. »Prilagajali bi se vsakemu posamezniku in njegovim individualnim potrebam. Šoloobvezni čez dan seveda odhajajo v šolo, ob koncih tedna pa odvisno glede na to, ali odhajajo domov k staršem, enako med prazniki in počitnicami. In-štitucionalno varstvo pa obsega tako osnovno kot socialno oskrbo, kar vključuje bivanje, organiziranje prehrane, tehnično oskrbo in prevoz. Ko govorimo o otrocih in mladostnikih, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje, gre tudi za vzgojo in pripravo na življenje,« našteva Mojca. Stanovanjska skupina bo sicer delovala kot družina, vse naloge se delijo oziroma bodo stanovalci skupaj skrbeli za svoj drugi dom - čistili bivalne prostore, prali in likali osebno in skupno perilo ter oblačila. Prehrana bo v času pouka organizirana v šoli, drugače pa jo bodo pripravljali sami skupaj z odgovorno strokovno osebo. Dom, disciplina ■ VB in učenje za življenje »Prostori so urejeni tako, da vzbujajo občutek domačnosti, skupnost bo živela kot velika družina. Hkrati želimo otroke in mlade navajati na skrb zase, razvijati njiho- vo ustvarjalnost, mišljenje ter učne in delovne navade. Naučili se bodo moralnih norm in socialnih vzorcev, hkrati bomo razvijali njihova močna področja in interese, vse za to, da se naučijo socialnega preživetja v poznejšem življenju, ko se bodo soočali z raznimi življenjskimi dilemami,« našteva Mojca. Seveda brez pravil ne bo šlo, saj bo otrok oziroma mladostnik moral sprejeti hišni red skupine, ki predpisuje, kdaj kdo kaj počne, vključno z raznimi dežurstvi, kar je nujno za vzdrževanje osnovnega reda skupine, pogoj pa bo tudi, da bo stanovalec pripravljen reševati svoje težave. Mojci bi bilo najbolj hudo, če se bo izkazalo, da ji v Laškem ne bo uspelo. V ta dom je vložila vse svoje prihranke, hkrati ima številne načrte, kako stanovanjska skupina ne bo ostala izolirana in-štitucija, ampak bo vpeta tudi v lokalno okolje. »Sodelovati želimo z lokalnim domom starejših in osnovno šolo, s krajevno skupnostjo. V načrtu imam tudi, da skupaj poiščemo kmetijo, na kateri bi pomagali pri delu, na primer pri obiranju jabolk, pobiranju krompirja, spravljanju sena _ Če bomo kaj pri- služili, bo šlo za kakšen pri-boljšek. Okoli hiše je dovolj zelenih površin za gibanje, športne aktivnosti in podobno. Okolje nudi dovolj zasebnosti, hkrati je blizu glavnim prometnim povezavam,« našteva Mojca, ki še vedno čaka na uporabno dovoljenje. Vmes so prostore že pregledali sanitarna inšpektorica, profesorici defektologije za motnje vedenja in osebnosti ter domske pedagogike, izvedenka za pedagoško področje na šolskem inšpektoratu ter predstavniki laškega centra za socialno delo. Vsa mnenja so bila pozitivna. Mojca upa do zadnjega, da bo po dolgih pripravah stanovanjska skupnost vendarle lahko zaživela. »Nikoli si ne bi mislila, da lahko eno dovoljenje postavi na kocko ves projekt. V primeru negativnega odgovora bi bilo treba za objekt projekt narediti še enkrat, kot da zidamo novo hišo. To bi stalo več tisoč evrov ugotavlja Mojca. Ljubezen, predanost in nesebičnost so morda res zastonj, a kaj, ko vse ostalo ni. Pa čeprav bi si tovrstnih rešitev želeli in jih krvavo potrebujemo. POLONA MASTNAK Foto: TimE Izredno izobraževanje Srednja zdravstvena šola Celje Ipavčeva 10,3000 Celje Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2010/2011: • ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, štiriletni program) • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2) • BOLNIČAR / NEGOVALEC (SPI, triletni program) • KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, štiriletni program) Informativni dan bo v sredo, 25. avgusta 2010, ob 15. uri. Pridobite si nov poklic: • MASER / MASERKA • PEDIKER / PEDIKERKA • VIZAŽIST / VIZAŽISTKA • MANIKER / MANIKERKA Vpis v tečaje poteka vsak petek, od 10.00 do 12.00, na sedežu šole. Tečaji potekajo kot priprava na preverjanje in potrjevanje NPK-ja. Izvajamo pa tudi postopke za preverjanje in potrjevanje NPK-ja. Dodatne informacije: 03/428-69-00, 03/428-69-10 zdravstvena-sola-ceodr@guest.arnes.si lepotica poletja I NOVEGA TEDNIK A IN RADIA CELJE I V današnji številki Novega tednika vam predstavljamo še zadnji lepotici poletja, in sicer s portretno fotografijo in s fotografijo v kopalkah. Glasujte za dekle, ki vam je najbolj všeč s SMS-ji, ki jih pošljite na številko 3030. Napišite le lepa, naredite presledek in napišite številko lepotice, ki vam je najbolj všeč. Vsak poslan SMS stane le toliko, kolikor vam za navaden SMS zaračuna vaš operater. Vsak glas šteje. Trem dekletom boste pomagali, da se bodo predstavila na modni reviji pred občinstvom in strokovno komisijo ter prejela številne lepe nagrade, medtem ko zmagovalko čaka potovanje v Pariz. Špelo Cvikl predstavljamo pod številko 18. Posebnih izkušenj v svetu mode še nima, njen življenjski moto je: »Ne sekiraj se, požvižgaj se na kalorije in svojih dejanj nikoli ne postavljaj pod vprašaj.« Za Valentino Krasniqi lahko glasujete pod številko 19. Njen življenjski moto je, da se da življenje preplesati. Verjame, da v življenju vedno obstaja neka rešitev. Frizure: Zoran hair spa - Ličenje: Dijana Bečirovič (031-393 567), Maja Gorjup, Mestni salon lepote Relaksana - Dodatki: Pepe jeans, cvetličarna Pri Katji, Fantazija - Foto: NATAŠA MÜLLER, asist. BLAŽ LAH lepotica poletja Glasujem za dekle številko Ime in priimek: Naslov: Glasujete lahko tudi s SMS sporočili. Pošljite SMS na številko 3030 in napišite lepa, naredite presledek in napišite številko lepotice, ki vam je najbolj všeč (npr. lepa 20). Cena sporočila je odvisna od vašega operaterja, povratni SMS-i pa so brezplačni. Med vsemi, ki boste glasovali, bomo tedensko izžrebali prejemnike nagrad naše medijske hiše. Ajda Cajhen Nataša Golob Sanja Ramšak Natalija Pustišek Anja Golec Laura Turnšek Ines Gobec Ines Potočin Maja Belak Ana Bukovac Anja Spes 'iji 1 —- , < '4 K Sara Rezec Katja Polutnik Tjaša Hohkraut Anja Povalej Sabina Horvat Petra Klepej — Št. 65 - 20. avgust 2010 - Špela Cvikl ve V Valentina Krasniqi Breg bo vendarle dočakal lepšo podobo O (ne)urejenosti naselja Breg v Celju smo porabili že veliko črnila, krajani pa živcev. Ti že nekaj let poslušajo obljube Mestne občine Celje, da bo pristopila k prenovi dotrajane ceste, kanalizacije, javne razsvetljave in še česa. No, zdaj (hm, je bilo res treba čakati na volitve?) naj bi se to tudi v resnici zgodilo. Še v tem mesecu naj bi občina izbrala izvajalca del in potem naj bi stroji na Bregu vendarle zabrneli. Krajane Brega najbolj moti luknjasta in že neštetokrat zakrpana cesta. Ta je še iz časa Kraljevine Jugoslavije. Cesta je potrebna celotne prepla-stitve. Dodatno sive lase tamkajšnjim prebivalcem povzročajo številni vozniki, ki na Bregu pustijo svoje jeklene konjičke. Breg je namreč v zadnjih letih postal pravo divje parkirišče za vse, ki se želijo v mestu izogniti plačilu parkirnine. Krajani so že večkrat izrazili željo, da bi občina tudi na Bregu uredila modro cono oziroma parko- mate, s čimer bi prispevala k večjemu redu in urejenosti naselja. Vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Kramer se problema parkiranih avtomobilov na Bregu zaveda in pravi, da na občini razmišljajo tudi o ustrezni rešitvi te težave. A prednost ima ureditev nujno potrebne kanalizacije. Sočasno z njo bodo uredili tudi cestišče in postavili sodobno javno razsvetljavo z led diodami. Tudi ta je bila namreč krajanom že zdavnaj obljubljena _ Breg bo torej končno dočakal lepšo podobo in razvoj. Kdaj bo ta zasijal v novi podobi, pa Kramer še ne more natančno napovedati. »Vse je odvisno od tega, kako hitro bomo izbrali izvajalca del. Trenutno je zbiranje ponudb v zaključni fazi. V prihodnjem tednu naj bi ponudbe odprli in potem, če ne bo kakšnih težav, tudi podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem,« pravi. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Breg bo končno dočakal lepšo podobo in razvoj. Krpanka bo postala asfaltirana cesta, ulico bo razsvetljevala sodobna javna razsvetljava, nova bo kanalizacija ^ Podpisi za večjo VVB^ VB ■■ zaščito zivali V soboto, 21. avgusta, bodo na stojnici pred Mestnim kinom Metropol od 9. ure dalje še zadnjič organizirano zbirali podpise za spremembo zakona proti mučenju živali. Pobudniki akcije so po celotni Sloveniji pred časom začeli zbirati podpise za dopolnitev sedanje zakonodaje. Potrebnih je 5000 podpisov, da lahko peticijo predajo državnemu zboru, ki bo lahko začel s postopkom spremembe zakona, ki naj bi zaostril sankcije proti mučiteljem živali. AB PRODAJA STANOVANJ V VALDEBEKU PRI PULI S.A.T. do.o. PUIA ...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme... VEČ INFORMACIJ: telefon: 041 691 857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta: darko.popoviciS)cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si 140/0 POLETNI POPIH Skupina CMCelJe csfcrU s plinom in toploto m Smrekatjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, ö.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfaienergetlka-ce.sl Obrambni stolp iz 14. stoletja, v katerega je dal Herman II. Celjski zapreti sina Friderika, ker se je naskrivaj poročil z Veroniko Deseniško, je Mestna občina Celje s sofinanciranjem Evropske unije v zadnjem letu temeljito obnovila in ga v torek slovesno predala namenu. S tem se je tudi končala prenova Starega gradu. V zadnjih štirih letih so na gradu v sklopu projekta Celjski včeraj in jutri poleg stolpa uredili tudi medzidje s sanitarijami, kavarno in TIC-em ter zgradili večnamensko stopnišče pod stolpom. Naložba je stala 1,7 milijona evrov. »Stari grad nam je v zadnjih letih uspelo opremiti s tako infrastrukturo, s katero bodo zadovoljni ne le domači, temveč tudi tuji gostje ter obiskovalci različnih prireditev na gradu,« je ob odprtju Frideriko-vega stolpa poudaril vodja EU projektne skupine Roman Kramer. Nedvomno je Stari grad z obnovo Friderikovega stolpa postal še bolj atraktivna turistična točka. Z njega se odpira pogled ne le na Celje, temveč daleč okoli, vse tja do Pohorja na eni in Savinjske doline na drugi strani. Pri čemer stolp ne bo služil le kot privlačna razgledna točka za obiskovalce. Njegovo notranjost so si v Zavodu Celeia Celje, ki upravlja z gradom, zamislili kot galerijski prostor. Odločili so se, da v Friderikov stolp povabijo sodobne umetnike in jim dajo možnost, da prostor in zgodovino interpretirajo po svoje in v najrazličnejših medijih. Stolp bo po besedah direktorice Zavoda Celeia Celje Milene Čeko Pungartnik za sodobne umetnike velik izziv. »Prostor stolpa je zelo specifičen, tako da ne bo namenjen klasičnim razstavam, temveč produkcijam sodobne umetnosti (svetlobnim, zvočnim, vizualnim efektom _),« napoveduje Čeko Pungartniko-va in dodaja, da bodo v septembru objavili mednarodni javni natečaj za specifično prostorsko postavitev. Izbrani projekt - upoštevati bo moral zgodovinski kontekst, dostopnost najširši publiki, hkrati pa bo moral prepričati z visoko stopnjo umetniške prepričljivosti in kvalitete -bo v stolpu na ogled od aprila do oktobra prihodnje leto. I IZJAVA TEDNA »Bili so Celjski, ki so zaznamovali včeraj, in smo Celjski, ki smo zaznamovali jutri.« Vodja EU projekte skupine Roman Kramer ob odprtju obnovljenega Friderikovega stolpa in zaključku projekta Celjski včeraj in jutri: Stari grad Celjski Stari grad postal še ■ I v ■ v ■ privlačnejši Po desetletju je Friderikov stolp na celjskem Starem gradu ponovno odprt za obiskovalce - Izziv za sodobne umetnike V palaciju viteška dvorana? Sicer Stari grad postaja vse bolj priljubljena turistična točka obiskovalcev. Z vsemi obnovitvami je postal eno najlepših slovenskih poletnih prizorišč, kjer se vrstijo raznovrstne prireditve. Celjski Stari grad je tudi eden redkih slovenskih gradov, ki je odprt celo leto in kjer ob koncih tedna pripravljajo animiran srednjeveški program. A kot pravi Milena Čeko Pungartnik, želijo program v prihodnje nadgrajevati še z dodatnimi vsebinami in ureditvijo gradu. »V romanskem palaciju želimo urediti viteško dvorano. Mislim, da to še manjka gradu, da bo lahko živel dovolj kvalitetno celo Namesto rekonstrukcije nekdanje podobe Frideriko-vega stolpa (z leseno streho, etažami in lesenim stopniščem) so se pri njegovi obnovi odločili za sodobnejši pristop. Na razgledno ploščad se obiskovalci lahko povzp-nejo po jeklenem stopnišču v notranjosti stolpa, ki se na vrhu zaključi z izhodom v obliki steklenega kubusa. Nov je tudi vhod v stolp. Tega so prestavili na prvotno mesto v prvem nadstropju, do koder vodi lesen mostovž, prekrit z macesnovimi skodlami. Prenova Friderikovega stolpa je stala 551 tisoč evrov in predstavlja zadnjo fazo celotne obnove Starega gradu. Sodobna Friderik in Veronika sta z akrobatskim spektaklom naznanila odprtje prenovljenega Friderikovega stolpa. Takšen čudovit pogled na Celje in okolico si lahko privoščite samo s Friderikovega stolpa. leto. Sicer mislim, da lani ni bilo niti enega dneva, da ne bi imeli na gradu kakšnega obiskovalca,« dodaja. Lani so na Starem gradu našteli 71 tisoč obiskovalcev, pri čemer se jih letos nade- Bežigrajska septembra Gradnja Bežigrajske ceste v Celju se končuje. 420 metrov dolg odsek naj bi bil končan septembra. Do konca leta bo predvidoma zgrajen tudi nov most čez vzhodno Ložnico. Poleg tega so na tem območju predvidene tudi gradnja južnega priključka ceste v Gaje, severnega priključka ceste Petrol, gradnja kro-žišča, preureditev treh industrijskih tirov in ureditev dveh železniških prehodov z zapornicami in s svetlobno signalnimi napravami ter postavitev cestne razsvetljave. Vrednost celotnega projekta znaša 3,8 milijona evrov, od tega je nepovratnih sredstev za 2,4 milijona evrov. Celoten projekt bo predvidoma končan sredi prihodnjega leta. Cilj naložbe je gospodarstvu in prebivalcem zagotoviti učinkovito mobilnost ter ustvariti pogoje gospodarskega razvoja, povečati možnosti za nova delovna mesta v poslovno industrijski coni ter zagotoviti večjo prometno in poplavno varnost. BA jajo še več. Vstopnina na grad (2 evra) zaenkrat kljub dodatni ponudbi ostaja nespremenjena. Prav tako ne bodo posebej zaračunavali vstopnine za Friderikov stolp, obljubljajo v zavodu Celeia. Si- cer je že nekaj časa na voljo tudi letna vstopnica, ki zagotavlja neomejen obisk Starega gradu Celje. Stane 10 evrov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA V pričakovanju nove cisterne Direktor celjske Poklicne gasilske enote Janko Požež-nik je podpisal pogodbo o dobavi nove gasilske cisterne. Novo cisterno bodo celjski poklicni gasilci dobili čez devet mesecev. Z njo bodo zamenjali 31 let staro cisterno, ki je po besedah Požežnika dobro služila svojemu namenu, vendar ne zmore več intenzivne vsakodnevne uporabe, zato jo bodo prerazporedili v eno od celjskih prostovoljnih gasilskih društev, kjer ne bo tako obremenjena. Nova cisterna bo nekoliko večja od obstoječe (za 9.000 litrov vode) in z vso gasilsko reševalno opremo. Stala bo 255 tisoč evrov. Večino potrebnih sredstev, 220 tisoč evrov, bo prispevala Mestna občina Celje, preostanek bo celjska poklicna enota zagotovila iz drugih sredstev. Kot poudarja Po-žežnik, predstavlja podpis pogodbe ob dobavi nove gasilske cisterne del uresničevanja vizije razvoja PGE Celje in izpolnjevanje načrta Mestne občine Celje za zagotavljanje najvišje možne stopnje varnosti za občanke in občane. BA NAROČILO ^ ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material ■■■) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) 10 NOVI TEDNIK Podizvajalci v nemilosti tudi pri savinjski kanalizaciji Zaradi težav z Vegradom se je, kot je znano, ustavila gradnja kanalizacije v Spodnji Savinjski dolini. Čeprav insolventnost Ve-grada naj ne bi finančno ogrozila dokončanja 28 kilometrov omrežja, vrednega 9,5 milijona evrov, so se trije glavni podizvajalci znašli v težavah. Velenjsko podjetje Veko je kot Vegradov podizvajalec opravilo dela v vrednosti približno 3 milijone evrov. Že pol leta čakajo na poplačilo 800 tisoč evrov dolga. Podjetje s petimi zaposlenimi je registrirano kot obrtna zadruga in se je zaradi izgradnje kanalizacije znašlo na robu propada. Predsednik zadruge Borut Bajda pri tem opozarja na izvirni greh naročnika projekta, Občine Žalec, ki ne upošteva javnega razpisa, kjer je navedeno, da v primeru, da glavni izvajalec podizvajalcu ne plača del, le-ta poplača investitor oziroma naročnik del. Kot še pravi Bajda, se občina na opozorila ne odziva, zato se je odločil za tožbo. »Za sodelovanje v projektu smo se odločili zaradi navedene >va-rovalke< v razpisu, saj v nasprotnem primeru z Vegradom ne bi sodelovali. Svoje delo smo korektno opravili in se znašli v statusu quo.« Nekoliko bolj optimistična ostaja finančna direktorica žalskega podjetja Plima Nataša Hrastnik. Podjetje je v celoti končalo dela na štirih kanalih in nadzorniku del, družbi DDC, predalo potrebno dokumentacijo, ki jo je treba pregledati in evidentirati. »Ves čas so bile težave z Ve-gradom, tako likvidnostne, ka- drovske kot povsem osnovne, s pomanjkanjem materiala. Da bi bil projekt po treh podaljšanih rokih uspešno končan, smo sprejeli dodaten poslovni dogovor z Vegradom in ga izvajali z lastnimi finančnimi sredstvi. Tovrsten poslovni dogovor sta podprli Občina Žalec in družba DDC z zagotovilom, da bo investitor finančni vložek iz tega projekta pokril neposredno s svojega bančnega računa, s čimer je pisno soglašal glavni izvajalec Vegrad. Vsa opravljena dela ima Plima količinsko in vrednostno s strani Vegrada uradno potrjena. Zdaj čakamo na denar od občine, « pravi Hrastnikova. Vodja projekta Stojan Pra-protnik iz RRA Savinja zavrača očitke, da naročnik ni plačal svojih obveznosti do izvajalca in podizvajalcev, in ob tem omenja možne kompenzacije, ki jih je Vegrad ponujal podizvajalcem v zameno za plačilo in nepotrjevanje faktur za poplačilo dela. »Poplačali smo vsa dela ali Vegradu ali podizvajalcem, razen zadržanih 10 odstotkov sredstev, ki jih bomo izplačali po končanju projekta,« pojasnjuje Praprotnik. Kot je znano, bodo k dokončanju izgradnje kanalizacije pozvali drugega izvajalca, ki naj bi dela, večinoma gre za sanacijo jaškov in črpališč, slednja je gradil izključno Vegrad, končal v enem mesecu, predvidoma do oktobra. Kdaj bo razpis oziroma poziv objavljen, še ni znano. Do takrat bodo sanacijska dela prekinjena in od izbora izvajalca bo odvisen izbor podizvajalcev. MATEJA JAZBEC Srečanje žalskih borcev na Rinki Žalski borci na Rinki Člani žalske borčevske organizacije za vrednote NOB so se na Rinki nad Gotovljami zbrali na tradicionalnem srečanju ter obeležili 69-letnico upora proti okupatorju in 65-letnico zmage nad nacizmom. J. Petek, 20. 8. 2010, ob 21.00 EkomuzeJ hmeljarstva in pivovarstva Slovenije MARIACHI INTERNACIONAL ALMA DE MEXICO Vstop prost! Sobota, 21. 8. 2010, ob 10.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije KO SO BILI KROKARJI ŠE PISANI, lutkovna predstava Škratovo lutkovno gledališče Celje Vstopnice 1 EUR Četrtek, 26. 8. 2010, ob 19.00 Dvorec Novo Celje ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL UDELEŽENCEV SLIKARSKE ŠOLE RUDOLFA ŠPANZLA - CHIAROSCURO ZKST ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net Zbrane sta uvodoma pozdravila predsednik združenja borcev za vrednote NOB KO Žalec Janez Meglič in predsednik območnega združenja za vrednote NOB Marijan Tu-ričnik in med drugim poudarila, da se danes številni trudijo razvrednotiti to, kar borčevska organizacija ohranja. Nekaj besed sta namenila tudi trenutnemu političnemu in gospodarskemu položaju, pravicam delavcev in socialnim razmeram, ki se iz dneva v dan ponekod slabšajo. Zbrane sta pozdravila žalski župan Lojze Posedel in predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant. V nadaljevanju so v svojo organizacijo sprejeli 15 novih članov, jim izročili nagelj in knjigo avtorja Toneta Kregarja, Druga svetovna vojna na Celjskem. TT LOKALNE VOLITVE Za župana tudi Žnidar Z izjemo Braslovč se bodo v preostalih občinah Spodnje Savinjske doline sedanji župani ponovno potegovali za županski mandat. Uradno je kandidaturo za četrti mandat potrdil tudi sedanji polzelski župan Ljubo Žnidar. Žnidar, sicer tudi direktor gospodarske družbe DDC, poudarja, da obe funkciji s pridom povezuje ter znanje in izkušnje uspešno uresničuje pri razvijanju potencialov občine. »Moje delo je razpeto med Občino Polzela in Družbo za državne ceste RS v Ljubljani in marsikatero delo ter naloge obeh področij s pridom povezujem. Zadovoljen ugotavljam, da imam dovolj znanja in izkušenj, zdravja in energije, da se lahko uspešno posvečam nalogam obeh področij. Občina Polzela je v letih mojega županovanja zrasla v razvojno uspešno občino, s podobo, ki tudi na zunaj pove, da je bila skrb za kvali- Hnflnitf.radiocelje.coiii Ljubo Znidar tetno življenje občanov njena primarna naloga. Imam dobre sodelavce in ustvarjalne svetnike, ki sem jih z veseljem spodbujal za napredek, za dobro v korist občanov, za kar je treba biti podjeten, odločen in odgovoren, včasih tudi drzen in pogumen.« Direktorskemu mestu se na račun izvolitve za župana ne bo odpovedal. Podroben program s konkretnimi razvojnimi projekti, kjer bo poudarek na celoviti obnovi cestne infrastrukture, bo Žnidar predstavil naslednji mesec. Protikandidati uradno še niso znani. TT, MJ Drugi razpis za griško šolo Občina Žalec je objavila javni razpis za gradnjo Osnovne šole Griže s telovadnico in z vrtcem ter zunanjo ureditvijo. Rok za oddajo ponudb je 28. september. Kot je znano, je državna revizijska komisija konec ju- lija razveljavila razpis oziroma oddajo javnega naročila za gradnjo šole s telovadnico in z vrtcem ter zunanjo ureditvijo. Komisija je takrat ugodila Cestnemu podjetju Kranj, ki se je pritožilo zoper diskri-minatoren razpis. Žalčani so namreč v razpisu zahtevali do- kazila o gradnji športnih, kulturnih in večnamenskih objektov. Po takratni obrazložitvi žalskega župana Lojzeta Posedela je kranjsko podjetje skrbelo samo za obnovo in gradnjo cest, zato se je naglas vprašal, kdo stoji za to zahtevo po reviziji postopka. Ka- korkoli, v novem razpisu so pogoji nekoliko blažji, saj zahteva dokazila o gradnji le enega tovrstnega objekta. Gradnja se bo začela po podpisu pogodbe, rok za izvedbo del pa je eno leto od podpisa pogodbe. MJ Med predstavitvijo že izvedenih in še načrtovanih oblik pomoči je bilo slišati kar nekaj ostrih besed, tudi na račun sindikalnih organizacij. Pomoč tudi lačnim tujcem V Velenju na različne načine pomagajo Vegradovim, Pre-ventovim in tudi drugim ljudem v stiski - MOV bo kazensko ovadila Hildo Tovšak »Ko sem vprašal gospo Tovšakovo, če so delavci lačni, mi je dogovorila: >-Da, lačni so<. In to, da delavci delajo, in ne dobijo plač ter so v brezizhodni situaciji, je nedopustno. Kot človek se počutim obupno. Menedžment ne more biti odgovoren samo lastnikom, temveč tudi delavcem. Ne moremo skrbeti samo za poslovne rezultate in pri tem teptati vse pravice zaposlenih,« je v sredo na novinarski konferenci ostro poudaril velenjski župan Srečko Meh, ki je tudi zagotovil, da bo Mestna občina Velenje (MOV) kazensko ovadila Hildo Tov-šak. »Lahko rečem, da sem že dolgo tukaj na občini, pri čemer je to zagotovo najhujše obdobje,« je župan Meh ocenil položaj v Šaleški dolini. Tudi zato v velenjskih humanitarnih organizacijah, ki so združene v odboru za pomoč občankam in občanom, poskušajo še bolj pomagati Vegradovim in Preventovim delavcem ter tudi drugim občanom v stiski. Tako delavcem pomagajo z delitvijo paketov na Rdečem križu, s toplim obrokom v javni kuhinji, tristo prosilcem so podelili izredno denarno socialno pomoč. Dogovarjajo se o odlogu plačil za komunalne storitve in stanarine, še vedno zbirajo podatke o šoloobveznih otrocih, ki jim bodo pomagali s šolskimi potrebščinami, kot zelo dobrodošlo se je izkazalo tudi brezplačno pravno svetovanje. Za najnujnejše ukrepe za omilitev stiske so v Velenju porabili 40 tisoč evrov. Pravice tudi za tujce Trenutna ocena je, da zaradi dogajanja potrebuje pomoč šeststo ljudi, veliko posameznikov pa še nimajo v uradnih evidencah. Po grobih ocenah je prizadetih več kot 220 družin ter približno 230 delavcev z delovnimi dovoljenji, seveda je veliko drugih posameznikov, skrbi pa jih skupina ljudi, ki so se znašli v brezpravnem položaju. Gre za tujce, ki se, kot se je izrazil podžupan in poslanec Bojan Kontič, »skrivajo«, ker se bojijo, da bi bili v primeru brezposelnosti izgnani iz Slovenije. Kot opažajo, jih veliko sploh še ni iskalo nobene pomoči, ker so preveč prestrašeni. Kot je zagotovil Kontič, imajo tudi tujci pri nas določene pravice ter dodal: »Potrpežljivost ljudi, ki čakajo na denar, ter tudi njihova pripravljenost, da bi Ve-grad ostal, je skoraj občudovanja vredna. Kakorkoli, tujci naj se ne bojijo, pomagali jim bomo, tudi tistim, ki nimajo stalnega bivališča in stalnega dovoljenja za delo.« Nenazadnje imajo ti ljudje doma družine, ki so odvisne od zaslužka očeta. Ta pa seveda ne more domov. Kontič tudi pričakuje, da bo v pravni državi za sedanje stanje nekdo spoznan za odgovornega in tudi kaznovan. Kot so poudarjali, vseh razsežnosti težav v Vegradu sploh še ne poznajo. Sicer na splošno v Velenju ocenjujejo, da ne bo prevelikega vpliva na socialni položaj, seveda če bodo delavci prejeli to, kar jim pripada - to bi bilo možno samo ob stečaju Vegrada. Na zavodu za zaposlovanje beležijo nekaj potreb po gradbincih _ V stiski se bodo zagotovo znašli tudi zaposleni pri po-dizvajalcih, ki jim bodo v Velenju prav tako skušali pomagati. Pri tem pričakujejo pomoč direktorjev večjih podjetij, na občini bodo izplačevali enkratne denarne pomoči, 10. septembra bodo pripravili večjo humanitarno prireditev Dobro delo. Na njej bo nastopilo več glasbenih skupin, pripravili bodo dražbo likovnih del in izkupiček namenili socialno ogroženim posameznikom in družinam. Zaenkrat so evidentirali 600 delavcev od 1.100, kolikor jih je v Vegradu. V velenjskem proračunu je za pomoč namenjenih 100 tisoč evrov. Ko bodo ugotovili vse potrebe, bodo pozvali tudi državo, naj pomaga. URŠKA SELIŠNIK Potem ko je MOV enostransko prekinila pogodbo z Vegradom pri obnovi Vile Bianca, zdaj že sklepa nove pogodbe s podizvajalci, ki so dela že prej opravljali, ter išče novega glavnega izvajalca. Župan Meh še vedno upa, da bosta proslava in slavnostna seja ob prazniku MOV, 20. septembra, v prenovljeni vili. Projekt ocenjujejo na 1,5 milijona evrov, od tega so za prenovo pridobili več kot pol evropskega denarja. Vsi na Graško Goro Območno združenje borcev za vrednote NOB, Planinsko društvo Velenje in veteranska združenja jutri, v soboto, pripravljajo tradicionalno srečanje na Graški Gori. Že 24. tradicionalno srečanje borcev, planincev in članov veteranskih združenj se bo jutri na Graški Gori začelo ob 11. uri, slavnostni govornik pa bo minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Sicer srečanje sodi med številne prireditve, ki jih bodo v naslednjih tednih pripravili ob prazniku Mestne občine Velenje, ki praznuje 20. septembra. S srečanjem bodo obeležili 66-letnico pohoda XIV. divizije in 65. obletnico osvoboditve. PM Knjižna abolicija Še do 28. avgusta v Osrednji knjižnici Mozirje traja akcija vračila izposojenega gradiva brez zamudnine. Knjižničarji to omogočajo članom, ki med letom niso uspeli vrniti izposojenega gradiva, in tudi tistim, ki imajo na svoji članski izkaznici še neporavnane dolgove. Akcijo vračila izposojenega gradiva brez zamudnine pripravljajo v vseh enotah in velja za vso knjižnično gradivo. US Varčujem z Elektrom Celje, d. d. Varčna razsvetljava - 2. del Z uporabo varčnih sijalk lahko gospodinjstva prihranijo do 80 % električne energije pri razsvetljavi. Prihranek na računu je lahko tudi do 90 evrov letno, odvisno od števila svetilk v gospodinjstvu in energetsko učinkovite uporabe. Poleg veliko dobrih lastnosti, ki jih imajo, pa sodijo varčne sijalke med nevarne gospodinjske odpadke. Varčne sijalke vsebujejo nevarno snov (cca. 5 mg živega srebra), ki med pravilno uporabo ne vpliva na naše zdravje. V primeru poškodbe oz. ob razbitju sijalke, je lahko to zdravju škodljivo. Kako ravnamo ob razbitju varčne sijalke? Postopek ukrepanja pri razbitju varčne sijalke je enak kot pri razbitju živosrebrnega termometra. V prostoru, v katerem je prišlo do razbitja sijalke, je treba odpreti vsa okna in zapreti vsa vrata, ter prostor zapustiti za vsaj 30 minut. Razbitine sijalke odstranimo s kartonom ali trdim papirjem, s katerima pazljivo poberemo koščke stekla in prahu. Kapljic živega srebra ne pometamo ali sesamo, saj bi s tem kapljice le dodatno razpršili, s čimer bi povečali njihovo površino in izhlapevanje, temveč jih poberemo s kapalko za kapljice za oči. Priporočljivo je preiskati celotni prostor v katerem je prišlo do razlitja, ker kapljice živega srebra lahko daleč potujejo. Površino, kjer je prišlo do razbitja sijalke, obrišemo z vlažno papirnato brisačo ali mokro krpo za enkratno uporabo. V primeru, da delci razbite sijalke pridejo v neposreden stik z oblačili ali posteljnino, le-te zavržemo. Ostanke razbitin sijalke, karton, krpe, oblačila in kapljice živega srebra shranimo v steklen kozarec in ga s kovinskim pokrovom zapremo. Kozarec opremimo s pripisom »Pozor, ostanki živega srebra«, ter ga oddamo na zbirališču nevarnih odpadkov. Prihranek na računu za električno energijo Predstavljen je podroben izračun (4 žarnice oz. sijalke) prihranka električne energije v primeru zamenjave klasične 100 W žarnice na žarilno nitko z enakovredno 20 W varčno sijalko in končni izračun prihranka pri različnih močeh in številu žarnic oz. sijalk. Pri izračunu so upoštevane letne obratovalne ure 1 žarnice oz. sijalke na naslednji način: 365 dni x 4 ure = 1.460 ur. Žarnica na žarilno nitko (100 W) Varčna sijalka (20 W) Prihranek na računu za električno energijo Letna poraba 4 x 100 W x 1.460 h = 584 kWh 4 x 20 W x 1.460 h = 116,8 kWh 467,2 kWh Letni strošek 584 kWh x 0,07476 EUR/kWh* = 43,66 EUR 116,8 kWh x 0,07476 EUR/kWh* = 8,73 EUR 34,93 EUR *Cena ET z 20 % DDV -Elektro Celje, d.d. (klasični paket II), avgust 2010; http://www.elektro-celje.si/Ponudba-za-gospodinjstva/Ceniki Žarnica na žarilno nitko (W) Varčna sijalka (W) Število (žarnic, sijalk) Energijski letni prihranek (kWh) Letni prihranek na računu za električno energijo (EUR) 100 20 10 1.168,00 87,32 75 15 10 876,00 65,49 75 15 4 350,40 26,20 60 11 10 715,40 53,48 60 11 4 286,16 21,39 Energijski letni prihranek pri zamenjavi 4 klasičnih žarnic z varčnimi sijalkami znaša 467,2 kWh ali 80 % električne energije. Letni prihranek električne energije na računu znaša 34,93 EUR, kar predstavlja po naših statističnih podatkih, mesečni povprečni račun za električno energijo. Letni prihranek električne energije za razsvetljavo je odvisen od velikosti bivalnega prostora, števila svetlobnih teles in energetsko učinkovite uporabe. Zagotovo lahko ugotovimo, da se nakup varčnih sijalk izplača. Pri nakupu moramo biti zelo pozorni, da ne kupimo nekakovostnih in poceni varčnih sijalk z neustrezno barvno svetlobo. Varčen nakup se lahko izkaže za dolgotrajno slabo naložbo, če s sijalko kasneje nismo zadovoljni. ROBERT ROMIH ELEKTRONSKI RAČUN - BREZPLAČNO, UDOBNO IN OKOUU PRIJAZNO! Elektro Celje vam zagotavlja, da že od danes naprej lahko • prejematezgoLjlEBEEDEEESEDIEEööEI^^ električno energijo in stem posLujete^^E • prejmete račun za električno energijo po^ • poslujete boLjiEESlÜSDESIl ^odkrijete druge prednosti, ki vam jih DEJANSKI PORABI PREGLEDNO BREZPLAČNO 'arhivirate vaše mesečne položnice za električno energijo, 'omogočamo v spletni aplikaciji eStoritve. Vse kar potrebujete je aktivni elektronski nabiralnik (e-mail). www.eLektro-ceLje.si ! Elektro Celje, d.d. Lažje zgrajena kot obnovljena Mogočna trška stavba je za malo Šmarje pri Jelšah (pre)hud zalogaj Pokopališča kot smetišča Čeprav je občina v tako imenovano poslopje stare šole v Šmarju pri Jelšah vložila že kar nekaj denarja, daje vse bolj neurejen videz. Celovita obnova najmogočnejše šmarske starinske stavbe bi stala kar približno dva milijona evrov, za kar lahko občina zgradi dva nova bloka. Stavba je zaščitena kot kulturna dediščina. Stavba stare šole, ki je nekoč gostila tudi nižjo gimnazijo, je izjemno zahteven zalogaj, o katerem Šmarčani precej razpravljajo že dolga leta. V veliki stavbi danes ni kaj dosti življenja, čeprav je občina v pritličju uredila prostore za mlade, v njem vadi pihalna godba, tam je skladišče Rdečega križa, v kletnih prostorih se trenutno zasebnik pripravlja na odprtje pekarne _ Za zgodovinsko pomemben objekt, ki je ob glavni cesti, je občina zaradi statične stabilnosti pred nekaj leti že naročila projekte za sanacijo plošče nad pritličjem, vendar je nato primanjkovalo denarja. Zaradi prijave na letošnji razpis kmetijskega ministrstva za sofinanciranje projektov je občina naročila izdelavo dokumenta investicijske dokumentacije (DIIIP) za celotno sanacijo stare šole, kar je ob- Pogled na tako imenovano staro šolo v Šmarju pri Jelšah, na najmogočnejše staro trško poslopje. Kljub vlaganjem daje zanemarjen videz. Kaj storiti? činski svet na julijski seji sprejel ter se strinjal s prijavo na razpis. V prvi fazi, ki bi stala pol milijona evrov, želi občina v prihodnjih dveh letih poskrbeti za sanacijo plošče nad pritličjem ter zamenjati okna, pozneje bi sledili še dve fazi. V pritličju naj bi bili po obnovitvenih načrtih prostori javnega zavoda za šport in kulturo ter dvorana, v prvem nadstropju bi pridobila prostore glasbena šola ter društva. Takrat bi poskrbeli še za celovito prenovo fasade, ki jo je ponekod že precej načel zob ča- sa. Do takrat bo moralo preteči še kar nekaj Šmarskega potoka. BRANE JERANKO Stara šola, kot jo imenujejo, je pomembna za zgodovino Šmarja pri Jelšah. Zgradili so jo za okrajno sodišče, iz česar se je razvilo Šmarje v upravno središče širšega zaledja. V njem je bila pozneje tudi osnovna šola, kjer se je zaradi dotrajane strehe pred nekaj desetletji podrl strop ene od učilnic. Pred učence je zgrmelo kar pet težkih lesenih stropnikov, vendar do tragedije na srečo ni prišlo. Odkar je komunalno podjetje pred dvema letoma umaknilo vaške zabojnike za smeti, jih odlagajo nekateri občani v šmarski občini v posode, ki so na pokopališčih. Na šestih pokopališčih v občini imajo težave tudi zaradi neplačnikov najemnine. Bodo grobove, za katere ni plačana najemnina, prekopali? Zaradi odlaganja smeti iz gospodinjstev v posode na pokopališčih so se v šmar-ski občini, ki je skupaj s krajevnimi skupnostmi lastnica pokopališč, odločili, da bodo nadzor nad odlaganjem smeti odslej poostrili ter kršitelje kaznovali. Največje težave imajo s pokopališčema v Šmarju pri Jelšah ter Kristan Vrhu. V podjetju Gekott, ki je nosilec koncesije za pokopališko dejavnost na vseh pokopališčih šmarske občine, trdijo, da njihovi stroški tam že presegajo višino najemnin. Za najemnine za grobove veljajo iste cene že sedem let, medtem ko so se stroški ravnanja z odpadki podražili že večkrat. Z medobčinskim komunalnim podjetjem OKP Rogaška Slatina naj bi se tako poskušali pogoditi o nižjih ce- nah odvoza in deponiranja odpadkov. V šmarski občini imajo pokopališča v občinskem središču, Kristan Vrhu, na Sladki Gori, v Svetem Štefanu, Šentvidu pri Grobel-nem in Zibiki. Ugotavljajo, da bodo vsa pokopališča po tistem, ko bo urejena tudi vežica v Svetem Štefanu, lepo urejena. S celotno pokopališko problematiko je dobro seznanjen šmarski občinski komunalni odbor, ki obenem opozarja na neplačevanje najemnin za grobove ter ugotavlja, da je neplač-nikov razmeroma veliko. Po napotilu komunalnega odbora bo moral koncesionar na vsakem pokopališču izobesiti obvestilo, da sta v primeru neplačane najemnine že po enem letu mogoča izguba najemne pravice ter prekop groba. Tako namreč določa občinski odlok, čeprav se po drugi plati pojavljajo težave zaradi katastrov grobov ter nepopolne evidence posameznih najemnikov. Te naj bi konce-sionar skupaj s pokopališkimi odbori izpopolnil čim prej. BRANE JERANKO Pripravljeni na konec krize V občini Šmarje pri Jelšah, kjer so se v začetku poletja končala dela v poslovni coni Šmarje vzhod ter tretja faza poslovne cone Mestinje, želijo dela nadaljevati. Za dokončanja poslovne cone v Mestinju, ki je predvideno v četrti fazi, se bodo oktobra prijavili na razpis za razvoj regij. Občinski svet, ki se je sestal sredi poletja, je s prijavo na razpis za nepovratna sredstva soglašal. Dokončanje mestinjske poslovne cone podpirajo tudi odbor za gospodarstvo ter krajani Mestinja, kjer bo naselje z njo precej spremenilo podobo. V četrti fazi, ki bo po predračunu stala 640 tisoč evrov, bodo končali komunalno ureditev, med dru- gim bodo dokončno uredili cesto proti Lem-bergu, kamor bo čez Mestinje vodila nova trasa. Poslovna cona Mestinje obsega več kot šest hektarjev zemljišč nekdanjega podjetja Rogaška les, ki so last podjetja Toming iz Velenja, to pa jih je kupilo od Probanke. Zaradi gospodarske krize se morebitni vlagatelji zaenkrat ne pojavljajo, v občini pa želijo biti na konec kriznih razmer pripravljeni. V gradnjo šmarske in mestinjske poslovne cone je občina v treh letih vložila skupno 900 tisoč evrov, od česar je bilo več kot polovica evropskih sredstev. BRANE JERANKO Pogled na osrednji del poslovne cone v Mestinju, ki je od nekdaj industrijsko središče občine Šmarje pri Jelšah. Daleč po kolesarski stezi V Obsotelju se končuje gradnja pomembnega odseka daljinske kolesarske steze, ki bo v prihodnosti povezovala Rogaško Slatino, Podčetrtek in Bistrico ob Sot-li. Gre za približno dva kilometra dolg odsek Imeno-Podčetrtek, kjer sta glavni nosilki republiška direkcija za ceste ter njena partnerica Občina Podčetrtek. Za naložbo v dvostranski kolesarski odsek Imeno-Podče-trtek, ki je ocenjen na 1,6 mi- lijona evrov, so pridobili dve tretjini denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostanek zagotavljata republiška direkcija za ceste ter občina. Obenem bodo poskrbeli za novo javno razsvetljavo ter položili optični kabel ter kanalizacijo. Dela so se začela lani. V izdelavi je projektna dokumentacija za nov odsek kolesarske steze naprej proti jugu, proti Golobinjeku ter po dolini bodočega Vonarskega je- Cesta Belo-Pristava konec meseca Na cesti Belo-Stranje-Pristava, ki bo v prihodnje boljša povezava med Šmarjem pri Jelšah in Podčetrtkom, delajo v njenem zadnjem delu. Gre za celovito prenovo ter razširitev ceste na približno pol kilometra dolgem odseku, ki je na območju občine Podčetrtek, dela pa naj bi bila končana konec tega meseca. Ob bodoči dvopasovnici bodo prav tako poskrbeli za pločnik. »V kratkem pričakujemo, da se bo direkcija za ceste lotila še gradnje zavijalnega pasu ter bo prometna ureditev v tem delu Pristave pri Mestinju rešena. Mi smo v ta namen zemljišče že odkupili,« omenja župan Podčetrtka Peter Misja. Velika večina ceste Belo-Stranje-Pristava, ki je v celoti dolga šest kilometrov, je na območju občine Šmarje pri Jelšah. Tam morajo poskrbeti le še za območje križišča za Zibiko. BJ zera, proti Rogaški Slatini. Občina je od ministrstva za lokalno samoupravo že pridobila sklep za dodelitev finančnih sredstev za gradnjo kolesarskega odseka od Dola pri Pristavi do Vonarja, ki bo prišel na vrsto prihodnje leto. BJ NA KRATKO V Jerčinu nova cesta PRISTAVA PRI MESTINJU - V občini Podčetrtek so dela na več kot dveh kilometrih lokalne ceste Pristava-Jer-čin pred koncem. Razširitev, sanacija in preplastitev ceste, ki bo stala dvesto tisoč evrov, so se začele v začetku prejšnjega meseca, končane pa naj bi bile prihodnji teden. Pri tem si občina pomaga z državnimi sredstvi. (BJ) Škofja Gora ne ■ v v ■ bo več žejna PODČETRTEK - V Podčetrtku, kjer gradijo vodovod za trideset gospodinjstev Škofje Gore, gredo dela proti koncu. Gre za odmaknjen zaselek nad občinskim središčem, kjer so se dela začela v začetku leta. Vodovod bo stal tristo tisoč evrov. (BJ) ŠENTJUR Na Kozjanski domačiji pogled v preteklost V Dobju, na Kozjanski domačiji, ki obsega dve obnovljeni hiški, se bo v ponedeljek začel drugi Teden starih obrti in običajev. Tokrat z nekoliko spremenjenim programom, napoveduje gospodar domačij v Repušu in Ravnem 13, Bojan Guček, v vsakem primeru pa bodo obiskovalcem domačini prikazali, da skrbijo za tradicijo in ohranjanje spomina na stare čase. Vse dni, do sobote in vrhunca prireditev, bodo pripravljali prikaz oglarjenja. Kopo bodo začeli zlagati v ponedeljek ob 16. uri pri Kozjanski domačiji, nad njo bodo bdeli ves čas, na čelu z Jankom Novakom. V torek bodo pripravi-Ii kulturni dan, saj bodo ob 17. in 20. uri mladinci iz celjske župnije sv. Jožefa v režiji Jožeta Planinska uprizorili ljudsko igro Kje je meja. Sreda, 25. avgust, bo namenjena predvsem otrokom, ki bodo lahko vse popoIdne izdeIovaIi frače, šivali predpasnike, izdelovali preprost nakit, glinene posodice in še marsikaj, igraIi pa bodo tudi družabne igre iz starih časov. Četrtek bo gospodinjski dan s peko svežega kruha, pečenjem v krušni peči, z razstavo kozjanskih jedi ter de-gustacijo sIivovega močnika, domačega kisIega mIeka, beIe »žu-pe«, potice in »bambIa«, vse seveda ob kozarčku »domačega«. Za vse to bodo poskrbeIe kozjanske gospodinje. Novost se obeta v petek, 27. avgusta, ko bo na Kozjanski domačiji dan peric in hišnih opraviI. PredstaviIe se bodo perice, ki bodo prale ob vodnjaku, kuhala se bo »žajfa« iz »laugn štajna« in loja. Gospodinje bodo predsta-viIe še postopke vezenja, izdeIo- Iz lanske prireditve Teden starih običajev in obrti vanja suhih rož, cekarjev ter punčk iz ličja. Zvečer bodo pripravili pravo »kožuhanje« koruze. Vrhunec prireditve bo sIediI v soboto od 14. ure, ko bodo pri Kozjanski domačiji spet predstavili ročno tesanje in žaganje, mIačev na ročni pogon - tokrat pod kozolcem - se-stavIjaIi bodo voz in naIagaIi krmo. Končno bo sIediIo še »šteranje« aIi razdiranje kope, da bodo obiskovalci videli, koliko oglja nastane iz štirih metrov drv. Zvečer bo seveda sIediIa veseIica z ansambIom Kristal. Velja še omeniti, da bo vse dni, od torka do sobote, mogoče kupiti domače dobrote in izdeIke, ves čas pa bo na voljo tudi gostinska ponudba kozjanskih jedi, od gobove juhe do dobjanskih klobas. Vsak dan bodo za ples v večernih urah skrbe-Ii mIadi muzikanti. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA (arhiv NT) Nov asfalt za laške ceste Laška občina je v poletnih mesecih poskrbela za nove asfaltne prevleke, kanalizacijo in razsvetljavo na več odsekih cest. Tako so v petek prebivaIci uIice Na Pristavi pripraviIi tudi sIav-nostno odprtje odseka obnovljene ceste, kanalizacije in vodovoda. Tam se je ravno končala izgradnja fekalne kanalizacije v dolžini 430 metrov, za katero je občina prispevala 43 tisoč evrov. Poleg kanalizacije so položili tudi nov vodovod in preplastili cesto, dela pa so se začela sredi junija. Prav tako se končuje gradnja fekalne in meteorne kanaIizacije na Rimski cesti v skupni doIžini 556 metrov, medtem ko so v Poženelovi ulici na javno kanalizacijsko omrežje priklopili nekaj večstanovanjskih objektov, za kar so skupno odšteli okoli 106 tisoč evrov. Pravkar se je končala tudi povezava fekalnega kanala na cesti na Borovo, kjer so tudi v celoti preplastili javno pot. Več krajev po laški občini bo dobilo javno razsvetljavo. Ta mesec se je začeIa prva faza izgradnje razsvetIjave v naseIju Strmca na odseku ob lokalni cesti Strmca-Udmat. Trenutno opravljajo izkope, nato bodo po trasi poIožiIi kabIe in šest novih stojnih mest z drogovi ter varčnimi svetilkami, kar bo stalo 12.400 evrov. Tako bodo bistveno pripomogli k varnosti udeležencev v prometu, pri čemer nameravajo v prihodnje omrežje na Strmci še razširiti. Pravkar so tri krake javne razsvetljave dogradili na območju Rožnika, Čedejeve ulice, naselja Na Rebri ter na Cesti na Lahomšek. Med drugim so namestili varčne svetilke in zamenjali dotrajane drogove ter namestili 18 novih drogov. Javno razsvetljavo so pripeljali do začetka Šercerjeve in Keršetove ulice, kar bo olajšalo gradnjo v obeh ulicah v prihodnje. Dela so stala 23 tisoč evrov, razsvetljavo pa so v vseh omenjenih naseljih težko čakali, saj pomeni bistveno izboljšanje varnosti v prometu ter samih krajanov, h katerim so v preteklosti že večkrat vlomili ali so jih okradli. PM Obnovili cerkev sv. Miklavža Pri sv. Miklavžu nad Laškim bo danes in v nedeljo še posebej praznično, saj ob koncu obnovitvenih del cerkve pripravljajo slovesno akademijo in blagoslov. Za obnovo cerkve so veIiko prispevaIi domačini s svojimi darovi, pa tudi s prostovoIjnim deIom, saj so ogromno pomagaIi pri prekrivanju strehe, postavitvi odrov, pripravi za fasado, drenaži, urejanju okoIice, popraviIu tlaka, razsvetljave in še marsičem. Prav tako so domači mojstri naredili nova vrata, zaščitiIi vitraže s stekIi, napeIjaIi eIektriko in podobno. Zato bo v teh dneh še posebej praznično in slavnostno. Danes ob 19. uri pri sv. MikIavžu pripravIjajo sIavnostno akademijo, na kateri se bodo s pomočjo videoprojekcije in besedil kurata Dragotina RipšIa spomnili cerkve in domačega kraja, IokaInih običajev, nekdanjih duhovnikov ter dogodkov, ki so zaznamovaIi njihovo pretekIost. V programu bodo sodeIovaIi Iaški kapIan KIemen Jager, ki se bo predstaviI s petjem, trobentač Marko MuIej in citrar-ka Janja BrIec, prav tako bosta zapeIa Matjaž in BIaž Zanjkovič. Osrednji dogodek bo na Jernejevo nedeIjo ob 10.30. Takrat bo obnov-Ijeno cerkev blagoslovil celjski škof Stanislav Lipovšek. Sledilo bo druženje s člani zasedbe Čuki. PM Na Svibnem graščaki in rokodelci Turistično društvo Ostrovrharji Svibno danes, 20. avgusta, od 16.30 pripravlja tradicionalni Grajsko trški dan na Svibnem. Ta bo nad Radečami na Zoisovi graščini pri Počakovem, kjer bo mogoče spremljati pestro trško dogajanje s srednjeveškim pridihom, prikazom veščin rokodelcev ter ponudbo okoliških kmetov. Seveda bo zbrane na Svibnem pozdravil sam domači vitez Viljem Ostrovrhar, ki bo v goste povabil okoliške grajske prijatelje. Dogajanje bodo s predstavami popestrili Ljudski pevci s Svibnega, mladi folklori-sti domače osnovne šoIe, FoIkIorna skupina Senovo, ki bo obiskovaIce izzvala na mlačev s cepci, ter ljudski ples in tudi Ljudski pevci Florjani z Ardra, ki bodo ob ljudski pesmi prikazali še stara rokodelska znanja. Pestro bo na stojnicah, kjer pripravIjajo prikaz raznih rokodeIskih opraviI. PoIeg tega se bo na Svibnem mogoče pomeriti v IokostreIstvu, mečevanju, metanju podkev ter zabijanju žebljev, medtem ko se bodo otroci Iahko preizkusiIi v ježi ponijev. NastopiI bo čarodej Branko z ognjenim programom, sIediI bo še koncert skupine Čompe z Janezom Škofom. Lakote in žeje, pravijo organizatorji, na Svibnem ne bo. PM NA KRATKO Orientalski večer pod Ipavčevo lipo ŠENTJUR - Sobotni večer na vrtu Ipavčeve hiše bo obiskovalce po-vabiI na popotovanje po DaIjnem vzhodu. Kar na domačih tleh ga bodo pričarali okus in vonj turške hrane, predstavitev orientaIske kuItu-re in predvsem tradicionalni ter moderni orientaIski pIesi. Za prijeten zakIjuček druženja bo ob dobri orientaIski gIasbi mogoče pokaditi tudi vodno pipo aIi šišo. PIesni vaI, ki ob podpori občine Šentjur dogodek organizira, bo v primeru dežja druženje prestavil v kulturni dom. Začelo se bo ob 19. uri, vstop pa je prost. Trend na gradu Planina PLANINA - MIade modne obIi-kovaIke, ki so se junija že uspešno predstaviIe na vrtu Ipavčeve hiše v Šentjurju, bodo svoje stvaritve tokrat predstavile na planinskem gradu. Prireditev so poimenovale Trend na gradu. Svoji koIekciji obIačiI bosta predstaviIi Ines Pusar in Mar-jetka Štraus. Mateja Bobek, Nina PIevnik Škoberne in Doroteja Fon bodo predstavile svoj nakit, Teja Perc pa torbice in etuije iz filca. Kulturno-modni dogodek, ki bo nocoj ob 20. uri, bo popestril še džez koncert skupine Dixiland. Kino 3230 na prostem ŠENTJUR - Na prireditvenem prostoru ob Ipavčevih hiši bodo nocoj ob 20.15 prikazali nagrajeni film Igorja Šterka 9:06. V okviru projekta Kino 3230 bodo v predpro-jekciji zavrteIi še tri fiIme IokaIne videografije. Videooddaja Moč inteligence št. 3, videoutrinki z modne revije mladih lokalnih modnih krea-torjev in produkti fiImske deIavni-ce Z gIavo, ne s kamero so povsem nehote sIediIi konceptuaIni niti celotnega filmskega večera. V primeru zeIo sIabega vremena bo projekcija v prostorih Društva Zgornji trg v neposredni bIižini, kjer bo poskrb-Ijeno tudi za kasnejše druženje. Blagovna praznuje BLAGOVNA - Praznik krajevne skupnosti bo letos še posebej zaznamovala 110-Ietnica PGD Lokar-je. Že včeraj so v šoIski dvorani na BIagovni odprIi razstavo predmetov iz zbirke starin Janija Pa-vIiča. Danes se bodo Iokarski ga-siIci zbraIi na sIavnostnem občnem zboru. Vrhunec dogajanja pa bo jutri, v soboto. ZačeIo se bo ob 13. uri s sIovesnim odprtjem pIoč-nika in avtobusne postaje pred šo-Io. SIediI bo tradicionaIni pohod po poteh BIagovne čez sv. RozaIi-jo, partizansko boInico Zima do gasiIskega doma na SeIah. Tam bodo gasiIci pripraviIi parado, zasIuž-nim krajanom in najboIjšim učencem pa bodo podeIiIi priznanja. GasiIci bodo ob tej priIožnosti kr-stiIi novo orodno voziIo. Zabavni deI prireditve se bo začeI s foIkIor-nim nastopom in nadaIjevaI z an-sambIom Spev in Tanjo Žagar. Prihodnji konec tedna bosta praznovanje zaznamovaIa tradicionaIni nogometni turnir in športno družabno srečanje. 5. septembra bodo v večnamenski dvorani konča-Ii s komedijo Zakon je zakon. StO 14 NOVI TEDNIK Marjan Vengust in Miran Gorinšek Stari trg bo zasijal v novi podobi V Slovenskih Konjicah se začenja celovita ureditev Starega trga s parkom z evropskimi sredstvi Konjiški župan Miran Gorinšek in direktor CM Celje Marjan Vengust sta v torek podpisala pogodbo za celovito ureditev Starega trga. Potrebna dela so ocenjena na 1,3 milijona. Večino denarja, 885 tisoč evrov, je občina pridobila na 5. razpisu za sredstva evropskega strukturnega sklada. V treh letih bodo s tem denarjem v celoti tlakovali Stari trg, uredili potok in razsvetljavo. V sklopu projekta sta tudi ureditev poti in razsvetljave v Športnem parku ter namestitev igral. »Stari trg bo zasijal v novi luči. S tem se bo uresničila naša dolgoletna želja,« je podpis pogodbe pospremil Miran Gorinšek. Asfalt, ki ga je po celoviti zamenjavi vodovodnih in kanalizacijskih cevi v sklopu 3. razpisa v Starem trgu le še za vzorec, bo zamenjal pohorski tonalit oziroma natančneje čezlakit iz bližnjega Cezlaka. »V skladu s pogodbo o financiranju in s sklepom o dodelitvi evropskih sredstev so dela razdeljena na tri etape. Začela se bodo pri mostu čez Dravinjo, kjer je na eni strani že urejena nova tržnica. Letos bo predvidoma urejeno območje do stavbe, kjer je med drugim NLB, oziroma do tako imenovane Cot-love hiše,« je župan napovedal prvo etapo. Prihodnje leto bo obnovljen celoten Stari trg. Ureditev poti in razsvetljave ter postavitev igral v Športnem parku bosta na vrsti leta 2012. S pridobljenim delom so zadovoljni tudi v CM Celje. »Obnova starih mestnih jeder je poseben izziv, še zlasti, če gre za tako lep projekt, kot je ta v Slovenskih Konjicah,« je poudaril direktor Marjan Vengust in obljubil, da bodo dela opravili v skladu s projektno dokumentacijo in v določenih rokih. V obnovljenem Starem trgu bo svoj novi prostor dobil tudi obnovljen Spomenik svobode avtorja Franca Pur-ga, ki so ga umaknili z Mestnega trga ob postavitvi kipa Ženska na konju. Stal bo nasproti nove tržnice, torej na prehodu z Mestnega na Stari trg pri Lavričevi vili. »Ta prostor smo predvideli že pred odstranitvijo spomenika z Mestnega trga. Idejo je podprl tudi odbor za staro mestno jedro. Pričakujemo, da bo spomenik na novem mestu in v obnovljenem sijaju stal že konec septembra,« je napovedal Miran Gorinšek. Kar nekaj negodovanja, zlasti med mladimi, povzroča odločitev, da bodo otroška igrala v Športnem parku zaščitili z ograjo. Igrala bodo namreč na zdaj priljubljenem zbirališču mladih. Župana nezadovoljstvo ne preseneča: »Mnenja so pričakovano različna. Če želimo, da bodo igrala lahko služila otrokom, bo čez noč treba postaviti ločnico, da ne bo prihajalo do zlorabe tega prostora,« je utemeljil odločitev za ograjo. MILENA B. POKLIČ V soboto vrhunec Noči pod kostanji Mladinski klub Dobrna letos prireja Noč pod kostanji, ki velja za največjo turistično prireditev v občini. Prireditev, ki se je s turnirji Dobrna open 2010 začela že minulo soboto, letos prvič organizirajo mladinci v sodelovanju z Občino Dobrna in javnim zavodom za turizem, šport in kulturo. Prva sobota tradicionalne prireditve je bila namenjena predvsem športnim navdušencem, ki so se na igriščih osnovne šole merili na turnirjih v košarki, odbojki na mivki in nogometu. Današnji večer pa bo predvsem v znamenju elektronske glasbe, ko se bo na glavnem prizorišču, šolskem igrišču, zvrstilo več didžejev. Vrhunec Noči pod kostanji bo jutri, ko bodo v popoldanskih urah z otroškim živžavom na svoj račun prišli najmlajši obiskovalci, ki se bodo ob glasbenem programu lahko zabavali tudi v luna parku. Organizatorji so poleg spremljevalnega programa poskrbeli za pester glasbeni izbor, saj bodo poleg primorskega ansambla Tramontana nastopili še Tanja Žagar in Mi2, ki bodo za dober žur poskrbeli kot zadnja glasbena skupina. MOJCA KNEZ Najprej lutke, potem predstava Medtem ko so si slikarji in kiparji, udeleženci mednarodne gledališko-likovne kolonije Iskanja 2010, šele ogledovali Žičko kartuzijo in njeno okolico ter iskali navdih, so »lutkarji« že krepko zagrizli v delo. Najprej je pač treba narediti lutke, šele potem pride na vrsto vse drugo. Kaj si bo mogoče ogledati ob zaključku kolonije, ki jo je letos že osmič pripravilo Kulturno društvo Svoboda osvobaja iz Slovenskih Konjic? Odprtje likovne razstave in premiera gledališko-lutkovne predstave se bosta začeli jutri, v soboto, ob 20. uri. V noč bo obiskovalce (vstopnine ni) pospremila skupina Slutnja poletja z džez/bosa nova/folk koncertom. MBP Zemljišča na Konjskem še neprodana Za čiščenje območja bodo znova poskrbeli jeseni. Občina Vojnik je že pred časom prodala komunalno urejena zemljišča v naselju Konjsko podjetju Con-traco inženiring. To se je za nakup odločilo za nadaljnjo prodajo, a ker so razmere v gospodarstvu trenutno še vedno neugodne, so ta še vedno neprodana. Krajani menijo, da kupcev ni, ker naj bi bile parcele predrage in ker naj bi bil kompleks zemljišč neurejen oziroma naj bi izgledal precej slabše kot pred komunalno ureditvijo, za katero naj bi že poskrbela občina. Direktor pod- jetja Dragan Žohar pojasnjuje, da gre za 24 zazidljivih parcel, podjetje pa je moralo vseeno v urejanje vložiti precej denarja: »Tržna situacija v času izvajanja vseh del ni bila naklonjena temu poslu, zato prodaja ne poteka v skladu z našimi željami oziroma načrti, zaradi katerih je bilo to zemljišče od občine sploh kupljeno. Ta kompleks je imel, ko je bil še v rokah prejšnjih lastnikov, drugačen status. V času, ko smo mi začeli z deli, je bil velik del tega zemljišča precej zapuščen in zaraščen, in v tem obdobju, ko smo postavljali infrastrukturo - zgradili smo namreč cesto in cestno osvetljavo - je bilo tudi že izvedeno čiščenje in odstranjevanja tega rastja. Res pa je, da so vsa ta vlaganja na nek način dodaten strošek, ki nima nobenega opravičila, saj za prodajo oziroma nakup resnega interesa ni.« Žohar še dodaja, da bodo podobno čiščenje izvedli še enkrat, in sicer jeseni, saj se zaveda, da je treba kljub slabi tržni situaciji zemljišče narediti tudi lepo za pogled. MOJCA KNEZ Foto: Grup A Ljubezen ljubi življenje, kaj ljubim jaz? Neža Maurer bo v torek prejela letošnji zlatnik poezije Verz iz naslova je le eden od mnogih, ki jih je zapisala pesnica Neža Maurer. V torek zvečer ji bodo na Starem gradu ob razglasitvi letošnjega Veronikine-ga nagrajenca za najboljšo pesniško zbirko leta podelili zlatnik poezije. V prave roke bo šla ta ugledna nagrada, ki jo podjetje Fit media podeljuje slovenskim pesnikom za njihov življenjski opus in za ustvarjalno požlahtnjenje slovenskega jezika in kulture. Neža Maurer, izrazita pesnica izpovedne ljubezenske lirike, domačinka iz Podvi-na pri Polzeli, avtorica priljubljenih otroških knjig in ena najbolj izrazitih slovenskih pesnic, ki jo zaradi lirike in erotike, ki jo izžareva v svojih delih, mnogi poimenujejo kar slovenska Sapfo, je s svojimi verzi segla v dušo mnogim Slovencem. »Rodila sem se 22. decembra 1930 v vasi Podvin, občina Polzela. Osnovno šolo sem obiskovala na Polzeli: do četrtega razreda slovensko, med okupacijsko nemško. Po vojni sem na nižji gimnaziji v Celju in Žalcu naredila izpite čez prve tri razrede in leta 1946 redno končala četrti razred. Učiteljišče sem (s pomočjo štipendije) naredila v Ljubljani, nakar so me poslali poučevat na Primorsko. Tri leta sem učila (večkrat po ves dan zaradi pomanjkanja učiteljev) v Črnem Vrhu nad Idrijo. Kot odlična dijakinja sem si pridobila dopust za redni študij na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Po diplomi sem se takoj izredno vpisala na Filozofsko fakulteto (slavistika) v Ljubljani - poučevat pa so me poslali na nižjo gimnazijo v Ilirsko Bistrico. Na fakulteti sem diplomirala leta 1960.« Tako zgolj z dejstvi piše o začetkih svoje življenjske poti. Zatem obudi spomin na šolske oddaje in čase, ko je postala prva urednica šolskih TV-oddaj. Pa na leta v novinarstvu, ko je pisala za radio in televizijo, ko je bila urednica v številnih slovenskih revijah in časopisih. »Posebej mi je bilo blizu delo pri Kmečkem glasu, kjer sem urejala kulturno rubriko in bila istočasno terenska reporterka. Moje območje je bilo Kozjansko. Vozila pa sem se po vsej Sloveniji, potovala po Jugoslaviji in včasih tudi čez mejo.« Idilo je presekala smrt moža Hermana Škofiča. Zaslužiti je bilo treba za preživljanje družine. »Prijavila sem se in bila sprejeta na mesto glavne urednice (in direktorice) lista Prosvetni delavec. Sedem let sem ostala tam. To so bila z delom in odgovornostjo zelo obremenjena leta. Ko je sin dobil štipendijo za srednjo šolo, sem službo menjala za strokovno sicer zveneče, a manj odgovorno in manj plačano delo: postala sem samostojna svetovalka za kulturo pri Komiteju za informiranje SR Slovenije. Tam sem ostala do upokojitve. Sin je postal pilot, hči je študirala za klovneso v Moskvi. Preselila sem se v Škofjo Loko: zdaj sem bila povsem neobremenjena z drugim delom. Lahko sem se posvetila literaturi in nastopom po šolah.« Zlatnik poezije podeljuje Fit media od leta 2005. Doslej so ga prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Miroslav Košuta in Ivan Minatti. Kakšna sreča za narod, pravzaprav. Brez te odločitve bi bila slovenska literatura bržkone mnogo siromašnejša. Kajti Neža Maurer je sicer pisala pretežen del svojega življenja, a objavljala je razmeroma malo, še bolje, objavljati je začela zelo pozno. Prava eksplozija vulkana njene pesniške moči se je zgodila šele po letu 1969, ko je objavila zbirko Skorja dlani in skorja kruha. V spomin bralcev, v srca ljubiteljev poezije, v zgodovino slovenske poezije se je zatem zapisala zlasti z zbirkami Kadar ljubimo, Raj, Na tvojo kožo pišem svoje verze, Piramide upanja in zlasti z Igro za življenje z izborom njenih najboljših pesmi. Njene pesmi govorijo o človeku (»_ ki je v svoji ranljivosti ogrožen in sam.«) in Neža Maurer zlasti o ljubezni, ki je eksistenčna prvina njenega liričnega doživljanja. Njena pesem kljub ogroženosti in ranljivosti, človekovi osamljenosti stremi k optimizmu, vitalnosti in pogumu. Njen opus zajema poleg pesniških zbirk za odrasle in za otroke več kot 80 otroških radijskih iger, številne povesti, prevajali so jo v evropske jezike, tudi v japonščino. Žlahtnila je in žlahtni slovenski jezik in kulturo. Da bi ga le še dolgo. BRANKO STAMEJČIČ Foto: TONE TAVČAR Kako nastane pravljica? Društvo Smeško, ki deluje pri Ljudski univerzi Celje, je tudi to poletje pripravilo mednarodno lutkovno delavnico, ki so jo naslovili Kako nastane pravljica. Delavnico, na kateri sezna- jo izdelovanja in delovanja njajo z osnovami lutkarske lutk, sta vodila priznana češ-umetnosti in tudi z umetnost- ka lutkarja; strokovnjakinja za izdelavo lutk in pripravo lutkovne predstave Jaroslava Ho-lasova in Jiri Polehna, strokovnjak na področju scenografije ter izdelovanja lutk. Na osnovi pridobljenega znanja so pripravljali igrane prizore za zaključno predstavo, ki jo bo občinstvo videlo danes, v petek, ob 18. uri na celjski Mestni plaži. Društvo Smeško bo tam odigralo predstavo Čarovnik iz Oza, češki lutkar pa bo uprizoril predstavo Bolšji cirkus. BS Poezija po srednjeveško Prijeten večer poezije so Celjani doživeli v torek pri Vodnem stolpu, kjer sta na Srednjeveškem večeru s poezijo svoje pesmi predstavili Sabina Hvastija in Matga J. Hočevar. V predstavitvi svojega pesniš- skromni sceni, v soju sveč brali kega ustvarjanja sta ubrali za- svoje zelo intimne verze. Prav-nimiv pristop. Odeli sta se v zaprav sta jih pripovedovali srednjeveške kostume in na občinstvu in svojemu vitezu, ki ga je upodobil Zlatko Jese-nik. Morda sta avtorici s tipično žensko poezijo, nabito s čustvi, hrepenenji, pričakovanji in erotiko s takšnim pristopom našli pot do občinstva, ki ga sicer ni bilo prav veliko, a ven- dar. Scena in kostumi so nov pristop k podajanju poezije, ki pa s srednjim vekom nima prav nobene zveze, če ob kostumih izvzamemo glasbo, ki je spremljala verze. Uvodnik v trubarščini je pripravila Breda Mulec, dogodek je režiral Peter Boštjančič. BS, foto: TimE NE ZAMUDITE ^ ^ koncerta Josipe Lisac, ki bo v soboto ob 20. uri na Starem gradu. Josipa Lisac je glasbeno pot začela v kultni rok-folk skupini O'Hara in s svojim enkratnim vokalom hitro pritegnila pozornost občinstva. Kmalu se je podala na samostojno glasbeno pot, ki jo je zaznamovalo partnerstvo s skladateljem in pevcem Karlom Metikošem. Skupaj sta ustvarila album Dnevnik jedne ljubavi, ki še danes velja za enega boljših albumov pop-rok glasbe v nekdanji Jugoslaviji. Vmes je Josipa poskusila srečo tudi v Združenih državah Amerike, a se je kmalu vrnila. Dokončno je zaslovela v prvi jugo rok operi Gubec beg, odtlej pa nenehno navdušuje z izjemnimi skladbami in še bolj z ekstravagantnim voka-lom, ki ga poudarja s še bolj ekstravagantnim oblačenjem. Vstopnina 18-22 EUR _ ^ koncerta nove celjske zasedbe Saxotoxin, ki bo v soboto ob 21. uri pri Vodnem stolpu v Celju. Zasedbo so sestavili pravi glasbeni mački, ki so se uveljavili v številnih zasedbah, od Extra banda glasbene šole, do različnih džez zasedb (Kolektiv 69, ad-hoc sestavi) in pop rok skupin (Tuned fish). Zasedba deluje dobrega pol leta in je nekakšen big-band v malem, ki se v svojih izvedbah zgleduje po izvajalcih džez, soul, funk in tudi house glasbe na svoj način, predvsem pa, pravijo, cenijo Jamesa Browna. Skupino bomo podrobneje predstavili po njihovem prvem večjem koncertu v Celju. Vstopnina 5 EUR. ^ dogodkov in koncertov na festivalu mladinskih kultur Kunigunda v Velenju. V podhodu na Foitovi cesti bodo danes (petek, 19.00) odprli slikarsko razstavo Repy Repija, v letnem kinu ob Škalskem jezeru pa bo ob 21.30 koncert zasedbe Stroj Machine (vstopnina 7 EUR). Festival bodo na drugačen način slavnostno odprli v soboto ob 21. uri v atriju Velenjskega gradu, uro zatem bo v mladinskem centru koncert kontroverznih Let 3. V nedeljo ob 20. uri pripravljajo v Centru Nova pravo poslastico - kabaret Psycho-PATTYa sexualis - vrnitev porno dive, ki je nadaljevanje uspešnice Izpovedi porno dive (Patty Diphusa) in ki ga izvajajo Branko Gombač, Sergej Randjelovic in Žiga Golob (vstopnina 7 EUR). Uro in pol kasneje bodo v mladinskem centru zaigrali še Lollobrigida in Zircus. V ponedeljek bo ob 21.30 v mladinskem centru še koncert Bambi Molesters. Kar težko bo dohajati vse dogodke, saj koncerti še zdaleč niso vse, kar se dogaja na festivalu. Prišteti je treba še druge dogodke od dnevnega grafitiranja do pesniških srečanj, športnih tekmovanj, glasbenih delavnic, odra zapostavljenih, body-paintinga _ www.novitediiik.com 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK »Obiranje hmelja je bilo težko, a smo se radi vračali« v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu so pred dnevi gostili obiralce hmelja, ki so to zeleno zlato obirali pred letom 1970, ko so se v tej panogi začeli uveljavljati stroji. Ob zvokih harmonike so obiralci obujali spomine na tisti čas, si ogledali film Letni časi hmelja in se po vrčku piva pred Domom II. slovenskega tabora Žalec udeležili še ročnega obiranja. »Menda je sreča srečati in smo rekli, zakaj se enkrat ne bi,« pravi Marija Kumer, organizatorka srečanja obiralcev. Pri tem dodaja: »Udeležba je letos bolj skromna, ampak začetek je le.« Prvi nasadi hmelja so se v Savinjski dolini pojavili v drugi polovici 19. stoletja, od takrat obiranje hmelja predstavlja pomemben zaslužek sezonskim delavcem. Kumerjeva želi, da bi srečanje obiralcev postalo tradicionalno, za ohranitev spomina na ročno obiranje hmelja pa se dogovarjajo z režiserjem Andrejem Mlakarjem, da bi po teh zgodbah posnel etnološki film. Kumerjeva je že kot otrok obirala hmelj; spominja se, kako je cel dan stala na njivi, malicala pečeno jabol- Margit Juteršek Obiralci hmelja pri obujanju spominov na ročno obiranje ko in kruh, med napornim delom pa je stkala dobra prijateljstva. Mnogokrat so v Savinjsko dolino odšli vsi otroci v družini. Dragica Marčič se tako spominja, kako je šla z bratom že pri desetih letih nabirat hmelj v Šempeter: »Ženska v naši vasi je zbirala obiralce in prosila sem jo, da me vzame. Najprej sem imela domotožje, potem sem se vsako leto z veseljem vračala in šele zdaj razmišljam, da nam je bilo težko, še posebej, kadar smo imeli roke opraskane do krvi, saj nismo imeli rokavic.« Ob deževnih dnevih so si na glavo povezali vreče in naprej obirali, saj so potrebovali denar za šolske knjige, obleke in hrano. Tudi Regina Novak se spo- Regina Novak S prikazom ročnega obiranja hmelja na simboličnem nasadu se je začel žalski občinski praznik, zbrane pa so nagovorili župan Lojze Posedel, hmeljski starešina Anton Rožič, lanska hmeljska princesa Klara Četina ter Irena Friško-vec, specialistka za področje hmeljarstva v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. Poznavanje ročnega obiranja hmelja želijo prenesti tudi na otroke. Marija Kumer (desno) razlaga obiralcem hmelja, kakšne so sestavine piva. minja, da je rada šla obirat: »Če zdaj gledam nazaj, vidim kako naporno je bilo, takrat pa mi je bilo lepo, saj sem vedela, da bom zaslužila.« Naporno ni bilo samo delo, obiralci so spali na tleh ali na seniku, zjutraj jih je zeblo, bili so slabo oblečeni, od njihovega gospodarja je bilo odvisno, ali so bili tudi lačni. Novakova pripoveduje, kako so se včasih polulali pred »štango« in z bosimi nogami mencali po toplem, da so si ogreli prste, za lakoto pa so želeli poskrbeli z »rabutanjem« sliv. Ker jih je ujel gospodar, ni bilo od priboljška nič. Slavica Pa-cek pravi, da je bila pri dobrih ljudeh: »Imeli smo precej hrane, je pa res, da smo dobivali star kruh, da bi ga manj pojedli.« Drugače je bilo za otroke, ki so živeli v okolici. »Jaz sem bila tukajšnja, zato je bilo drugačne. Najprej sem nabirala hmelj, potem sem napredovala v baletarko,« se spominja Margit Juteršek. Ba-letarka je izstavljala »bale- te« za hmelj, to so bili žetoni, ki so jih obiralci dobili za poln »škaf« hmelja, dobri so nabrali do 28 »škafov« na dan. Že na polju so si obiralci krajšali čas s prepevanjem, večere pa jim je popestrila glasba okoliških fantov. VANJA VODENIK Foto: TimE Slavica Pacek Na koncu sveta morje in praznina 2.600 kilometrov pešpoti do konca sveta ne prinese razsvetljenja - Odločilni korak v glavi lahko narediš tudi doma Že stari Kitajci so vedeli, da se tudi najdaljša pot začne s prvim korakom. Ernest Večko se je na pot odpravil s tem nasvetom in brez velike filozofije. Po starem, kot romar, se je odpravil peš vse od svojega doma do ga-liške cerkve. Od tam pa korak za korakom čisto sam na 2.600 kilometrov dolgo pot do konca sveta ob obali Atlantika. »Na poti hočeš nočeš trčiš z bogom in s samim seboj. Po drugi strani pa za tako srečanje ni treba dlje kot iz kuhinje v dnevno sobo.« Nekoč je bil zaposlen kot mojster v Metki. Srečno poročen oče dveh otrok je živel povsem običajno. Potem se je zgodila nesreča in ostal je brez prstov na desni roki. »Naenkrat resnično postaneš >lev< za vsako opravilo. Tako samoumevne malenkosti utečenega vsakdana postanejo mučni izzivi,« se spominja usodnega obdobja v svojem življenju. Vse je bilo treba na novo osmisliti. Našel se je v pomoči invalidom. Kot prostovoljec že deset let deluje v društvu Ozara, Hospicu in društvu slepih in slabovidnih. »Nocoj sem dežuren,« še mimogrede navrže ob najinem pogovoru. Dviguje namreč tudi telefon pri klicu v duševni stiski Sopotnik. Tujina že sto metrov čez mejo Ernest je v zadnjem desetletju prehodil več, kot marsikdo prevozi. Na znano fran-cosko-špansko romarsko pot Camino se je prvič odpravil že leta 2004. Običajno vedno v družbi. Na največji izziv doslej pa je šel sam. »Žal je tako naneslo, da si Borko ni mogel vzeti toliko časa,« razloži, zakaj ga njegov slepi prijatelj tokrat ni spremljal. Letošnji prvi maj se je zdel primeren in dovolj simboličen datum za začetek. Računal je na 75 dni hoje. »A sem se uštel. Zbral sem veliko in- formacij, zemljevidov in vsega ostalega. Ampak papir je eno, teren pa vse kaj drugega.« Na cilj je prišel po 86 dneh. Že ob odhodu se je šalil, da bo po Sloveniji bolj počasi hodil, ker mu je jezik še domač, potem pa kdo ve _ Šokiran je bil, kako hitro je bil prepuščen svojemu skromnemu znanju tujih jezikov. »Že sto metrov čez nekdanjo slovensko-italijansko mejo ni mogel ali hotel nihče več razumeti slovenske besede.« »S takimi žulji niti koraka« Prenočeval je po župniščih, samostanih in romarskih zatočiščih. In kot velevajo stara popotniška pravila, se je bolj ali manj zanašal na dobroto ljudi ob poti. Vsaj kar se postelje tiče. »Hrano sem raje že vnaprej odklonil. Že več let namreč ne jem mesa in se izogibam stvarem, ki se mi zdijo nepotrebne. S tistimi nekaj besedami, ki jih znam, ne bi mogel vljudno razložiti, da mi kaj ne ustreza. Nisem tvegal, da bi zavrnil gostoljubje in s tem koga užalil.« Na poti se stikajo različne usode in se velikokrat nemo zlivajo ob kažipotnih kamnih. »V Piacenzi sem prvič srečal romarja, ne turista. Tam se stikajo poti iz Anglije proti Rimu s tistimi proti Španiji. V Franciji jih je bilo že več, v Španiji pa je stvar že resnično množična. Marsikaj vidiš Kot pravi Ernest, na pot ni šel, da bi iskal užitek. »Trpeti pa tudi nisem imel namena. Zdravstveno praktično nisem imel težav. Ob poti pa vidiš tako slabo pripravljene ljudi, da si niti predstavljati nisem hotel, kako bi z njihovimi ožuljeni-mi nogami naredil en sam korak.« Na začetku take poti je samozavesti in volje še na pretek. Oboje je bilo hitro na preizkušnji. »Slabo vreme, skrb, kje bom zvečer legel, kje bom kupil hrano, vse to pride običajno v kompletu. Takrat se zamisliš nad smislom, nad sabo. Odgovoriti si moraš na neprijetna vprašanja. Taka, ki te v toplem in suhem zavetju med domačo posteljo in hladilnikom nikoli ne dohitijo. V stiski moraš izbrati. Največ je vredno spoznanje, da je dobro in prav, pa kakorkoli se že odločiš.« Bog bi ustregel, a ne dovolimo Prvi cilj poti je bil francoski Lurd. »Tam se vsak dan dvakrat k svetišču z vsega sveta zgrinjajo invalidi. Tudi otroci. Njihovo trpljenje, a hkrati vera in upanje so tako močni, da ne moreš ostati hladnokrven. To me je res pretreslo.« Drugi cilj je bil Santiago de Composte-la in tretji, za dušo, še zadnji kamen s številko nič ob Drugi cilj na Ernestovi poti je bila bazilika v Santiagu de Composteli v Španiji. Prvi, Lurd, ga je bolj pretresel. »Ko opazuješ invalide, ki so mi tudi doma blizu, kako s seboj nosijo toliko trpljenje in bolečine, a hkrati toliko upanja in vere, te nehote stisne pri srcu.« obali Atlantika. Finistera ali konec sveta, kot so verjeli ljudje pred stoletji. Nejc Zaplotnik, znan alpinist, je vedel, ko je rekel, da kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo našel. Kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi. Ernest tu prvič ostane brez besed. »Cilj je v resnici samo trenutek - ki ga ujameš ali tudi ne. In kaj potem? Pride praznina. Če si računal na razsvetljenje in evforično srečo, boš neskončno razočaran. Od tam lahko samo še skočiš v morje,« pove Ernest. Domov pa vseeno nikoli ne odide prazen. »Vedno se vrnem z željo, da bi naprej tako živel. Dokler sem si na poti z lastnim trudom prizadeval do- biti vse potrebno, so bile same skrbi in težave. Potem sem se prepustil in vse je prišlo samo od sebe. Treba je dati čas, da vesolje, bog, stvarstvo ali kakorkoli to posameznik imenuje, odgovori. Doma smo ujeti v začaranem trikotniku med kavčem, posteljo in hladilnikom, veliko preveč okupirani, da bi se znali prepustiti.« Kot pravi Ernest, za velika, a preprosta življenjska spoznanja ni treba prehoditi tisočev kilometrov. »Veliko stvari v življenju je enostavno treba. Smisel in okvirje pa si vedno postavljamo sami. Pravi korak se vedno naredi v glavi.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: Osebni arhiv Romar Ernest Večko na poti iz slovenske do španske Galicije. Od kamna do kamna s simbolom Jakobove školjke hodijo romarji. Mnogi na poti pretočijo veliko solz. Ernestu je v hudih trenutkih pomagala ženina podpora. »Če ne bi sprejela mojih poti, bi ne mogel iti. Natančno je vedela, kdaj mi je hudo. Brez telefona. Enostavno sva se čutila.« Štajerski derbi bo v nedeljo. Po strelskih vajah v Ljudski vrt Nogometaši CM Celja so z odliko opravili preizkus lastnih sposobnosti. V Šmartnem ob Paki so napolnili mrežo domačega drugoligaša, zmagali so s 4:0. V 1. delu je najprej s skoraj 30 metrov čudovit zadetek dosegel Danijel Brezič, nato je po prodoru Gorazda Zajca zadel še Klemen Medved: »To je bila dobra priprava za nedeljsko gostovanje v Ljudskem vrtu, še bolj pa za sredino pokalno tekmo v Krškem, kajti Šmartno je prav tako drugoligaš. Ne sme nas zavesti morebitna utrujenost Maribora po evropski tekmi, vsekakor pa bomo zaigrali na zmago.« V 2. polčasu je v Šmartnem ob Paki najprej gol dosegel Dragan Čadikovski, nato pa še priigral enajstmetrovko, ki jo je izkoristil Rok Štraus. Spet je zaigral Aleš Kačičnik, ki je preložil operativni poseg. Nujno pa je izpostaviti nekaj hudih napak celjske obrambe v 1. polčasu, ki pa jih domači napadalci niso znali kaznovati. DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA »Dule« verjame v ekipo Med zadnjimi so letos začeli s pripravami v Košarkarskem klubu Elektra, ki je po lanski neuspeli sezoni doživel veliko sprememb. Prvi uradni trening pod taktirko novega trenerja Dušana Hauptmana je bil šele v ponedeljek. Ogrodje ekipe je bilo sestavljeno že kmalu po koncu lanske sezone, ko so pogodbe podpisali Salih Nuhanovic, Brane Lekic, Miloš Miljkovic, Siniša Bilic, Dorde Lelic in Denis Čošic. Na poziciji organizatorja igre jih je včeraj okrepil stari znanec šoštanjske dvorane Boris Jeršin, ki je za Elek-tro igral v sezonah 2006/07 in 2007/08. Preostali del ekipe bodo v večini tvorili mlajši igralci. »Naši cilji ostajajo visoki. Morda imamo slabšo ekipo na papirju, zato moramo iz nje narediti boljšo, kot je bila lani. To ne bo lahko, saj so se tudi ostala moštva okrepila. Po prvih treningih opažam, da je naš kader dober in perspektiven. Menim, da ima Šoštanj dobre pogoje za vse treninge. Prav ta- ko imamo dober strokovni štab, zato verjamem, da nam bo uspelo doseči zastavljene cilje,« dodaja Hauptman. Legenda slovenske košarke »Dule« je v sezoni 2005/06, ko je vodil Elektro, dosegel največji uspeh kluba, saj je ekipo pripeljal do 4. mesta v DP. Njegov pomočnik bo Aleš Rehar, ki je prav tako znano šoštanjsko ime. Svojo košarkarsko pot je kot igralec začel prav pri Elektri. Ko se je podal v trenerske vode, je sodeloval tako na Polzeli kot v Šoštanju, kjer je tudi pripomogel k vstopu šaleške ekipe v 1. ligo. Laščani so prvo pripravljalno tekmo igrali v torek, ko so v Treh lilijah premagali romunsko Steauo s 77:70. Prvi polčas je minil v dokaj izenačeni igri, nato je v drugem delu ekipa Aleša Pipana prevzela pobudo in str-la odpor romunskega prvoligaša, za katerega nastopa tudi Uroš Lučic. Pipan je lahko preizkusil deset igralcev, tudi okrepitev Maja Kovačeviča. 20-letni branilec je podpisal dveletno sodelovanje, na prvi tekmi pa se je že izkazal z 9 točkami. V Zlatorogu pa še vedno iščejo igralca na poziciji centra. MOJCA KNEZ V nedeljo na Olimp Nogometaše celjskega Simerja Šampiona so spomladi le centimetri ločili od vstopa v 2. slovensko nogometno ligo. V nedeljo bodo na Olimpu proti Stojncem štartali v 3. SNL - vzhod. Alfa in omega Simerja Šampiona Jani Žilnik pa se mudi v Nemčiji. Poldrugo leto je za njegovo mladinsko ekipo igral Srb Vlado Golemic, 19-letni vezist. Zanj se ogrevajo pri Energie Cottbusu. Simer Šampion bo nedvomno spet ambiciozno štartal v prvenstvo. »Res je. Analize kažejo, da smo bili že v prejšnji sezoni na pravi poti. Morda pa je po drugi strani bolje, da še nismo v drugi ligi. Naša finančna konstrukcija ni najboljša,« priznava neumorni Žilnik. Članskemu moštvu so se pridružili Jernej Leskovar, Sašo Ribič in David Žnidar ter osem igralcev Šampionove mladinske ekipe, ki je bila spomladi tik pod vrhom prve slovenske lige. DEAN ŠUSTER m\ GREGOR FINK ARENA PETROL Airmo/ #33 KARIFRA Začetki Nogomet sem začel igrati z osmimi leti v NK Dravinja. Za igranje nogometa sta me navdušila predvsem oče in stari oče. V NK Dravinja sem ostal vse do 19. leta, ko sem prestopil v NK Celje. Tu sem ostal sezono in pol, nato pa se vrnil nazaj v matični klub. Po enem letu sem ponovno prestopil, tokrat v NK Olimpija za eno sezono in potem nazaj za eno leto v NK Dravinja. Od tu me je pot vodila v NK Drava, od koder sem po pol sezone prišel ponovno v NK Celje. Klubi do sedaj NK Dravinja, NK Celje, NK Olimpija, NK Drava Naj obramba V dresu NK Celje, ko sem igral za člansko ekipo. Po poškodbi in menjavi Amela Mujčinoviča na tekmi proti NK Maribor sem v 89. minuti ubranil 11 -metrovko. Naj veselje Osvojitev pokala Hetvis z NK Celje leta 2005 Naj žalost l7n;iHv7 linn 7 MK r)rav;i t*^ JAZ IN KLUB Uspehi Clan slovenske reprezentance U-20 in U-21, članski pokalni prvak z NK Celje Nastopi 19nastoDovv1.SNL Želja je veliko. Med največjimi je seveda postati državni prvak z NK Celje ali vsaj uvrstitev v sam vrh lestvice. Želim pa si tudi, da bi ostal zdrav in v formi. Publika Kot vsi ostali tudi sam želim Igrati pred polnim štadionom, na katerem nas spodbuja veliko navijačev, ki nam stojijo ob strani v dobrih in slabih traniitUih A DRUŽABNO Stanovanje Živim v družinski hiši na Frankolovem. Ljubezen Samski Hobiji Odbojka na mivki, vožnja s kolesom Prosti čas V prostem času največ počivam ali pa se družim s prijatelji. Glasba, film Zelo rad pogledam kakšen dober film, tako doma kot tudi v kinu. Najbolj me je navdušil film Gladiator. Glasba oa ie odvisna od razooloženia. Hi Arefta/zuutaoiftUuif m. NOVI ITEDN^K SPORT 19 Druga v Evropski uniji V avstrijskem Murecku je bilo 8. mladinsko šahovsko prvenstvo Evropske unije, na katerem je v štirih kategorijah sodelovalo 187 mladih šahistov in šahistk iz 26 držav. V kategoriji deklic do 12 let je mladinka Celjskega šahovskega kluba Zoja Zorko osvojila 2. mesto z enakim številom točk kot pr-vouvrščena, vendar s slabšimi dodatnimi kriteriji. Zmago ji je preprečila Moldavka, ki so ji dovolili nastop pod okriljem Romunije _ Deklice so igrale skupaj z dečki, Zorkova pa je absolutno osvojila 15. mesto! Kdaj si začela igrati šah? Pri sedmih letih. Kateri so tvoji največji uspehi? Petkrat sem postala državna prvakinja v standardnem in pospešenem šahu. Koliko časa posvetiš treningu, kdo te usmerja pri vadbi? Moj trener je oče, vadiva dve uri na dan. Obiskujem pa še šahovsko šolo v Mariboru, enkrat mesečno, ko je trening celodneven. Katero je tvoje naslednje večje tekmovanje in kaj pričakuješ na njem? Oktobra bo mladinsko svetovno prvenstvo, na katerem se želim uvrstiti med najboljšo tretjino. S čim se še ukvarjaš poleg igranja šaha? Zoja Zorko Obiskujem četrti razred baletne šole in glasbeno šolo. Katera naša šahista najbolj ceniš? Ano Srebrnič in Luko Leniča. DEAN ŠUSTER Obrambi Šmartnega uspešno poveljuje Joviša Kraljevič (št. 5), toda zvezna vrsta je zelo prikrajšana, saj zaradi poškodbe kolena ne igra Matej Kolenc (levo). Konjičani na tretjem mestu Nogometaši Dravinje v začetku nove sezone 2. nogometne lige nadaljujejo z uspešnimi predstavami. V 2. krogu so na gostovanju pri lanskem prvoligašu Interblocku iztržili točko. Varovanci trenerja Marjana Marjanoviča so po zmagi nad Dravo v prestolnici vknjižili še točko. Proti Interblocku so povedli v 31. minuti, ko je bil natančen Januš Štante. Zatem so imeli Konjičani nekaj lepih priložnosti, da prednost še povišajo, vendar niso zadeli, kar so izkoristili gostitelji. V 53. minuti je na 1:1 izenačil Celjan Dejan Krljanovič. Dravinja je v 63. minuti ostala brez igralca, saj je drugi rumeni karton prejel Domen Tolar. Do konca tekme je tako odigrala z igralcem manj in po izjemnih priložnostih Interblocka na koncu iztržila veliko točko. S tem se je strinjal Marjan Ribič: »Tekma je bila zelo težka, saj je ekipa Interblocka mlada in tako zelo hitra. Mi smo se cel teden pripravljali na to in smo zdaj lahko z osvojeno točko še kako zadovoljni. Imeli smo eno lepo priložnost za 2:0, a ker nismo zadeli, so to domači izkoristili že v naslednjem napadu. Zdaj gledamo že proti tekmi s Krškim. Njihovo trenutno prvo mesto me ne preseneča, saj so še v zagonu iz preteklega prvenstva, ko so v zadnjih tekmah igrali zelo dobro. Kljub temu gremo mi po vse tri točke.« Dravinja bo Krško gostila jutri (17.30). Moštvo Šmartnega ob Paki pa je vknjižilo še drugi poraz, zopet je klonilo v izdihljajih tekme. V 1. krogu je dva zadetka prejelo v zadnjih petih minutah tekme, tokrat pa pri Beli krajini usodnega v zadnji minuti, ko je za domače zadel Dino Martinovič. Gostitelji so sicer v 88. minuti ostali z igralcem manj, saj je bil izključen Nikola Žižič. Šmarčani bodo morali tako krepko popraviti igro v zadnjih minutah srečanj, saj prepoceni izgubljajo točke, ki jih bodo kot vse kaže še kako potrebovali v boju za obstanek. V nedeljo bodo gostili Aluminij (17.30). MITJA KNEZ C^t^- CHTVDDA Predsednik kluba Urban Majcen Direktor kluba Matej Polutnik Trener Damir Grgič Gorenjci zaprli pipo Delniška družba Merkur je bila deset let glavni pokrovitelj celjskega ženskega košarkarskega kluba. Pred začetkom prejšnje sezone je občutno znižala sponzorski znesek, pred dnevi pa poslala dopis, da zaradi težkega finančnega stanja prekinja pokroviteljstvo. Vodstvo celjskega kluba je takoj začelo iskati morebitnega novega generalnega pokrovitelja, zavedajoč se, da je naloga v težavnem obdobju skorajda neuresnič-ljiva. Obenem je uvedlo ukrepe glede znižanja vseh stroškov v klubu. Pred pred- sednikom kluba Urbanom Majcnom, direktorjem Matejem Polutnikom in člani upravnega odbora so dnevi reševanja kluba, ko bo treba trenerju Damirju Grgiču zagotoviti kakšno višjo igralko. Sicer pa nastopanje članske ekipe v vseh tekmovanjih ni vprašljivo. Celjske košarkarice, ki so pod imenom Merkur v desetih letih osvojile šest naslovov državnih prvakinj, sedem pokalnih lovorik in prvo mesto v premierni sezoni Jadranske lige, se bodo prvič v novi sezoni zbrale šele v ponedeljek, kajti večina jih je imela reprezentančne obveznosti. Zaradi nastopov za bosansko in črnogorsko selekcijo se bosta kasneje pridružili Tavice-va in Turčinoviceva, ni pa še znana usoda Tjaše Gortnar, kajti po poškodbi kolenskih vezi bi lahko zaigrala šele čez šest mesecev. Tekmovanje v Jadranski ligi se bo začelo 6. oktobra, ko bodo v Celju gostovale državne prvakinje, igralke Kranjske Gore. V mednarodni regionalni ligi bodo sodelovali še po štirje srbski in hrvaški klubi ter dva iz Bosne in Hercegovine. DEAN ŠUSTER Foto: MM (arhiv NT Čez 13 dni na štadionu Kladivarja Martina Ratej je včeraj še imela tretji izid sezone na svetu v metu kopja, toda sinoči v Zürichu ni nastopila. Sprva je med zdravljenjem noge nastop na mitingu dia- mantne lige odpovedala, kasneje hitro okrevala in si silno želela, da bi se še zadnjič v tej sezoni postavila po robu svetovni konkurenci. Toda organizatorji slovitega mitinga niso prejeli nobene odpovedi katere izmed tekmovalk, vpliv menedžerja Uroša Ža-gerja pa tudi ni bil zadosten. Martina se je nato v dogovoru s trenerjem Andrejem Hajnškom odločila, da bo sezono zaključila 2. septembra na mitingu v Celju. Oba pa napovedujeta še bolj garaško delo na treningih, da bo naslednja sezona dejansko razkrila vse Martinine zmožno- sti. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Sinova Marcel in Matic nista bila prav nič nezadovoljna, ker mamica ni odpotovala v Švico ^ Sportni KOLEDAR Sobota, 21. 8. NOGOMET 1. SL, 6. krog, Velenje: Rudar - Domžale (20.15). 2. SL, 3. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Krško (17.30). 3. SL - vzhod, 1. krog, Štore: Kovinar - Tromejnik, Šentjur - Malečnik (17.30). Štajerska liga, 1. krog, Ruše: Pohorje - Šmarje, Rogatec: Mons Claudius - Poljča-ne, Rogaška - Ormož, Šoštanj - Pesnica (17.30). Nedelja, 22. 8. NOGOMET 1. SL, 6. krog: Maribor -CM Celje (19). 2. SL, 3. krog: Šmartno ob Paki - Aluminij (17.30). 3. SL - vzhod, 1. krog, Celje (Olimp): Simer Šampion - Stoinci, Grad - Zreče (17 30) 20 KRONIKA NOVI TEDNIK Kaj zdaj: je policist kriv ali ne? Bobera ni povzročil hudih telesnih poškodb, je pa kriv za povzročitev smrti iz malomarnosti Kazni v primeru Beriša ne bo zaradi zastaranja »Prej slabo kot dobro. Kaj to pomeni za nas, policiste? Bolje se obrniti stran od storilca in naj beži,« je le eden izmed številnih spletnih komentarjev s strani policistov o primeru zaključka sojenja celjskemu policistu Mateju Boberi. Bobera je pred 11 leti streljal v Celjana Naserja Berišo med begom na Cinkarniški poti. Ustreljeni, za katerim je bil razpisan pripor, je nato v bolnišnici umrl. Zatem ko so iz povzročitve umora obtožnico spremenili v povzročitev posebno hude telesne poškodbe, so v izreku sodbe takšne obtožbe zavrnili. Je pa policiste, ki so prišli na sodišče množično podpreti Bobero, kot strela z jasnega šokirala izjava predsednika senata Martina Jančarja: »Je pa bilo storjeno kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti. Vendar zaradi zastaranja ni možno izreči nobene sankcije!« Povedano po domače: če bi se sojenje končalo lani februarja, bi bil policist obsojen in prve vrstice so misli, ki se te dni še kako pletejo po policijskih glavah. Po dogodku je namreč tožilstvo odstopilo od pregona policista, s čimer se svojci Naserja Beriše niso sprijaznili, zato so Bobero pred sodišče postavili sami. Takrat s pomočjo celjske odvetnice Marjetice Nosan, ki je bila v tem primeru brezkompromisna. Po njeni smrti je njeno delo nadaljeval odvetnik Go-razd Fišer. Ta je Boberi (ki je Beriši sledil že nekaj dni pred tem dogodkom) pripisal naklepno dejanje. »Gre za eventuelni naklep, ko se storilec posledic kaznivega dejanja zaveda. Ni bilo potrebe streljati vanj. Ko je bilo streljanje končano in so na kraj prispeli policisti, je bil Bobera v zaklonu in kolege je opozoril na previdnost, češ da ima Beriša pištolo,« je razlagal Fišer. Torej, če je bil v zaklonu, bi se lahko tja umaknil že prej, če ga je bilo strah, meni odvetnik, ki ne verjame, da je šlo za zmoto. Beriša naj bi namreč v roke vzel mobitel in zagrozil policistu, da ima pištolo in da bo streljal. Takrat naj bi se Bobera zbal za svoje življenje in začel streljati. Na sprožilec je pritisnil vsaj devetkrat. Najmanj pet strelov je odjeknilo, ko je bil policist od bežečega oddaljen 7 metrov, nato so sledili še trije streli z razdalje dveh metrov. In dva od zadnjih treh Tako polne sodne dvorane na celjskem okrožnem sodišču zagotovo še nikoli ni bilo. Glede na odmevnost primera pa je bila v sredo na sodišču po vsej verjetnosti visoka stopnja varnosti. strelov sta Berišo zadela, eden je bil usoden. Kalvarija Nato se je začela kalvari-ja. Tako za policista kot za Beriševe svojce, ki so zahte- vali natančne odgovore. Sramotnih enajst let je trajalo, da je slovenski sistem zadevo privlekel do konca. »Tako dolgo je bil moj klient v položaju osumljenega in obtoženega, ker je delal tako, kot so ga v policiji naučili in ker mora tako delati? Psihično je ves ta postopek izredno naporen,« je dejal policistov zagovornik Daniel Pla-ninšec. V svojem zaključnem govoru je nizal priče, ki so Berišo opisovale kot nevarnega človeka, ki pri grožnjah ni poznal meja. »Toda policist je uporabil pištolo preuranjeno!« To so bile besede, zaradi katerih so policisti v sodni dvorani ob sodnikovi obrazložitvi postajali zgroženi, Beriševi svojci pa so nemo poslušali, ko je sodnik razlagal o malomarnosti. »Obtožba glede kaznivega dejanja povzročitve posebno hude telesne poškodbe je zavrnjena. Je pa bilo storjeno kaznivo dejanje povzročitev smrti iz malomarnosti. Toda sankcije ni možno izreči, saj je to dejanje zastaralo 23. aprila lani. Policistovo življenje ni bilo ogroženo, ampak je tako sklepal policist. Odločitev za uporabo pištole je bila preuranjena. Šlo je za nezavestno malomarnost,« je bil jasen predsednik sodnega senata Martin Jančar. Policistom je bilo tako na srce položeno, da se morajo prepričati, preden v nekoga »izstrelijo devet nabojev«. Kljub tem besedam je zagovornik Bobere Daniel Pla-ninšec zadovoljen s sodbo, a z grenkobo. »Menim, da je sodišče poiskalo neko salo-monsko rešitev. Toda pravici je zadoščeno,« je bil kratek. Sicer zadovoljen z odločitvijo sodišče je bil tudi generalni direktor slovenske policije Janko Goršek. Toda zaskrbljenosti ni mogel skriti: »11 let so bili policist in njegovi družinski člani deležni groženj in različnih oblik neposrednega pritiska! Ves čas je policija stala za njim. In vodstvo policije bo policistu strokovno in pravno pomagalo tudi vnaprej, ne glede na to, kakšen bo postopek v prihodnosti.« Mešani občutki so bili tudi med svojci Beriševih, ki so redkobesedni zapustili sodišče takoj po izreku sodbe. »Razočarani smo nad odločitvijo, da ni kriv povzročitve hude telesne poškodbe, vendar imamo zadoščenje vsaj v delu, v katerem je kljub zastaranju sodišče vendarle uvidelo, da je šlo za malomarnost,« so nam dejali. Njihov odvetnik Go-razd Fišer je optimističen: Tisti policisti in kriminalisti, ki obravnave nismo mogli spremljati v sodni dvorani, so na epilog sodbe več ur čakali v Prešernovi ulici pred stavbo sodišča. Policisti pred sodiščem Primer je v policijske vrste vnesel nemir. Na celjsko sodišče je svojemu sodelavcu prišlo izrazit podporo okoli 130 policistov in kriminalistov. Okoli 50 jih je obravnavo spremljalo v veliki razpravni dvorani, ostali so na razplet več ur čakali pred sodiščem. Kot so poudarili, njihova navzočnost ni izraz pritiska na sodišče, temveč so na takšen način prišli izreči podporo svojemu sodelavcu. Vsi, brez izjeme, so pričakovali oprostilno sodbo. »Vemo, da je policist Bobera pred enajstimi leti pošteno opravil svoje delo, zato mu izrekamo podporo,« je pred zgradbo sodišča dejal vodja policijskega okoliša na PP Celje Mitja Tavčer. V primeru drugačne odločitve sodišča so policisti napove- dovali pozive in dodatne predloge k ureditvi zakona o policiji ter k ureditvi razmer, ki bi ustrezno obravnavale oziroma zaščitile policiste. Nekateri so govorili tudi o močno načetih temeljih policijskega dela in v primeru drugačnega zasuka odločitve sodišča omenjali revolt v policijskih vrstah. Podporo je Boberi prišel izrazit tudi predsednik Policijskega sindikata Slovenije Branko Prah. »Že nekaj časa opozarjamo, da policisti nismo enaki pred zakonom in nam dostikrat izrekajo najhujše kazni. Ne želimo privilegijev, hočemo moralno in pravično sojenje za policista, ki je žrtvoval svoje življenje za varnost državljanov.« MATEJA JAZBEC Svojci Naserja Beriše v izjavah niso bili gostobesedni. »O tem, ali se bomo pritožili, je še preuranjeno govoriti. Če pa bo sodba ostala takšna, kot je bila izrečena, je dobro za odškodnino, kajti sodišče zdaj ne bo moglo mimo tega, da je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, ki pa je, žal, zastaralo.« Jeza policistov So pa med policisti sodnikove besede ob koncu obrazložitve naletele na izredno jezo. Jančar je namreč omenil, da njihova prisotnost ni bila potrebna, da bi sodišče vedelo, kaj mora storiti. Je pa prav, da so prišli, »če so želeli slišati, kako je treba ravnati.« Samo v dvorano je prišlo Bobero podpret več kot 50 policistov, skupno s tistimi, ki so bili na hodniku in pred sodiščem, jih je bilo okoli 130. Na trnih so bili tudi vodilni celjske policije, ki so se zbrali v prostorih uprave na Ljubljanski cesti. Nekateri naj bi celo prekinili svoj dopust in prišli izrazit podporo Boberi. »Policisti, ki so hkrati tudi državljani, so sodišče zapuščali z razočaranjem in jezo. Bistven razlog je ta, da je predsednik senata po našem mnenju nedovoljeno posegel v objektivno identiteto obtožnice in utemeljeval storitev kaznivega dejanja, ki sploh ni bila predmet obtožbe in se obramba do njega ni mogla niti opredeliti. Torej ni policist kriv, da ga obtožba ni znala pravilno obtožiti oziroma da sploh ni bilo formalnih oziroma procesnih pogojev za obtožbo. S tem je sodišče prezrlo tudi mnenje izvedenke, ki je govorilo v prid temu, da je bilo dejanje storjeno v dejanski zmoti. Takšna obrazložitev sodbe, kjer se skoraj direktno pove, da bi moral biti policist ustreljen, preden bi lahko zavaroval svoje življenje, je za policiste nesprejemljiva,« se je včeraj na odločitev sodišča odzval predsednik Sindikata policistov Slovenije (katerega član je Bobera) Zoran Petrovič. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Zaradi strela petletna zaporna kazen Očeta bo zaščita sina stala pet let za zapahi - Sodba še ni pravnomočna Zaradi pobega službo ob 51-letni Momir Ašanin iz Celja bo moral v zapor za kar pet let. Končalo se je namreč sojenje, v katerem so mu sprva očitali lanski poskus umora 23-letnega Celjana. V torek, na zadnji obravnavi, pa je tožilstvo spremenilo obtožnico iz poskusa umora v poskus uboja na mah. Ašanin je lani v 23-letnika streljal, ker naj bi ta grozil in okradel njegovega sina. Zadel ga je v prsni del, zaradi česar je dobil tako hude poškodbe, da je komaj preživel. Dokaj visoko kazen mu je izrekel senat pod vodstvom sodnice Marjane Topolovec Dolinšek. Streljanje se je zgodilo 21. marca lani. Po klicu na pomoč, se je 51-letni Ašanin odpravil braniti svojega sina, ki mu je 23-letni Celjan pred tem grozil v enem izmed celjskih lokalov. Tožilstvo je navajalo, da je obtoženec do 23-let-nika najprej prišel v lokal, od tam naj bi mu sledil do Jamove ulice, kjer mladenič stanuje. Ta je stopil do obtožen-čevega avtomobila, v katerem je bil tudi Ašaninov sin, in razbil steklo. Na sojenju je bilo slišati različne navedbe, kje je stal 23-letnik, ko je Ašanin streljal in koliko strelov je sploh bilo. Medtem ko tožilstvo navaja dva strela, od tega je bil prvi tisti, ki je povzročil poškodbe, pa je zagovornik navajal, da so bili streli trije in da je obtoženec prvič ustrelil v zrak kot opozorilo. Po streljanju je Ašanin odšel domov in pištolo skril, a jo je policija našla skrito nad kuhinjsko napo. Obramba je vseskozi vztrajala, da je Aša-nin streljal iz strahu za živ- Nižja kazen za umor partnerja Lani jeseni je senat celjskega okrožnega sodišča 49-letno Sonjo Smodiš zaradi umora svojega partnerja obsodil na tri leta zaporne kazni. Smodiševa je namreč leta 2001 v Novi vasi v Celju svojega izvenzakonskega partnerja Bogdana Haceta večkrat zabodla s kuhinjskim nožem. Njegovo nasilje naj bi trpela polnih 15 let, pred njegovimi udarci ni bil varen niti njen takrat mladoletni sin. Višje sodišče pa je pred dnevi kazen spremenilo. Pravzaprav jo je zmanjšalo. Smodiševa bo tako zdaj dobila domov vabilo za prestajanje zaporne kazni v trajanju dveh let in šestih mesecev zapora. To je tudi eden redkih primerov tako nizke kazni za tako hudo kaznivo dejanje. Primer je bil odmeven, saj gre za tipično družinsko nasilje, za katerega so vedeli tudi sosedje, vendar se Smodiševa ni mogla izviti iz nasilnega življenjskega objema. Do usodnega septembra, ko jo je umor potisnil v drugačno nesrečo. SŠol Na delovnem sodišču v Celju so včeraj obravnavali primer paznika celjskih zaporov Igorja Cvikla, ki je dobil odpoved zaradi pobega 41-letnega roparja Leona Bo-jica. Kot je znano, je Bojic v začetku leta iz Zaporov Celje pobegnil kar po žlebu, po katerem je splezal na streho, nato pa se spustil po strelovodu in z nadstreška skočil v Linhartovo ulico. Bojica, ki je bil tudi eden nevarnejših pripornikov, še danes niso našli. Cvikl je dobil odpoved, ker naj bi opustil nadzor nad priporniki in ni poskrbel za varnost. Odpuščeni očitke zavrača in trdi, da je ravnal pravilno in da je vodjo izmene in še enega sodelavca o pobeglemu obvestil pravočasno, vendar nista takoj odreagirala. Cviklov odvetnik Velimir Cugmas je predlagal, da njegovega klienta ponovno zaposlijo in mu hkrati povrnejo izostale plače. »Pobega ni zakrivil Cvikl, pač pa je Bojic pobegnil zaradi svoje spretnosti in neurejenih razmer v zaporu. Načrt varovanja zavoda namreč ni skladen obstoječemu stanju in Cvikl z njim ni bil seznanjen,« trdi odvetnik. Omenja še, da kljub temu, da dva sodelavca, ki naj ne bi ravnala pravilno, nista bila kaznovana, ampak je najkrajšo potegnil Cvikl. Kako se bo na vse navedbe odzvalo vodstvo celjskih zaporov bo znano oktobra, saj so se nekateri, ki so bili povabljeni k postopku na delovnem sodišču, včeraj opravičili. SŠol E o (J "55 u o t5 iS (C o k Momirja Ašanina je ves čas obravnav bodrila družina. ljenje svojega sina. Izvedenki psihološke in psihiatrične stroke sta dejali, da je bil obtoženec v pomembno zmanjšani prištevnosti. Psihiatrinja, ki je pričala na zadnji obravnavi, pa je dejala, da ni šlo za strah, temveč jezo in da je bil Ašanin nebistveno zmanjšano prišteven. Sodnica Marjana Topolovec Dolinšek, ki je Ašanina poslala za rešetke za kar pet let, mu je v razlagi sodbe dejala, da se je kljub zmanjšani prištevnosti zelo dobro zavedal, kakšne poškodbe lahko povzroči njegovo dejanje. In da ni - čeprav je bil izzvan s strani 23-letnika - nikakor šlo za silobran, saj bi se lahko odločil tudi, da ne bi streljal. Pripor mu je tudi podaljšala zaradi ponovitve-ne nevarnosti in begosumno-sti. Najvišja zagrožena kazen za uboj na mah je 10 let, kar pomeni, da je Ašanin - glede na to, da gre v njegovem primeru za poskus uboja na mah, dobil dokaj visoko kazen. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA HALO, 113 Kozolec v plamenih V sredo dopoldne je zagorel kozolec v Korpulah na območju Šmarja pri Jelšah. Z ogledom in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je kozolec zagorel zaradi pregretja elektromotorja na dvigalki. Na kozolcu je nastalo za okoli 15 tisoč evrov škode. Deklica padla z balkona V Šmarju pri Jelšah se je v sredo zvečer hudo poškodovala dobro leto dni stara deklica. Deklica je med igro padla z ograjenega balkona stanovanjske hiše, z višine približno dveh metrov in pol. Deklico so potem, ko so ji prvo pomoč nudili domači in reševalci, s helikopterjem odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center. MJ TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 21. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Uni-vox) NEDELJA, 22. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Bojan Guček, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK, 23. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Bojan Guček, Večko, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 24. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 25. avgust Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio) CETRTEK, 26. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Ka-lejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio) PETEK, 27. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Sora) Z gospodarjem Kozjanske domačije Kozjansko domačijo pozna vse več ljudi. Iz velikih sanj in ambicij ter veliko trdega dela sta se v Dobju izoblikovali dve skromni hiški, ki ju je sicer načel zob časa in bi ju tudi uničil, če ne bi bilo entuziasta Bojana Gučka. Veliko prizadevanj je vložil v to, da je ena hiška ohranila prvotno podobo, pa tudi notranjo opremo in je predvsem muzejskega značaja, druga pa za obnovljeno podobo domačije, ki je bila domovanje, hlev in kozolec, skriva tudi nekaj udobja za goste. Vse več jih namreč zaide v Dobje, ki je po prvotnih dvomih sedaj ponosno na že prepoznavno blagovno znamko Kozjanska domačija. Vse več domačinov dopolnjuje ponudbo s svojimi pridelki in izdelki, ki nosijo pečat »domače, s Kozjanskega«. Že v drugo pa bo Kozjanska domačija prizorišče Tedna starih obrti in običajev. Ta se bo z zlaganjem kope začel v ponedeljek, nadaljeval pa do sobote. Vse o dogajanju na Kozjanski domačiji boste izve- Bojan Guček deli v nedeljo dopoldne v oddaji Znanci pred mikrofonom na Radiu Celje. Polona Mastnak je pred mikrofon povabila gospodarja domačije Bojana Gučka. Slišali boste, kako je nastala ideja o obnovi domačij, koliko drugih je zaradi ohranjanja avtohtone arhitekture zanju dalo kos lesa, o sanjah o pravi Kozjanski vasi, vse o pri- Tamara napoveduje novosti Vsi, ki ob sobotah poslušajo otroški radio na Radiu Celje, pa seveda mnogi učenci celjskih osnovnih šol, že dobro vedo, kdo je Tamara Kolenc. Ker pa večina poslušalcev Ta-maro, ki že od pomladi skrbi za otroški radio, pozna le po glasu, je res skrajni čas, da jo vidi tudi na fotografiji. Sicer pa Tamara, ki ima vedno na zalogi cel kup dobrih idej, za jesenski čas obljublja številne novosti v »svoji« oddaji. Foto: Grup A iiiiiiiiw.novitednik.coin 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. MISERY - MAROON 5 (5) 2. TE AMO - RIHANNA (2) 3. PRAYIN' - PLAN B (3) 4. ROSE COLORED GLASSES - KELLY ROWLAND (4) 5. ALL TIME LOW - THE WANTED (1) 6. JUST BE GOOD TO GREEN - PROFESSOR GREEN Feat. LILY ALLEN (3) 7. LIKE WE USED TO - A ROCKET TO THE MOON (5) 8. WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA BE COOL & DCUP (2) 9. BILLIONARE - TRAVIE MCCOY FEAT. BRUNO MARS (4) 10. SUMMER SONG - LEDDRA CHAPMAN (1) DOMAČA LESTVICA: 1. IN ROD GRE DALJE - ZMELKOOW (4) 2. BIL JE PLES - XEQUTIFZ (3) 3. BREZ MIRU - MARKO VOZELJ (5) 4. DAJTE, DAJTE (HOUSEMOUSE RMX) - ARSOV FEAT. LARA hajajočem etnološko obarvanem tednu v Dobju in še marsikaj. Vabljeni k poslušanju. BARUCÄ (1) 5. DAN OB TEBI - SLAVKO IVANČIČ (4) 6. NE BI - APRIL (2) 7. VZEL SI MI SRCE - NUŠKA DRAŠČEK (3) 8. RAZLIKE - ZGREŠENI PRIMERI (2) 9. DANES BOM JAZ KOT TI - INGRID Müller (1) 10. ZDAJ KO SVA SI BLIZU - ART MUSIC ORCHESTRA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LALA - OCEANA THIS PRETTY FACE - AMY MACDONALD PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: PROTI SONCU - OMAR NABER ADRENALIN - HEAVENIX Nagrajenca: Frida Valentinčič, Udarniška 45b, Štore Nada Frantič, Šopova 61, Laško Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CELJSKIH 5 plus 1. ROŽICA - VIGRED (3) 2. MARJANCA - FANTJE IZPOD LISCE (6) 3. ŽITO - MODRIJANI (4) 4. POZABLJENO DEKLE - NAVDIH (1) 5. ČETUDI MAJHNI SMO -KRAJCARJI (2) Predlog za lestvico: DOVOLJ MI JE - UNIKAT SLOVENSKIH 5 plus 1. ČISTI RAČUNI, DOBRI PRIJATELJI - Zadnji štrbunk Radijska animacijska ekipa se je včeraj poslovila od letošnjih poletnih štrbunkov. Za slovo objavljamo fotografijo dela ekipe, naslednjič boste Neno Lužar, Mitjo Miklavca in Sašo Pukl (z leve) videli v smučarski opravi. Foto: TimE (4) (5) (3) (1) (2) ANS. ROKA ŽLINDRE 2. SPRAŠUJEJO, KAK DOLGO ŠE -ŠTIRJE KOVAČI 3. VSE SE VRAČA, VSE SE PLAČA -POVRATNIKI 4. UŽIVAJ ŽIVLJENJE - RUDI KRANER S PRIJATELJI 5. SOLZNE OČI - AKORDI Predlog za lestvico: DOLENJC IN SAVINJČAN - LOJZE SLAK IN STRAŠNA JOŽETA Nagrajenca: Vekoslav Zupanc, Gosposka 3, Celje Mia Skutnik, Podlog 40a, Šempeter Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Bistriški Vintgar Bistriški Vintgar za nedeljski izlet Po lepoti prav nič ne zaostaja za svojim precej bolj znanim kolegom pod Triglavom - Lepo urejena pot Vem, veliko je takšnih ljudi, ki dobro poznajo gorenjski Vintgar, medtem ko za pohorskega še niso slišali. Po lepoti ta prav nič ne zaostaja za svojim precej bolj znanim kolegom pod Triglavom. V zadnjem času so vzorno uredili pešpot in izdelali zloženko o Bistriškem Vintgar-ju. Ob poti ne manjka klopi, mostov, zapuščenih mlinov in opozorilnih tabel. Kristalno čista Bistrica nas bo pomirjala in očarala s številnimi slapovi in ostanki človekovega bivanja in dela. Pot začnemo iz 2,5 km oddaljene Zgornje Bistrice pri vodarni, kjer je parkirišče. Zložna pot nas pelje do prvega mostu, kjer so čudovite brzice. Tu prečkamo most in nadaljujemo po levi strani potoka (če gledamo proti toku). Prva večja zanimivost je kamnolom am-fibolita, naslednja zanimi- vost pa je precej bolj znan rimski kamnolom, ki je na drugi strani potoka. Večina marmorja za rimske nekro-pole na Štajerskem izvira prav iz tega kamnoloma. Ob poti naletimo na serpentinaste kamenine, ki so v Sloveniji redke. Na njih je edino slovensko nahajališče praproti kijastolistni in nepra- vi sršaj (Asplenimu cunei-folium, A. adulterimun). Ena najbolj znanih naravnih zanimivosti je slap Bistriški šum, visok 13 metrov. Brežine in skale so porasle z mahovi, kar dodatno očara popotnika. Malo manjših slapov je še nekaj, kot na primer Dugi in slap v Žlebeh, ki je visok šest metrov. V vodi najdemo kremenaste in zelene alge, postranice in vodne ličinke žuželk: enodnevnice, mladoletnice in vrbice, vrtinčarje _ Če nadaljujemo, pridemo do odcepa za Anč-nikovo gradišče. Dokaj strma markirana pot nas vodi do ostankov poznoantične Otok Rodos vse vključeno HOTEL MARIANNA PALACE 3* Odhoda: 20., 27.8. BIH, Obiranje mandarin "MANDARINCA VLAK', 4 dni Odhoda: 7., 21.10. www.palmaji MB: 02/41 03 900 VE: 03/09 14 370 CE: 03/42 S4 304 Svetovno prvenstvo v košarki ISTANBUL Z AVTOBUSOM, 8 DNI Odhod: 27.8. 5 vstopnic - 4. ali 5. cona utrdbe iz 4. stoletja. Med najpomembnejše najdbe sodijo bronasti kipec Apolona, novci in keramika. Ko smo se odpočili in nadihali svežega pohorskega zraka, se vrnemo k potoku in nadaljujemo pot mimo številnih mlinov, ki propadajo, z izjemo Štampo-harjevega mlina pri kmetiji Motolan. Nič bolje se ne godi Blažičevi elektrarni, ki je delovala od leta 1935 do leta 1941. Skoraj na koncu poti nas pozdravi Maroltova jelka, ki je zaščitena kot naravna znamenitost, s 605 cm »prsnega« obsega in premerom 187,80 cm, kubaturo 42,63 m3, starost je ocenjena na 250 let. Je najmogočnejša jelka v Sloveniji. Nekoč je bila visoka 43,86 m, a zaradi neurja, ki je odlomil vrh, se je posušila. Pri Močniku se 6 km dolga pot konča, za kar smo porabili 3 do 4 ure zmerne hoje. Če je časa in volje dovolj, Slap Bistriški šum lahko nadaljujemo pot do Treh kraljev ali se vrnemo ob potoku do svojega jeklenega konjička, za kar bomo porabili 2 uri zmerne hoje. Pri- jetno utrujeni in polni energije bomo zapuščali Bistriški Vintgar, kar je tudi namen tega pisanja. FRANCI HORVAT Dostop: Peljemo se iz centra Slovenske Bistrice proti tovarni Impol, kje je na krožišču odcep na desno za Bistriški Vintgar (tabla), vsa ostala križišča so opremljena s tablami. Na začetku soteske nas pozdravita informativna tabla in veliko parkirišče, kjer lahko parkirate svojega jeklenega konjička. Bistriški Vintgar Rimski kamnolom v Bistriškem Vintgarju Št. 65 - 20. avgust 2010 - t I i M I I L 1 I I I I I I I I I I I 1 I U 1.1 ........................... om 031 692 mimuALiMijA srmmjSKiH PROSTOROI/s FOTOTmmi Ce nam zmiinjb idej za popestritev stanovanja, lahho prostor oziroma stanovanje enoitam popestrimo s fototapetami. Cre za tapete, hi nam jih izdelajo po želji, lahko tudi iz /loiifi fotografij. Toi/rstne tapete lahko nanesemo na katerokoii poljubno prosto poi/ršino. In /ter ^o narejene po meri, lahko z njimi prflirijfmo kterokoli steno, ki ima lahho videz fotografije. In Še nekaj idej zfl uporabo: Kadar uporabljamo lastne /oto^ra/ije, moramo biti Pozorni moramo biti, da majhnega prostora z t/eliT^im pozorni na to, daje hkoi/ostdohra in lahko prenese velje pofiišti/om z uporabo /btotapete ne naredimo t/izualno povečave. Tudi stare /oto^ra/ije, kjer nimamo vel prevei zasičenega, prav tako moramo biti pozorni na ne^atii/oi/, lafiko uporabimo. To nam omogoča bori/o, da prostor ne postane p^etemen, tehnologija. Digitalno obdelai/a fotografij nam omogoča, da/otograjiijam spreminjamo odtenlie in s tem dosežemo maksimalno ujemon/e/ototapete in ostalega pohištva. -stene otfos'ke sobe lahko okrasimo z otrofioi/imi najljubšimi junaki; - tapete lahko položimo tudi t^posloi/nifi prostorih, kjer jih uporabimo za poi/ečanje deloi/nega ugodja ali kar na steni strankam predstai/imo svojo dejai/nost; -1/spalnici si pričaramo romantično i/zdušje ali damo na steno podobo, ki jo najraje i/idimo pred spanjem; - (ler nimamo t«i možnosti, da bi imeli sanjski razgled i/ dnei/nih prostorih, ga lahko tisti/arimo tako, da izbrani motii/ uporabimo na/ototapeti; - fiersojototapete odporne na vlago, jih lahlio uporabimo la požii/itei/ kopalnice. Trendi v notranjem ohlikoiianju so /otogra/ije -/ototopete, ki so obdelane tako, da spominjajo na pop art aligrajike. LAJV\AL lamal d.o.o. ^ OSM;tHl/3i8J3i wwivlirtiaiJi mnv.actMek.il activTekO ENVlffONMEMTAL uäiMUNii KI »m. n iBBPinvAiuaaNii t ■ftp^LnuOnillil finj* n« damu ^lidilivi iplilnJIi tlnnl Ih ipUk»!) ^licuntMrlk« mnr^c^t ntttt^l .Anilin* Vidritvvut poiDalj* i lldlltl» APPLE. SELL-^«not •liriitlm tthinlCnm natF» teh; 03 78126 03 Celje: 041/710-480 Rogaška Slatina: 041-767-526 lAJj SP£*E" CfiLH^J KlSRtDHjTH) O.RüIiJJ. m UF STORITVI: čiitenje 1 [] ■.....rn»-'. imRIMTlfH Peinicji wwiv,euimlll-ilontTO.»i pranje lalrfHwutrtSDld , Tel: _ «bii«a^;iHenjtilrila,jlmiiiijä,neijwi»5äi"tlä.pläitiüiilifii« QQ UiDtoilui^üüttj! modulov SwiiiiheF^ttiam /M □ □ □ trma. mcNcmm m ontiaimih NAPEUAV TEI SAfUOM KOMIMIC BfTlUEQE msniEl dXiL FfDilmka vas 34/d, Stale, gsm: 041 SB2 907 krovsko, kleparska dela, MONTAŽA STREiNIH OKEN, ^ ^^ BREZPLAČNI IN SVETOVANJt I Ml A V I konkurenčne cene. flsni!(MU7S621 teLOJ/7810240 gim: 041 677 1 S3 fax; 03/78102 41 e-posta: mitejtä njek^gmail.fcm INFORMACIJE ^^ \ www.kitajskamedicina.ii DCMorji ^Vtradicionaln • 7 KITAJSKE MEDICI Mariborska 12 2.3000 Celje Tet.: 040 720 189 Zelene ulica 17,2000 Maribor Te).: MO 417 46 J ali 05912 43 43 1-rrü-rriTTT. m r f i ,, i 1 , i i ,J., url ll ii [ r m i I i i , . h ■ , POKIICITE niAS! mo§wo gfPuuiRsrvo nMftC HMOMIiq, -PVCIsAUJilJ^biKIMlilim -giivirjnlF.peiluiilcinltoiiniilfmltl^inDQVdjl -trfipdmln^rjimHjti -liiWätaslilderlhimtilfflikmtjui -nmjUvrnni stDpnüäiil) sgnj. stenikih ntHo» ^^^^ |„ ™.;03f7«1!M FskS;0iff4612äB . u fr«n=.m«Jonnie^Hot,ret ^ obJelivi tivDOJä SMkiJ www.mfjoranc.ij - iflrjitis s^cUa I^N^lfl' ■■ ■■ ■■■iK«BWlflTÖi7i^i:4lM;C.»N I _____ i'wi«0 »o uWi'l Oil LVNK^U »ftiVinTesiPsTij ,tiomUid!iiula»kdjalidelliiiv KDaTE?M(»N£TAt>UJE MhOd/Hf Utt,pBH)/W«»4vlli:«ntUtl M;itjaž Z«]eznik Uf^taU-VBiijf kliivir)cv MÜJdlliJ glasbem center Cosposbi2S,OT0 Celje tel.: (ß 40 (Mt faks 03 543 40 MAC-ŽKI-EZNIK d.o.o. Milflnsfccsa I2,3fl(lüa'lje le! .J 03 541 32 66 (D: 51302^397 GAL Najboljša izbira okvirjev v mestu. Ciltrlji Okvir, i^rr^ar Emil Sl)nftw1Sj,JM0C(liP,SljCi Delavni čas: poiedeljek-petek £-14 in 16-19 sobota 6-12 Stre/l fl zfl velgmemci\* www^tretia-nietalkasi ?ar; M162i 3S5 leLOJ/S? 71495. fetaj Olf 5/71499 v^i Brigiia Bučar s.pL eflHil;medliiii(iatgäotjiet Stotte ZA I^MERC IN IZDtUVO PREDRAČUNA NÄ KtJUC POKllfllE NASEGA STROKOVNJAKA ZA Simi. Ü. EMILA NA GSM; 041 422 385. « KK ^friwv MARJAN TERŽAN.*« WtantjoiähaM p.p. 1013.3102 CELJE TaF.; 037431-30 00, Fa*; -Sfl-Ol __—irmjumi ePTHO ¥IE2M VJUI minHO: StnOKO^hi mOlElCi VitfL IJI KVHirTCTIM STIKU* Di CKVIFUE Z> KÜRtfCUSlU, OÖUJI SIFKKDWH PHMLEDi^ ROfPWnNE LEÄE KViUmiiE KOmtKTNE LE^E äSTII> U KONTAKTNE LECE SJjhtfJN» PmjNiNIH ftWWIUäv ' LASTUi MnK3HNI PflOSTW U trFWlHKlL OPTme - QELOVNI ČAS: delavniki od S.CC-lf.OO, »Dbctn ad fi.OO-12.00 H^ntMi^ T^niek - Kdrvšec I? JtWflljfl' ai9*t/7 IJ Ott UM «^■t ie Itc:jcfiHH hani ka ssfrvis plinskih pefii JUNKERS* 8UDERUS •VIESSMANN'UNICAL • 5AUNIR DUVAL Stanko Fartelj s.p, Gcsposka uiica ?, 3000 Cehe gam; 041/66 H 58 tel: Ü3I J1753; 03/49 lae Q 0 www, e lek tra meM d n I kü ^ sp.si elektrom ehaniKa. f^rtelj® vol j a. not oilfm-m www.sciwuf-mroi'sEit .st WWW.VIlSTOVSei£.£I INFOeVRSTOVSei; SI juftačev^ 7.3310 ŽALEC issomAsHsmfKu.,. PBEGRADNt STEHE, iPUSCEtJ! STftOIWL MANSARDE, WLAGANJE PAfiKETOV tU PHEJ^OV^ STANOVAMJ IN HIS. SLIKOPltSKAHSlVO. FASADERSTVO Og) CPQfl© Ü CuD JASNOVIDKE preroküWnje 090 4216 4316 nihalo jn poz. energija ■—— _ / «OV- (NADSTREŠKOV RAzi^tH m^.konstr. klju,.,Du^JlJS^A1^0J^, lOCO LiuEiiiANJh TU.,; flJ /7M-S7-00,031 SMi 2SI; SPLtrr ww.lTTix,s(i FireKe?T-3.PfET ■ DOBfiODO^UVNWILEPOFNITOfKIVÜHlflU LAŠKEGA jM^ lUlllIMCWM; Offlum lot^^i^vauuiin^^ DEPUOB .l*5iffiJD0(SIlAH£WUEElUU; •POBOjEVmit r^im Dfl^ESHOftTRANIEV -MAfjKutö ajiHNimufthcsn INIMN'ITV PfiMLfiD -UWBSWieS-NtmUSlJlfT« Odiliwy irs 6, tJito I IMFORMKUr: m nffi ssmss, IEL ca S7J m 201F SteU rfaalRjqiÄiilmtyi) 3 □ GRADNJE Počnikova 4,3000 Celje 6SM:OiJ/570-057 B-mail: gubo.m^gmaiUm fvo6ubo,s,p. Po IS tcnhdclovrih iKlii^nj v Avjiiiji. pvnuiiia z Vitmj v CcijuJ Obnova stanovajij in m^üanJ bcdeljva d emit fäsad Zunanja ureditev AG M NEMEC d.a.a. Sedraž 3,3270 La^ko Tel.] 03/56-4B 043 Fax.: 03/56-4S-a40 E rTtsihagm.nemecigikabelnet.n^t GOSTINSTVO I GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM iHfefai^a vseh vrst i tof iolTiD - Izulitijskl^ fäud; iHielaw räfHJiiev; PiHlianlif dela; Zikljufnadeiii v gradbeništvu; Zabukovšek ZABUKO' Ži£c 4, ''SBBE ZABUKOVŠEK in partnerji d.n.ft Žli*4,3l15LOCE ^ Uporabljamo na^l^dnje rnaterlale: jub, fragmat. roefix, bau mit. luiijifiilitBi ddndi ISi, iHi||iir Ml S11 IrM tnaßWM «-mtll; il3rt;o#iidT77.ii MWftA Za sodelovanje v oglasni rubriki vsi naSi mojstri pokličite; (HEaSS ŠIVILJSTVO KRPic;^ 3000 Cd je. Trt.: D3/S4-13I95 ODPlflALNI CaS: piKii^leijek - pet«k sobota 06:00-19;00 07:00-13:00 -_marijŠ3 EKSPRESNA popravila -original kfajäan]ejeansa -Qienie ob taci!, menjava zadrg., -pospravila usnjenih oblačit nedelja Inprainiki ZAPRTO luenoir. ni/l SELITVE PREI/OZI in ODVOZI CEIIE Spfciafno fiifeji;e talnih, zidnih po vrtin in du apanitoif.odirtjzifiii deponija Jim- _____ 05I/BSI78a ! OM/371793 ^ —■ s 'Jf'lU Siiminil l^InHii nt. U.V K» Mr OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE CELOVITE RESITVE OGREVANJA IN fi^ i v PR EZRAC EVAN J A ZA PA SIVNE IN vinJ^S^^iS»-^^ NtZKOENERGiJSKE GRADNJE «S^«^^ täirni^oS.-^-aritöfmflitftsi»iHa * Otfv; i« la hjf'^nß l!f VrTA-TERMEgoiVrabld ».p. $iMtiivjn]B, IntHilitn^uUpfHtvk, prQdiJa In nrantaii v- ■ n. p=lz.l. M^J 1.1 Cili^- vKiMrnt^maflxDfTi Vit» huniitetno me'"' KOVIIMISX KRDVSTVa. KtEPAHST VD VPAPJSKO 3305 VI^ANSKO Jurij Padbregar | 417 749 I kovinexprSaiDUnet SERVIS - PROOAiA - REZERVNI DELI gim:041 637 674 Lava 3. J«™ &Hf PIAG6IO L£SENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VA$ DOM Inrmta, PMtjvanjejidfltiH, innrrtaia. dfimnuJ»- «cp^^žetjali Kontalctl: JKA HtEAASTVa e-nia i I: miz3rst¥0.koFun@isioS. net; sp let: www. m izd rstvo-koFun.si • PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN ' STAVBNO KLEPARSTVO •TESARSTVO •tZOLATORSTVO •BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE I» ^KHWSTTO, KIEP« BROmiAV ČANŽEK d. Pe(ovie:»,3220šlofe Iti.: 03/S77- !2-3 7 iM: Om! -00-f9 , M.EP«STWt) e-pöfMi iTOil^flflV.CSft«*^/- J.i^ m- I........I 11 I I rn CTn i I iT i rn rr ri 11 m | 11 m | 11 m | 11 m Št. 65 - 20. avgust 2010 -—— JVUil Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEVI Predvolilne drame in komedije - 5. Spoštovana pisca pisem s tem naslovom, g. Križanec in g. Horvatič, če sta bili vajini besedili namenjeni le kot predvolilno nabiranje točk in poskus diskreditacije Občinskega odbora (OO) SDS Štore v smislu, da se bodo občani na jesenskih volitvah bolj opredeljevali za kakšno drugo opcijo, vama pri tem lahko le želimo veliko sreče. Če je to poskus, kako odgovornost za dogodke iz preteklosti naše občine prenesti na nekoga drugega (seveda najlaže na kakšno stranko), je takšna pot seveda čisto legalna, je pa po naši oceni moralno sporna, če ne še kako drugače. Prvi, ki je odgovoril na pismo, je bil g. Buser. Res je, da vodi svetniško skupino SDS v Štorah, res je tudi, da je bil predlagatelj za ustanovitev komisije za pregled delovanja Komunale Štore, in tudi to je res, da je bil sklicatelj novinarske konference, na kateri so sodelovali vsi člani komisije iz vseh političnih strank in ne samo iz OO SDS. To zadnje je sklical kot svetnik, ki želi priti tej finančni zgodbi v naši občini do dna. OO SDS Štore mu pri tem v smislu iskanja resnice stoji ob strani. Sicer pa kot OO SDS Štore ne želimo na nikogar kazati z prstom, vsaj dokler niso pravni postopki končani in ne bodo vsi povzročitelji finančnih dolgov v občini Štore znani z imeni in s priimki. Drži, da sta oba dosedanja župana prihajala iz naše stranke, res pa je tudi, da sta oba v tem mandatu tudi izstopila iz stranke. Le zakaj? OO SDS Štore ima jasno zastavljeno vizijo dela in razvoja Občine Štore. Ne-transparentnost poslovanja občine je za nas pač nesprejemljiva, prav tako kot prikrivanje podatkov in zavajanje javnosti z namenom okoriščanja posameznikov; in kdor deluje v nasprotju s tem, v stranki pač nima kaj iskati. Po zaključku dela komisije za pregled poslovanja Komunale Štore, ko so na dan prišle številne nove informacije, je bilo že to dovolj, da je tudi g. Jurkošek vedel, da v OO SDS Štore nima več zadostne podpore in je zato tudi sam izstopil. OO SDS Štore pač ni pripravljen pomesti smeti pod preprogo zaradi ljubega miru, vztrajali bomo pri pokončni drži, svetniki bomo odgovorno opravljali delo, ki smo mu tudi moralno zavezani, četudi to pomeni odpiranje neprijetnih vprašanj. Verjamemo, da bomo na jesenskih volitvah zaradi tega deležni kakšnega dvomečega pogleda več kot običajno - a sprejmemo, da resnica pač tudi boli. Naj dodam še eno misel. Če smo si stranke v našem političnem prostoru različne zaradi ideje same, potem je tako tudi prav. Ni pa prav, da bi bila katera koli opcija zagovornica netransparentnega dela, da ne omenjamo korup-tivnega. Konec koncev v OO SDS Štore zagovarjamo prepričanje, da moramo biti ljudje, ki predstavljamo katero koli stranko, zagovorniki poštenja, resnice ter napredka in kakovostnega razvoja naše občine, naše države. Ne verjamemo, da so naše volivke in volivci tako naivni, da bi lahko svoj glas oddali zgolj zaradi »dobre veselice«, pa naj si bo v časopisnem dvoboju ali kje drugje. Sicer si pa ob takih dolgovih, kot jih imamo pri nas, velikih veselic tako ali tako ne moremo privoščiti, še najmanj tisti, ki imamo občino Štore vsaj malo radi. OO SDS ŠTORE PREJELI SMO Veliki šmaren in ambrozija Za odprto pismo ministru za zdravje Dorijanu Maruši-ču, dr. med., sem se odločil potem, ko sem se na praznik Marijinega vnebovzetja, veliki šmaren, peljal malo po Sloveniji, točneje po zahodni Štajerski in Koroški, saj je bil lep dan. Veselje mi je kmalu skazilo spoznanje, koliko ambrozije raste ob naših cestah, na gozdnih parcelah in opuščenih kmetijskih površinah. Ta rastlina je zaradi svoje relativne velikosti in izrazite rumene barve že daleč razpoznavna, da je ne more zgrešiti nobeno oko. Ob ugotovitvi, da se je rast te tako nevarne rastline, katere alergenost presega tisto vseh drugih z dvomestnim številom mnogokratnika, sem si postavil vprašanje, kako to, da tega pri nas nihče ne vidi, saj pri njej ne gre za kaj takšnega, kot so male marjetice ali vijolice, skrite med travno rušo ali kamenjem. Dan potem sem menil, da se bom malo pozanimal, ali se v okviru našega zdravstva ali pri drugih pristojnih organih in službah kaj premika. Žal sem ugotovil, da ni nič od tega. V okviru lokalnega zdravstva ni tovrstnih aktivnosti, da bi se sprožali ukrepi za iztrebljanje te škodljivke, tako kot to z veliko vnemo počenjajo drugod, kar sem videl na televiziji. Zato sem poklical pristojno ministrstvo. Govoril sem z več gospemi, vendar pri nobeni nisem dobil zadovoljivega odgovora. Nekatere so se izrekle za nepristojne, druge o tem niso nič vedele, ena je priznala, da za to rastlino prvič sliši (?!). Notorno dejstvo je, kako škodljiva je ta rastlina in da o tem ni treba posebej zgubljati besed. Vendar menim, da je treba sprožati akcije, se organizirati za to, da se na tem področju nekaj stori, in to ne le letos, enkrat, temveč da postane stalna, vsakoletna naloga, dokler se ne izkorenini. Zaradi vsega navedenega in tega, da na ministrstvu za zdravje nisem nič opravil, postavljam pristojnemu ministru Dorijanu Marušiču, dr. med., naslednje javno vprašanje: »Kdo je pristojen za iztrebljanje ambrozije, ali pri tem kakšne aktivnosti potekajo, da se prepreči škodljivo vplivanje te rastline na ljudi, da ne bo enkrat prepozno?« VLADIMIR KORUN, Velenje Mučenje živali v cirkusu Šla sem gledat živali v cirkus Medrano, ki je nedavno gostoval v Celju. Najbolj se mi je smilil konj, ki je imel komajda kaj prostora in se ni mogel niti obrniti. In potem sem opazila slone, ki so bili z električno žico zaprti v zelo ozkem prostoru. Ker jih nihče ni hranil, sem jim jaz dala nekaj priboljška, čeprav bi za to lahko dobila kazen do dva tisoč evrov. Enega prekrasnega konja, ki je imel tako malo prostora, bi najraje odkupila, če bi le imela denar. Nekdo od osebja cirkusa je namreč rekel, da ga mislijo v kratkem usmrtiti, ker je prestar. Res, grozno je, kar počnejo. Kako bi lahko to preprečili? Na nekaterih konjih sem videla tudi ranice, morda od bičev? Narava živali je pač takšna, da težko prenašajo prevzemanje naučenih vzorcev obnašanja, zato je pri dresiranju živali v cirkusu največkrat uporabljena (pri)sila. Tega sicer ob sami predstavi ne vidimo in se nam zdi, da vlada med dreserjem in živaljo neko prijateljstvo, ki se izkazuje z nagrajevanjem in božanjem, a žal ni tako. Preden se žival nauči trikov in akrobacij, ki jih vidimo ob nastopu, preteče dolga doba mučnega učenja, ki jo spremlja uporaba raznih vrst mučilnega orodja (biči, ogenj, električne palice Z uporabo sile zlomiti voljo in dostojanstvo živali, npr. slona, ki kljub svojemu ogromnemu telesu v naravnem okolju ni agresiven in zgledno skrbi za svoje mladiče, samo zato, da bi jo pripravili do izvajanja bedastih trikov, je zelo poniževalno in podlo dejanje. Morda si kdo ob tem misli, da papir prenese vse, a vsekakor srce človeka z resničnimi etičnimi vrednotami ne bi preneslo pogleda v zakulisje, kjer izginejo blišč, aplavzi in žarometi, ostanejo pa le rezki ukazi, pretepanje z bičem, ustrahovanje, drezanje z električnimi palicami ter kletvice in zmerjanje nadutega trenerja. Marsikdo bi se ob tem odločil, da tega ne želi več podpirati, posebej pa, če bi poznal zgodbo vsake od teh živali, ki so jo morda še kot mladiča iztrgali iz njenega naravnega okolja, iz širnih prostranstev divjine, ki ji je nudila obilo naravne hrane, družbo sovrstnikov, predvsem pa neomejeno možnost gibanja. Predstavljajmo si, da skozi možgane teh bitij, slona, leva, opice _ dan za dnem tečejo slike spomina, neme oči pa kličejo: Trava, gozdovi, reke, prijatelji!! Velika telesa neutrudno ponavljajo iste gibe - zaletavanje v stene kletk, da bi našla izpolnitev hrepenenja po svobodi! A človeška srca, ki so se že davno ogradila v oklepe svojega ega, so zaprta za hrepeneče želje živali, ki jih tako jasno izražajo s svojim gibanjem, oglašanjem, predvsem pa s svojim trpečim pogledom. Zakaj to dovolimo?! Človeštvo že stoletja pozna zlati pregovor: Kar ne želiš, da drugi storijo tebi, tega ti drugim ne stori! Ravnajmo tudi z živalmi tako, kot je primerno njihovi vrsti in naravi, in ne jemljimo jim svobode in dostojanstva, še najmanj pa zato, da bi se ob tem zabavali. S tem sporočilom želim javnost informirati, vzpodbuditi k razmišljanju ter morda nekaterim pomagati pri odločitvi: obiskati cirkus, kjer nastopajo živali, ali ne. MARIJA DRAKSLER, Celje Ali govorimo in razumemo slovensko? Občani Slovenije sprejemajo in plačujejo račune, na katerih je napisano eno, zaračunano pa drugo. Postavka »strošek okoljske dajatve« na računih javnih podjetij naj bi bil »vodno povračilo«. Oboje je določeno (in poimenova- no) z republiškima odlokoma. Za vsako dajatev posebej. Izvajalec javne službe pa je brez soglasja nalogodajalca preimenoval vodno povračilo v okoljsko dajatev. Tako je na vsakem računu dvakrat napisana in zaračunana okolj-ska dajatev. In kako naj plačnik računa pogrunta, da je ena postavka na računu res tisto, kar piše, druga pa naj bi bila vodno povračilo? Na misel mi prihaja šala o dalmatinskem natakarju, ko ta na račun napiše še znesek za postavko »ak« in radovednemu gostu smeje razloži: ako može! Tudi sam sem moral povprašati javno podjetje za razlago računa in prebrati oba odloka. Prav jasno še zdaj ne vem, kaj v resnici tiči za tem. Ali je ta zmešnjava zgolj jezikovna ali še kaj drugega? Prav gotovo je pomenoslovno in pravno vprašljiva. Že to bi moralo biti dovolj, vsaj za poseg lektorja slovenskega jezika in javno pojasnilo nared-bodajalca (ministrstvo za okolje in prostor). Problem z okoljsko dajatvijo ima zelo dolgo in neugledno brado. Sega nazaj vse do prvega ministrovanja sedanjega predsednika Dz g. Gantarja. Niso ga rešili nadaljnji ministri za okolje niti Janez nepozaben po izjavah »Jaz kot minister ne bom odstopil,« Karel priznani šaljivec ali zdaj aktualni Rok Žarnič. Še vedno je okoljska dajatev hvaležna tema časnikov in televizije. Nam plačnikom je prepuščeno ugibanje, kaj in zakaj plačujemo. Da ni reda in odgovorov tudi pri pomembnejših zadevah, ni prav spodbudno. ALBERT JARH, Nova Cerkev Zgled in vzor človečnosti Zahvaljujem se stanovalcem stolpnice Čopova 23 na Otoku. Okrog njihovega objekta je v vročih mesecih pod drevjem vedno dovolj posodic s svežo vodo, kjer lahko pijejo ptički in muce. Hvala vam v želji, da bi imeli čim več posnemovalcev - očitno imate normalnega hišnika/ predsednika hišnega sveta, ki se ne trudi v nasprotno smer. Očitno ne gre za kakšno raz-človečeno zver. Vseeno mi je, če v mojem »haustoru« visi diploma za najlepše ocvetličeno okolje, ko pa vem, da tamkaj živijo ljudje, ki streljajo ptice z zračni- CENE NA TRŽNICI V CELJU ZELENJAVA: bučnice (merica) 0,5 € bučno olje 8,0 € bučke 1 ,5 € cvetača 3,0 € čebula 1 ,5 € česen 8,0 € fižol v zrnju 6,0 € fižol stročji 6,0 € jajčevci 2,0 € koleraba 3,0 € korenje 1 ,5 € krompir 1 ,0 € krompir mladi 1,5 € kumare 1 ,5 € ohrovt 1 ,5 € paprika 1 ,5 € paradižnik 1 ,5 € pesa 2,0 € peteršilj 5,0 € por 3,0 € radič 2,5 € solata endivija solata glavnata zelena zelje presno GOZDNI SADEŽI; gobe suhe (1kg) jurčki (1kg) lisičke (1kg) med borovnice MLEČNI IZDELKI jajca (10kom) skuta sladka skuta smetana SADJE: ananas banane breskve d i nje grozdje hruške 2,5 € 2,5 € 3,0 € 1,0 € 150,0 € 20 € do 40 € 5,0 € 7,0 € 8,0 € in JAJCA: 2,0 € 4,5 € 5,5 € 6,0 € 1 ,0 € 1 ,5 € 1 ,2 € 2,0 € 2,0 € 2,5 € jabolka limone lubenica marelice pomaranče slive EKOLOŠKA TRŽNICA: bučke čebula česen fižol v zrnju jajčevci korenje koruza krompir kruh moka bela moka pšenična orehi jedrca pesa pirino zrnje skuta 1 ,5 € 2,0 € 1 ,0 € 2,0 € 2,0 € 2,5 € 1 ,5 € 2,5 € 12,0 € 10,0 € 2,0 € 2,5 € 0,5 € 1 ,2 € 3,5 € 2,0 € 2,0 € 12,0 € 2,5 € 3,0 € 4,0 € mi puškami in organizirano razlivajo vodo, ki jo kdo skrivaj nastavi živalim. Nekaj pravice pa vseeno še je: debelo-ritni možakar, ki je navdušeno preganjal golobe, zdaj lazi z berglami. Veste - nekatere pač moti njihov »softver« in svojo impotenco prikrivajo z ubijanjem živali. Podobno kot vampasti zapiti jagri, ki ne morejo več skakati na svoje žene, pa raje hodijo pijančevat v gozd in ubijat uboge gozdne živali. Je pa zato večje »veselje«, ko po TV izvem, da je pijan lovec ustrelil pijanega lovca. Praznik leta!!! Zgledujte se po Čopovi 23 v Celju - morda bomo že čez nekaj let vsi nenehno žejni, saj bo vode kmalu zmanjkalo. Kupili jo bodo pa lahko samo bogati državljani. ALEKSANDER CEPUŠ, Celje PR RITOZNA KNJIGA Nenavadna fotopraksa Zgodilo se mi je pred časom, a me od slabe volje še vedno zvije, ko se peljem mimo trgovine Harwey Norman. Saj veste, kako težko se človek spravi k opravilom, kot je urejanje družinskih albumov? Na USB-ključek sem spravila celo leto otroštva dveh otrok in krstno slavje. Potem sem v trgovini še eno uro sedela za avtomatom, da sem naročila vse fotografije v pravih velikostih in izvodih. Pritisnem naroči in škatla izpljune listek, na katerem piše, da bodo fotografije v dobri uri. Krasno. Pridem nazaj. Da bi šla takoj plačat, mi ni padlo na pamet. Nikjer tega niso izrecno zahtevali. Sploh pa -menda se samo pri najstarejšem poklicu plačuje vnaprej. Potem je prišlo nekaj vmes in vrnila sem se čez dva dni. S poravnanim računom hočem svoje fotografije, a mi mlad gospodič prostodušno pove, da jih nimajo več. Zbrisali so jih. Ker da sem kar šla. Me niso videli iti plačat. Oni pa na zalogo res ne bodo delali fotografij, kaj da si mislim, ker se jim potem tamle na kupu kopičijo. Ljudje, nesramni kot so, pa sploh ne pridejo ponje. Ostala sem brez besed. Še zdaj jih ne najdem. Tisti listek, ki ga je resda izdal brezosebni avtomat, sem imela za pogodbo med seboj in podjetjem. Razumem njihove argumente, ne pa tudi načina preverjanja plačila. Torej, če grem od foto centra na blagajno pozdravit gospo, ki tam dela, bodo naročilo prevzeli, če pa bom slučajno naredila še en krog po trgovini, ga bodo enostavno zbrisali!? In če nimam več negativov in so vsi dragoceni spomini šli v »franže«? Briga njih. Izgubljen čas za fotoavtomatom je očitno še najmanjše zlo. Čeprav tudi zoprno namigovanje, da sem jaz tista, ki je naredila napako, ni dajalo ravno prijetnega občutka. Če mene vprašate, ne samo nenavadna, nesramna fotopraksa. SO (naslov v uredništvu) m^TTT vozila PRVDAM R MODUS 1,2 16 v, letnik 2008, prevoženih 22.000 km, 4 leta garancije, vsa oprema, prodam. Telefon 031 469-453. 3299 OPEL Meriva, 1,7 cdti opc, letnik 2007, izdelan po naročilu, v tovarni, z mnogo dodatne opreme. Avto je odlično vzdrževan, prvi lastnik. Resni pokličite na telefon 041 651-381. 3420 HYUNDAI accent, l. 1997, zelene barve, v voznem stanju, prodam. Telefon 031 524-387. 3484 DVOBRAZDNI, hidravlično obračalni plug Regent Saturn cx 35 in izkopalnik krompirja, na vreteno, prodam. Telefon 040 123-549. p SAMONAKLADALKO sip 16, tračni obračalnik in pajek, na štiri vretena - 340, prodam. Telefon 041 261-676. 3474 VRTNO kosilnico, aluminij, prodam. Telefon 5489-140. 3491 VILE, za nošenje okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 051 618-877. š 497 Vedeževanje Astrologija 090 42 24 PRVDAM KUPIM RENAULT Clio 1,2, letnik 2005/2006, do 75.00 kilometrov, kupim. Telefon 040 890-108. 3461 OSEBNO vozilo, od letnika 2000 dalje, kupim. Gotovina. Telefon 041 708-497. 3486 PRVDAM MOTOKULTIVATOR Goldoni z enoosno prikolico, prodam. Telefon 040 390-172. 3475 PREDSETVENIK, širina 2,35 m, lepo ohranjen, prodam ali menjam za drva. Telefon 031 727-606. 3494 LAC PROMETNI TELEFON RADIA CELJE S pomočjo starodavnih Magijskih metod - Ritualov lahko v celoti spremenite Vaše življenje! Trajna pridobitev ljubezni - katerega koli partnerja, uspeh v šoli, poslu, pravdah, lotu... NI stvari, ki je ni moč obrniti sebi v prid! tel: 040 191 488 ali e-mail: l.presnig.parapsiholog@gmail.com www.parapsihologija.si Suzana Antolin, Visoko 29, 1292 IG Vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program SODOBNO PROIZVODNO INŽENIRSTVO (izredni študij) v študijskem letu 2010/2011 Informativna dneva: (v prostorih Šolskega centra Celje, Višje strokovne šole, Pot na Lavo 22) - v petek, 27. 8. 2010 ob 17. uri - v četrtek, 2. 9. 2010 ob 17. uri. Informacije: tel. št.: 03/428 79 00 e-mail: info@rss-ce.si internet: www.rss-ce.si STANOVANJSKO hišo, primerno za večje družine ali dve, prodamo v kraju Studence pri Žalcu. Nudimo možnost obročnega plačila, pomoč pri financiranju. Hiša je v celoti opremljena in vseljiva, oddaljena od AC Arja vas 4 km oz. 5 minut. Hiša stoji sredi zelenja in neokrnjene narave in je pravi raj za počitek. Informacije po telefonu 041 463-048. p HIŠO na lepi sončni legi, lahko je kot vikend, v Gorici pri Slivnici, prodam. Telefon 070 862-230. 3342 VIKEND, okolica Vojnika, novogradnja, estri-hi, stropovi, ometi, instalacije dokončano. Na parceli elektrika, voda in telefon, prodamo. Cena 38.000 EUR. Telefon 041 998-660. 2703 PARCELO, na lepi, mirni, sončni legi, prodam. Telefon 051 321-925. š 485 HIŠO ob planinski cesti, Vezovje 23, s 96 arov zemlje, voda, elektrika, prodam. Hiša je potrebna obnove. Telefon 5793-218. š 498 STANOVANJSKO hišo v manjšem naselju, vseljivo, v Dramljah, 10 km oddaljeno od Celja, 2 km od AC priključka, prodamo. V račun vzamemo tudi stanovanje v Celju ali Vojniku. Telefon 041 224-031.3495 JURKLOŠTER - Blatni Vrh, prodamo kmečko hišo (118 m2) z gospodarskimi poslopji (41 m2 in 87 m2) ter 58.859 m2 kmetijskih zemljišč, zgrajeno 1910, prenovljeno 1980, elektrika, voda, telefon, asfaltni dostop, za 69.500 EUR, gsm: 041 708 198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, svetovanje.gajba.net. n tep^s Kmetija sredi kozjanskih, gričev 1,6 lias ImeCI«) hiško, za 34.550 EUR-blizu tsnm Oiimje - Podčetrisi^ Celje: 031508 326 deiovni čas: vsak dan non-stop NOVOl UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroia - možnost odloga odplačevanja [ilt/üf/lltllliJ www.novitednik.com Do 36 mesecev na osnovi OD, nokoinine PE CEUE, Ul. XIV. dhriiije 14. 03/4257000 PE MAMBOR, Partiianaiia 02/2341000 BOIUnN.d.0.0., Skwanska 27,1000 ljuUjana Info: 041 653 378 Zdenka Jagodic CELJE - Okrogarjeva, prodamo stanovanjsko hišo, garažo ter gospodarsko poslopje. Stan. stavba 82 m2, garaža 34 m2, gospodarsko poslopje 17 m2, dvorišče 200 m2, zgrajeno 1950-1955, obnovljeno 1977, ogrevanje na kurilno olje, voda, elektrika, telefon, asfaltni pristop, po ceni 100.000 EUR, gsm: 041 708 198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, svetovanje.gajba.net. n KUPIM Vojnik, 1973,10x8,495m^ čudovita in mirna lokacija, 2 minuti peš do centra, vsa infrastruktura, 130.000 EUR, 051/353-915 Alenka Gorza Jereb, Ograje 70 a, Logatec RADEČE - Svibno, prodamo stanovanjsko hišo 183 m2 (stavbišče), marof 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2, drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.385 m2, po ceni 53.000 EUR, gsm: 041 708 198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, svetova-nje.gajba.net. n 2972 VDDAM VDDAM ŠENTJUR - Dramlje, prodamo vikend v gradnji, z urejenim pristopom, klet, pritličje in mansarda, stavbišče cca. 42 m2, 3416 m zemljišča, zač. gradnje 2004, voda, elektrika, po ceni 89.900 EUR, gsm: 041 708 198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, svetovanje.gajba.net. n LOPATA - Gorica pri Šmartnem, prodamo atrijsko stanovanjsko hišo, leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2, za 299.000 EUR, gsm: 041 708 198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, svetovanje.gajba.net. n CELJE - Celestinova, prodajamo hišo z dvoriščem. Leto gradnje 1970, prenove 2000, stanovanjska stavba (stavbišče) 93 m2, pritličje + I. nadstropje + neizgo-tovljena mansarda, dvorišče 146 m2, za 169.000 EUR, gsm: 041 708 198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, svetova-nje.gajba.net. n CELJE - Začret, prodamo del v dvostano-vanjski hiši, s kletjo, drvarnico, garažo in dvoriščem, bivalni prostori dela stavbe 66,51 m2 + klet 10,41 m2, drvarnica 13,65 m2, garaža dvojček 14,70 m2, dvorišče 308 m2, leto gradnje 1960, prenovljeno 2008, priključki: elektrika, voda, telefon, kanalizacija, etažno centralno ogrevanje, mestni plin, kabelska TV, internet, po ceni 98.000 EUR, gsm: 041 708 198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, svetovanje.gajba.net. n VDDAM CELJE, Vrunčeva ulica, oddam garažo v najem. Telefon 051 348-302. p GARAŽO na Čopovi ulici v Celju, oddam za 50 EUR/mesečno. Bojan. 041 667-223. 3462 PRVDAM BARVNI TV Evelux 55 in stenski nosilec za TV 55, prodam. Telefon 070 848-207. š 487 DNEVNO sobo, omaro 3,70 m, jedilno mizo, 1,60 m, raztegljiva do 2,40 m, 12 stolov, vse iz masivnega hrasta, kotno sedežno garnituro - bež, z mizo 1,30 m, hrast, spalnico Lipa Bled, naravno, bar garnituro, kotno sedežno - črno usnje, prodam. Telefon (03) 5709-318. 3423 ZAMRZOVALNO omaro, pralni stroj, kotno sedežno, kuhinjske elemente, zamrzovalno skrinjo, peč na drva, sušilni stroj in ostalo, prodam. Telefon 040 869-481. 3453 KUHINJO Gorenje, 5 m, hrast, s pečico, vgradnim štedilnikom, koritom, šankom in nadsvetlobo, prodam za 750 EUR. Telefon 041 636-423. 348i TRIČLENSKI visoki aklimat radiator, z nosilci, prodam za 10 EUR. Telefon 040 650894. 3461 DVOSED (1,6 m), nerabljen, raztegljiv v ležišče, ugodno prodam. Telefon 031 610-477. 3496 IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36 Ew^^mmm Žnider's d.l).[i, Ul. Vita Kraigherja 5. Maribor | BUKOVA drva, razžagana na kratko ali metrska, s prevozom, ugodno prodam. Telefon 031 776-591. 2685 BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. (Omejena količina brezovih drv). Telefon 051 359-555; www.drva.info. p SUHA, metrska drva prodam. Telefon 040 524-780. 3471 SUHA, bukova drva, 9 m3, prodam. Telefon 031 683-824. l 335 KRATKA, cepana drva, na paleti, prodam. Cena za klaftro je 210 EUR + prevoz. Telefon 041 346-299. 3270 akustika PRVDAM DIATONIČNO harmoniko Zupan, uglasitev cfb, črne barve, zelo dobro ohranjeno, prodam. Cena 2.250 EUR. Telefon 031 735-680. 3469 PRVDAM KUPIM PRALNI stroj, hladilnik, štedilnik in ostalo belo tehniko, kupim. Telefon 070 870084. 3453 RABLJEN, delujoč hladilnik, kupim. Cena do 50 EUR. Telefon 040 650-894. 3461 VIKEND ali zidanico, do 40.000 EUR, kupim. Telefon 031 400-673. gradbeni material I PROSTOR, 20^9 m, primeren za skladišče ali mirno dejavnost, oddam. Telefon 041 222-341. š 491 smm PRVDAM DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance, prodamo. Kokoši so redno cepljene. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763800. p PRAŠIČE, težke od 30 do 120 kg, cena ugodna, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 455-732. š 437 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p PRAŠIČE, od 20 do 220 kg, domača hrana, možno tudi očiščeni odojki, ugodno prodamo za samo 3,90 EUR/kg. Dostava. Telefon 031 311-476. š 444 PRAŠIČE, mesnate pasme, od 30 kg naprej, možna dostava, prodam. Telefon 031 506-383. š 470 BIKCE, simentalce in črno bele, možna dostava, prodam. Telefon 031 506-383. š 470 PRVDAM ENOINPOLSOBNO stanovanje, delno obnovljeno leta 2006, opremljeno, v 1. nadstropju, velikost 41,40 m2, dve kleti, v Trubarjevi 55 a v Celju, prodamo za 50.000 EUR brez posrednika. Telefon 041 611-660. n TRISOBNO stanovanje, v Vrunčevi ulici 1 v Celju, prodam. Cena po dogovoru. Ogled od 16. do 19. ure. Telefon 5441-281 -Kovačič. 3435 CELJE - Miklošičeva, prodamo stanovanje, IX. nadstropje, predsoba, spalnica, kabinet, dnevna soba, kuhinja, ločen WC in kopalnica, balkon, uporabna površina 71,40 m, zgrajeno 1973, obnovljena streha in fasada stavbe, za 89.800 EUR, gsm: 041 708 198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, svetovanje.gaj-ba.net. n STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo, opremljeno, oddam. Telefon 051 351676. p TRISOBNO,popolnoma opremljeno stanovanje v Škapinovi ulici oddam. Telefon 040 577-990. 3480 POPOLNOMA opremljeno stanovanje (nova oprema), velikosti 48 m2, na Milčinske-ga ul. 12, oddam. Bojan. Telefon 041 667-223. 3462 Obvestilo za javnost Cenjene stranke obveščamo, da je Vidim optika 16. 8. 2010 ponovno odprla svoja vrata za vas, na isti lokaciji, Mariborska cesta 88, v poslovni stavbi »EK« v Celju. Optika deluje pod stalnim nadzorom očesnih zdravnikov specialistov in osebja zasebne očesne ambulante Vidim, ter ob stalni strokovni podpori izkušenih optikov. Čeprav je naš osnovni cilj, da čim manj ljudi nosi očala, si bomo prizadevali, da boste zadovoljni tako v očesni ambulanti kot tudi v optiki. Skupaj skrbimo za vaš vid in vaše oči. Direktor: Boštjan Drev, dr. med. spec. oftalmolog Telefonska številka za naročanje na preglede vida je 0592 30 960 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK ATRIJ Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Oglasni oddelek NT&RC bo v času od 19. 7. do 31. 8. 2010 od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. DVE kozi, bursko in srnasto, dobro mlekarico, prodam. Telefon 5716-516. ž 86 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam. Kličite popoldan na telefon 041 209-582. 3463 BIKCA in teličko, simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 041 794-267. š 492 ZLATI prinašalec, psičko, staro 10 tednov, čistokrvno, brez rodovnika, prodam. Telefon 041 794-267. š 492 KRAVO z bikcem, prva telitev ali telico, 400 kg, prodam. Telefon 5740-616. 3477 PRAŠIČKE, domače reje, stare 10 tednov, prodam. Cena 50 EUR za enega. Telefon 051 264-642, Jožica. 3478 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, kravo, simentalko, težko 550 kg, prodam. Telefon (03) 5739-376, 051 318-236. 3479 TELICO, simentalko, težko 210 kg, primerno za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 768-175. š 496 ČISTOKRVNE labradorce, z rodovnikom, prodamo. Telefon 041 708-880. 3492 TELICE, simentalke, težke 200 kg in ovce z jagnjeti, prodam. Telefon 041 759-681. š 494 TRI kozličke, burske pasme, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5461-066, 051 221-261. 3466 TELIČKO, staro 4 mesece, prodam. Telefon 041 511-537. 3506 KRAVO simentalko, brejo 6 mesecev, drugega teleta in prašiče 100 kg, prodam. Telefon 031 221-243. 3505 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev in teličko simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon (03) 5794-100. 3503 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 035726319,031836378 031 505 495,090 62 86 (1,99 EUM) Leopold Orešnik, s.p., Prebold KUPIM ČISTOKRVNE zlate prinašalce, prodamo. Stari so 10 tednov, razgliščeni ter cepljeni. V leglu (spomladansko, prvo leglo) sta dva samca in tri samičke. So zelo ljubki in igrivi. Cena po dogovoru, zelo ugodna. Telefon 041 916-929 Tadej, 041 728-175 Tatjana. 3502 DVE mladi, pašni kravi, s telički, prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 031 533-745. p KUPIM TABORSKI GAJ, naselje dvo- in trostanovanjskih hiš v Taboru v Savinjski dolini. Med Ljubljano in Celjem, v neposredni bližini šole, vrtca, trgovine, pošte ^ Več na: www.sz-atrij.si Cena: od 132.790 EUR do 165.577 EUR Info: 041 3291 031 342 fl PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, možna dostava ter breje ali nebreje mladice linije 12, prodam. Telefon 031 509-061. 3323 TELICO, 220 kg, po izbiri, prodam. Telefon 040 581-900. 3451 PIŠČANCE, bele, za nadaljnjo rejo, prodam. Naročila in informacije na telefon (03) 5773-744. p. TELICO simentalko, brejo, v 8. mesecu, prodam. Cena 920 EUR. Telefon (03) 5796188. 3400 IZNESENE nesnice, prodam. Telefon 051 397-982. 3431 BIKCE, črno-bele, prodam. Telefon 051 321925. š 485 TELICO, sivko, 300 kg, prodam. Telefon (03) 5778-509. 3472 BIKCE, stare 10 dni in teličke, simentalce, prodam. Telefon 5796-381. š 493 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. š 459 I m ijsi iT £ lki PRODAM SLIKOPLESKARSIVO PARKETARSTVO TALNE OBIjOGE H!TRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob toridh in petidh, sanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniici imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 «"«"i letnik2010 <27777^1 la^ J iW^ prilogo TV-OKIMO! ^^ ^^ ^ ' Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in lanimivosli iz svete glasbe in zabave. 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika SLIVE, nabrane, za predelavo, kupim. Telefon 041 476-109. 3476 ostalo PRODAM ZELO dobro ohranjeno prešo na sleme prodam in zbiram naročila za grozdje, belo in rdeče. Prodamo tudi vino, belo in rdeče. Cena 1 EUR/l. Telefon 051 321925. š485 MLIN za grozdje, s pecljalnikom, nerjaveč sod za vino, 300 l, prešo za grozdje, 50 l in plastično kad 200 l, zaradi bolezni, prodam. Telefon 051 346-714. 3468 150-LITRSKI, nerjaveč sod, ugodno prodam. Hudinja. Telefon 041 736-204. 3456 GUMI voz, nosilnost 3.000 kg, elektromotor, 1.400 obratov, raztegljivo, hrastovo mizo, otroško kolo, od 6 do 15 let, prodam. Telefon 031 424-166. ž 87 CISTERNO, 500 l, iz nerjaveče pločevine, narejena za vretje mošta, z izbočenim dnom, prodam. Telefon 051 624-250. 3485 POLOVICO prašiča, krmljenega z domačo bio hrano, prodam. Kličite v večernih urah na telefon 031 774-773. 3500 NARAVNO sušeno, domačo koruzo, prodam. Telefon 041 261-676. 3474 VINO, rdeče, prodam. Telefon 041 720-499, (03) 521-535. š 501 ODLIČNO rdeče vino, prodam. Telefon 031 520-534. 3504 VINO, rumeni muškat - belo, mešano in rdeče, ugodno prodam. Telefon (03) 5824-514, 031 494-342. 3501 DOMAČE slive in češplje za cmoke ali marmelado, prodam. Telefon 031 490-822. 3499 56MIEBiCiu. VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 UREJENA in zaposlena, simpatična, 40-let-na ženska, si želi prijatelja. Telefon 041 248-647. Agencija Super Alan Celje. 3458 PREMOŽNA vdova, 50-letna, simpatična, želi prijatelja, do 60 let. Telefon 041 248-647. Agencija Super Alan Celje. 3458 SPOZNATI želim žensko nad 50 let, samsko, iz (03). Sem 42-letni, zaposlen, samski. Telefon 041 524-398. 3473 zaposlitev ZAPOSLIMO simpatično dekle, do 40 let, za strežbo v prenovljenem lokalu. Pikado društvo lb, Cesta na Ostrožno 79, Celje. Telefon 041 547-996. 3482 V NOVEM TEDNIKU št. 56, 20. julij 2010, je bil v tej rubriki objavljen mali oglas, v katerem je Angela Božnik zapisala neresnične trditve v zvezi z Dragico Omer-zu, s Ceste na Ostrožno 6, Celje. Obžalujemo in se opravičujmo, ker je zaradi objave besedila v našem časopisu prišlo do neljubih posledic. Uredništvo Novega tednika PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n IZVAJAMO vse vrste strojnih izkopov, izgradnjo dvorišč (tlakovanje, asfaltiranje^), izgradnjo in sanacijo kanalizacijskih sistemov ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 3300 ZA pomoč pri delu iščem mlajše upokojence, (ženska, moški ali par). Telefon 051 321-925. Š485 KVALITETNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade in opravljamo vsa slikopleskarska dela. M3Grad d.o.o., Gosposvetska 3, 3000 Celje. Telefon 041 771-104. 3483 IZVAJAMO različna krovsko-kleparska dela, s pločevinastimi in opečnimi kritinami. Že 14 let na tržišču. Telefon 041 771740. Srečko Fendre s.p., Ul. Kozjanskega odreda 23, Rogaška Slatina. š 500 NOVO v Laškem. Pasji salon 4 tačke, naročila sprejemamo na telefonsko številko 051 706-518. Zdenka Moškotevc, s.p., Cesta na Svetino 12, Laško. L 336 Nebeški zvonovi zvonite lepo, saj našo mamo k večnemu počitku neso. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre, tete in botre ANE POLANCEC iz Brezove ul. 8 (5. 6. 1936 - 9. 8. 2010) se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali mami v času njenega življenja, pa naj je bil to le topel stisk roke ali lepa beseda _ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani pri maminem odhodu, darovali cvetje, sveče, sv. maše, denarne prispevke in jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Zahvala bolniškemu osebju bolnišnice Celje, osebni zdravnici dr. Simoni Veninšek Kajba in sestri Darinki, njenim negovalkam na domu, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, za odigrano Tišino in pogrebni službi Veking. Njeni najdražji 3517 Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre in tašče ALOJZIJE REPIC iz Rimske ceste 6, Laško (10. 3. 1941 - 10. 8. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Petru za poslovilne besede slovesa, gospodu Marku za odigrano Tišino in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo prezgodnji, zadnji poti. Žalujoči: hčerki Branka in Vera z družinama L 338 Celje Poročili so se: Sabina OFENTAVŠEK iz Celja in Aleksander LECNIK iz Žalca, Jožica GERŠAK in Janez OBREZ, oba s Teharja, Tina ZAPONŠEK iz Celja in Jure TAJNŠEK iz Gornjega Grada. Laško Poročila sta se: Katica HRASTNIK iz Reke in Andrej RENKO iz Sevnice. Mozirje Poročila sta se: Jerneja DOLER in Dušan KUMER, oba iz Železnega. Šentjur pri Celju Poročili so se: Iris GLOJ-NARIC in Franci JURKOŠEK, oba iz Vodruža, Sonja KOS in Janez KUKOVIC, oba iz Hrastnika. Velenje Zlato poroko (50 let) sta praznovala: Zvonimira in Martin MEŠKO iz Velenja. Biserno poroko (60 let) sta praznovala: Barbara in Rupert Jaroslav TAŠLER iz Velenja. Zalec Poročili so se: Anja RIBIC in Niko VIHAR, oba iz Lat-kove vasi, Petra OBLAK in Boštjan POSEDEL, oba iz Go-tovelj. Celje Umrli so: Stanislav OBREZA iz Dolenje vasi, 45 let, Mihael KUDER iz Šempetra v Savinjski dolini, 85 let, Stanislav PIŠEK iz Marije Reke, 77 let, Anton SATLER iz Lat-kove vasi, 60 let, Franc VO-GRINC iz Žalca, 91 let, Stje-pan JURJEC iz Celja, 78 let, Alojzij DROBNE iz Celja, 88 let, Zorka VUJANOVIČ iz Celja, 65 let, Milena PEŠAK iz Celja, 60 let, Stanislava PO-TOCNIK iz Zabukovja, 85 let, Pavla BRDNIK iz Celja, 83 let, Ferdinand POTOCNIK iz Podgore, 68 let, Martin ZOR-KO iz Medloga, 78 let, Ana POLANCEC iz Celja, 74 let, Jožef KOŠIR iz Mengša, 98 let, Ivan JEVŠENAK iz Šentjurja, 74 let, Ludvik LAZNIK iz Podvrha, 83 let, Marija FELICIJAN iz Migojnic, 74 let. INFORMACIJE Vsako jutro v zarji novi naši zažare vrhovi, čakajo, da prideš spet v ta prelepi gorski svet. V S P O M I N ADOLFU AŠKERCU 22. 8. 2005 ob 9. uri je ostra, temna črta zarezala v naše življenje in je postala pokrajina bolečine in žalosti, ki ostaja! Ne jočemo, ne čakamo človeka, poiščemo kamen, da mu povemo! Njegova družina 3490 Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi ^ Med nami si! V S P O M I N Mineva leto dni, ko se je zaprla knjiga življenja AVGUŠTINE FAJDIGA iz Lažiš Hvala vsem, ki jo nosite v mislih in ji prižigate luč spomina na mestu njenega počitka. Vsi njeni Š 499 Laško Umrle so: Rabia FIKIČ iz Ljubljane, 64 let, Petra MAT-KOVIČ iz Kranja, 71 let, Alojzija REPIČ iz Laškega, 69 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Ana KOVAČIČ iz Kostrivnice, 84 let, Karolina KENCUAN iz Celja, 84 let, Rajko JAGODIČ iz Šentjurja, 62 let, Jože DEBELJAK iz Os-trožnega pri Ponikvi, 70 let. Šmarje pri Jelšah Umrli sta: Štefka KRESNIK iz Vodenovega, 63 let, Irena KOSTANJŠEK z Zgornjega Tinskega, 54 let. Mozirje Umrli so: Ciril POTOČNIK iz Nove Štifte, 83 let, Terezija ŽELEZNIK iz Savine, 95 let, Marija MAVRIČ iz Gornjega Grada, 85 let, Branko DOLER iz Železnega, 60 let. Velenje Umrli so: Stanislav ŠLA-HER iz Podvelke, 71 let, Marija KUDER iz Griž, 80 let, Marijan KEGL iz Maribora, 83 let, Jožef VAHEN iz Podčetrtka, 57 let, Marija ŽE-VART iz Velenja, 96 let, Danilo ČEBUL iz Velenja, 80 let, Ana MLADOVAN iz Radeč, 88 let, Ivan Josip POVH iz Velenja, 80 let, Franc MAGRIČ iz Velenja, 64 let, Leopold JUG iz Ljubljane, 83 let, Martin JEŽOVNIK iz Velenja, 86 let, Rudolf ROŽELJ iz Topol-šice, 66 let, Emil GLUŠIČ iz Vinske Gore, 79 let. Žalec Umrli so: Marija KOLŠEK iz Pondorja, 79 let, Franc PLEVČAK iz Latkove vasi, 66 let, Marjan VIDMAR iz Dolenje vasi, 64 let, Andrej ŠTUCIN iz Griž, 56 let. Z A H V A L A Zapustil nas je dragi mož, oče, brat in stari oče VINCENC IVŠEK iz Zabreža nad Rimskimi Toplicami (8. 2. 1920 - 28. 7. 2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen pogrebni obred, šmiklavškemu pevskemu zboru za odpete pesmi, Franciju Kapunu za poslovilne besede ter pogrebni službi Komunale Laško. Hvala tudi Društvu upokojencev in Društvu invalidov iz Rimskih Toplic ter podjetjema Paron in Tondach. Žalujoči vsi njegovi. L 324 Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame, prababice ANE ŠTERBAN iz Kuretnega nad Laškim (6. 7. 1923 - 8. 8. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje ter darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala gospodu kaplanu Lovru Slejku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku Petru Ojsteršku za besede slovesa, pevcem iz Laškega in trobentaču za odigrano Tišino, praporščakom in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Hvala tudi osebju Trubarjevega doma v Loki za trud in lajšanje bolečin. Iskrena hvala vsem in vsakemu, da ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni L-333 Zadnjič si zabrenkal na kitaro in zapel, ko v jutranjem svitu si domov se vračal, te je mrak objel. Odhoda najdražjega ni moč preboleti in v sebi resnici ne da se verjeti. Celo, ko resnica na dlani leži, jo ves čas zanikamo, ker nas boli. Z A H V A L A Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata ROMANA HADJIJALIJA iz Zabukovice 84 (12. 12. 1964 - 24. 7. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso podporo in pomoč. Hvala ker ste v dneh slovesa delili z mano bolečino in žalost, hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala Milanu Krofliču in njegovi reševalni ekipi, reševalcem iz zdravstvenih domov Laško in Sevnica. Zahvaljujem se gospodu župniku Alfonzu Žibertu za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Morana Steblovnik, govorniku Ivanu Ureku za izrečene poslovilne besede, pevcem Fantom iz Preske in Fantom izpod Lisce za zapete žalostinke, vsem njegovim ansamblom, Jožetu Krajncu za organizacijo častne straže, Mateju Fonu za lepo zaigrano Tišino in kolektivu OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: žena Estera, hčerki Jasmina in Mojca z Alenom in vnučko Nejo 3433 Z A H V A L A Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljube žene, mami, ome, tašče, sestre in tete EMILIJE KOLAR rojene Belak iz Trnovelj pri Celju, Obrtna cesta 24 (6. 3. 1941 - 1. 8. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali, nam stali ob strani v času njene bolezni, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče ter svete maše in jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Prav tako se zahvaljujemo župniku g. Kostanjšku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem Iskrica za odpete pesmi, govornici ge. Marini za izrečene poslovilne besede, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Raj. V globoki žalosti: mož Mirko, hčerka Bojana z družino ter vnuka Miha in Jure 3407 Kar bilo je dano, zdaj nam je odvzeto, odvzeto vse, kar nam bilo je najbolj sveto. Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta ŠTEFANA JURJECA iz Grčarjeve ulice 5 v Celju (21. 12. 1932 - 5. 8. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala ge. Marini Srebočan za ganljive besede slovesa ter pevcem, trobentaču in pogrebni službi Veking d. o. o.. Hvala g. župniku Srečku Hrenu in g. patru Klemnu Verdelu za lepo opravljen cerkveni obed ter pevcem za odpete pesmi pri sveti maši. Hvala tudi patronažni službi in Centru za pomoč na domu za nego med njegovo boleznijo. Njegovi najdražji: žena Milka ter hči Irena in sin Igor z družinama 3455 »Dedi hvala ti, da nam ne bodo ostali samo spomini, ampak tisto, kar si nas naučil in nas spremljal vsak dan skozi življenje. Vemo, da si in da boš vedno z nami.« Z A H V A L A V 78. letu se je od nas poslovil dragi mož, oče in dedi MARTIN ZORKO iz Medloga (6. 10. 1932 - 9. 8. 2010) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja, za vso izkazano pozornost in velikodušno pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala je namenjena sosedam Mariji Mirnik, Milki Janežič in Anici Koželj za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi ge. Pavli Dimec za molitev na domu ter g. kaplanu Branku za lepo opravljen obred ter govornici Jelki Trbovc za poslovilni govor ter pevcem za odpete pesmi. Hvala pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba. Prisrčna hvala Konjerejskemu društvu Celje za častno stražo in za ganljive besede slovesa g. Tonetu Javorniku. Zahvala tudi podjetju Mercator center Celje. Vsem iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešali ga bomo! Žalujoči: žena Danica ter hčerki Darja in Romana z družinama 3487 30 I VODNIK NOVI TEDNIK KINO Spored od 20. do 23. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Mrk - domišljijski romantični triler 20.40, 23.10 Kot noč in dan - akcija komedija 13.20, 16.20, 18.40, 21.00, 23.30 Izvor - misteriozni ZF-triler 21.20 Zadnji gospodar vetra - akcijska domišljijska pustolov., 3D 14.20, 19.20, 21.40, 23.45 Superžur - komedija 12.05, 16.55, 19.10, 21.30,i 23.50 Svet igrač 3 - animirana družinska pustolov., sinh., 3D 11.50, 12.00, 14.10, 16.30, 17.00, 19.00 Zadnji gospodar vetra - akcijska domišljijska pustolov. 12.10, 15.50, 18.10 A-ekipa - akcijska komedija 20.50. 23.20 Salt - akcijski triler 13.05, 16.45, 18.55, 21.05, 23.15 Plačanci - akcijski 13.00, 16.10, 18.20, 20.30, 22.40 Marmaduke - družinska komedija 12.50, 14.50, 16.50, 18.50 legenda: vsak dan sobota, nedelja petek, sobota PETEK in NEDELJA 19.00 in 21.00 Louise-Michel - črna komedija KINO POD ZVEZDAMI CELJE SOBOTA 21.00 Bolj čudno kot fikcija - komična drama VELENJE PETEK 19.00 Želvino osupljivo potovanje - dokumentarni 21.00 Odrasli - komedija SOBOTA 19.00 Odrasli - komedija 21.00 Mora v Ulici brestov - grozljivka NEDELJA 16.00 Želvino osupljivo potovanje - dokumentarni 18.00 Mora v Ulici brestov - grozljivka 20.00 Odrasli - komedija TO 21.00 PONEDELJEK Zack in Miri snemata pornič - komedija PRIREDITVE PETEK, 20. 8. 7.00 (do 18.00) Središče Velenja Kramarski sejem Igralne urice Mariachi International Alma de Mexico koncert mehiške skupine 21.30 Letni kino ob Škalskem jezeru StrojMachine koncert - festival Kunigunda SOBOTA, 21. 8. 7.00 (do 13.00) Središče Velenja Kramarski sejem 8.00 (do 13.00) Ploščad pri Centru Nova Velenje Kmečka tržnica 9.00 (do 12.00) Parkirišče v Migojni- cah_ Domača tržnica v Grižah 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Čebelica Maja lutkovna predstava družinskega gledališča Kolenc 17.00 Ribnik Vrbje Ustvarjalnica na plaži Ponirkove otroške delavnice 19.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur_ Orientalski večer predstavitev orientalskih plesov, ku-linarike in orientalske kulture 21.00 Atrij Velenjskega gradu Drugačna otvoritev festival Kunigunda 22.00 Terasa pred MC Velenje Let 3 koncert - festival Kunigunda NEDELJA, 22. 8. 17.00 Ribnik Vrbje Ustvarjalnica na plaži Ponirkove otroške delavnice 19.00 Grad Podsreda 10.00 Mestno otroško igrišče Velenje Poletne počitnice na otroškem igrišču zabavno-ustvarjalni dopoldnevi za otroke 10.00 Knjižnica Velenje_ 19.00 Podhod k vili Bianca Velenje Repy Repi in Mlada bianco poezija odprtje razstave - festival Kunigun-da 19.00 Kulturni dom Svoboda Griže Barbara Zupanc odprtje razstave - glasba: Vesna Prevošek 20.00 Grad Planina pri Sevnici Trend na gradu modna revija mladih lokalnih modnih oblikovalcev 21.00 Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Žalec Seminar za violončelo in harmoniko koncert profesorjev 20.00 Center Nova Velenje_ PsychoPATTYa sexualis - vrnitev porno dive kabaret - festival Kunigunda 20.30 Katedrala Gornji Grad_ Beghinae in cantu instructae Gregorijanski koral v izvedbi belgijske skupine Psallentes 21.30 Mladinski center Velenje Lollobrigida in Zircus koncert - festival Kunigunda PONEDELJEK, 23. 8. 8.00 Dom kulture Velenje Plesno poletje za otroke plesno-ustvarjalna delavnica 9.00 Vila Mojca Velenje_ Otroško mesto 10.00 Mestno otroško igrišče Velenje Poletne počitnice na otroškem igrišču zabavno-ustvarjalni dopoldnevi za otroke 10.00 Knjižnica Velenje_ Igralne urice 11.00 MC Patriot Slov. Konjice_ Več kreativnosti ustvarjalne delavnice 17.00 Park pred Gimnazijo Velenje Bobnarsko popoldne v parku festival Kunigunda 19.30 Glasbena šola Celje_ Pevski seminar Edite Garčevic Koželj zaključni koncert udeležencev 21.30 Mladinski center Velenje Bambi molesters koncert - festival Kunigunda PETEK, 20. 8. 18.00 Mestna plaža Kako narediti pravljico zaključnapredstava mednarodne poletne lutkovne delavnice 21.00 Vodni stolp Zares čuden par komedija KUD Zarje Trnovlje Celje v režiji Cvetke Jovan Jekl SOBOTA, 21. 8. 20.00 Stari grad Josipa Lisac koncert 21.00 Vodni stolp Saxotoxin koncert 9-članske celjske glasbene zasedbe 21.00 Celjski mladinski center Ni še konec avgusta, smeh nam polni usta stand up komedija PONEDELJEK, 23. 8. 18.00 Mestna plaža Barvanje kamnov v primeru slabega vremena v gostilnici Špital 20.00 Vodni stolp Akuvox koncert akustične vokalno-inštru-mentalne skupine 21.00 Mestna plaža Besede miru DVD-projekcija odlomkov govorov Prema Rawata RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica. Muzej novejše zgodovine Celje: Celjski magistrat - Besede z balkona, do 30. 9.; Ne meč'te piskrov stran - inštalacija Jureta Cvitana, Manje Vadla in Marka Požlepa na temo Emo posode; do 19. 9. Iz muzejskega sveta: razstava karikatur avtorja Geira Heigna, do 31. 8. Galerija Račka: zbirka Grda Račka -dopolnjena zbirka erotičnih predmetov, do 31. 8. Galerija Plevnik-Kronkovska: Mia Špindler: It is never too late to have a happy childhood, do 8. 9. Galerija likovnih del mladih: razstava likovnih del avtorjev do 20 let na temo Etno oblačila in folklora mojega ljudstva in razstava likovnih del otrok iz Afganistana, do 30. 8. Zgodovinski arhiv Celje: Holokavst, genocid do 30. 9. Galerija Volk Celje: Celjski poletni utrip - dela iz slikarskega ex-tempora, do 31. 8. Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo: dela Lidije Špiljak, do 31. 8. Galerija Elektro Celje: akvareli in olja Metode Žgeč, do 31. 8. Porta B KIT: razstava Jurklošter in revitalizacija samostanov, do 4. 9. Galerija Mercator Celje: Arpad Ša-lamon: Variacije, do 9. 9. Špesov dom Vojnik: likovna dela To-nija Moharja, do 10. 9. Galerija Velenje: razstava akademskega slikarja Jožeta Mariniča, do 21. 8. Mestna občina Velenje - avla: Impresije: razstava fotografij na platnu Andreje Ravnjak, do 6. 9. Savinov likovni salon: Nova fotografija - pripovedi, razstava fotografij, do 31. 8. Kulturni dom Slov. Konjice: Žička kartuzija - evropski in kulturni epicenter na naših tleh: Fotografije Konjic nekoč in danes: obe do 1. 9. Anina galerija Rog. Slatina: Ernest Artič: Glasba čopiča, do 5. 9. Slovensko-bavarska hiša Podsre-da: Fotografska razstava od Donačke do Bohorja fotografa Mirana Orožima, do 31. 8. Grad Podsreda: razstava Svetlobni sprehodi Erne Ferjanič, do 29. 8. Dvorec Strmol Rogatec: razstava IV. likovne kolonije Rogatec-Strmol 2010, do 26. 8. MINISTOSTVO ZA ŠOLSTVO IN Sport URADZAMIADINO V začetku leta smo pri celjski Mestni ttžrtici na Linhartovi ulici 18 odprli Kulturnoinfotoan-Ktr, da občane ozavestimo o naši kultumi dediščini. Vsak mesec organräiamo novo razstavo, medtem vsako dmgo soboto Izvajamo promocijske dejavnosti na področju kultume dediščine. KuHumo info toSia je odprta (vstop prost): - pon,tor,(:et,pet:8.00-14.00h - sreda: 12.00-18.00 h - sobota: 10.00-12.00 h (oliäsnoj Kontakt: teL št. 03 1 94 63 34 gsm 040 333 374 mladi@|)ortab.si www.portab.sl P PLANINSKI KOTIČEK PD Celje Matica vabi v nedeljo, 22. avgusta, na planinski izlet na Buchstein (2.224 m), goro v porečju Aniže. Odhod posebnega avtobusa ob 5. uri s postajališča ob Garažni hiši Glazija. fS cc celjski mladinski genler Sobota med 9. in 12. uro, atrij mladinskega centra: Sobotnica; zabavno ustvarjalno dopoldne za najmlajše; ob 10. uri predstava Pozor, črna mare-la v izvedbi dramskega krožka OŠ Frana Roša. Sobota ob 21. uri, atrij mladinskega centra: MCC international stand up comedy show; nastopajo Dave Thompson (UK), Ivan Šaric (HR) in Boštjan Gorenc - Pižama (SLO), vstopnina 5 evrov. Četrtek, 26. avgust, ob 21. uri: Okusi in doživetja sveta; potopisno predavanje Gregorja Audiča o Tajski, Laosu in Kambodži. Od ponedeljka, 23., do petka, 27. avgusta: Kreativne počitnice v MCC; ustvarjanje in družabne igre za otroke; dnevna udeležba na otroka 1 evro. -Kuoiard.o.c 1,99 um-in. Vedeževanje 090 42 24 www.novitediiik.com DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka STAREJŠI AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (SPENCER, STAREC IN MORJE) TEKSTILNI IZDELEK m RUSKA VLADARSKA RODBINA VZDEVEK ALEŠA KERSNIKA HRASTS HRAPAVO SKORJO I ČAS BREZ VOJNE AVSTRALSKI VOZNIC FORMULE ENA, ČLAN MOŠTVA RED BULL NOVOZELANDSKI DOMAČIN NIGERU. BRHAN. PEVKA (SADE) CIGAN MESTO V ZAHODNI LITVI NEMŠKI SKLADA-TEUEGK PRVADN» ESENOV BARBARA CERAR PRVA SLOVENSKA OZIMNA PŠENICA RESNICA VERGILOV EP 17 MLADO-STN» 13 20 21 PESNICA FATUR NAJVIŠJI VRH V TURČm LUAK REKA NA TIROLSKEM 15 NAVI-HANEC, PREBRI-SANEC 19 VIDNA KNJIGA NAJVIŠJE GOROVJE V EVROPI KAJNOV BRAT NALEZLJIVA M^U ČREVESNA BOLEZEN ŠPANSKI NOGOMETAŠ (ALBERT) &JUDOV-SKI MESEC UČENEC CDOLAIN METODA HRVAŠKI OTOK SEVERNO 00 MOLATA PRIPADNIK AMORITOV NEKDANJI CnROENOV AVTOMOBD- POGAN; VELIKAN LEON SPINKS GOVEJI SAMEC ITALUAN-SKIMOTO-CntLIST (VALENTINO) 24 ŽUŽKOJED, KI RUE VZEMUI NEKDANJI HRVAŠKI NOGOMETAŠ (GORAN) 22 DREVORED 10 INDLIANEC V PERUJU DAVm OJSTRAH FRANCOSKA VESOUSKA RAKETA ITALUJM- SKI REŽI-SER(DINO) P^^E MEHKO USNJE IZ KOŽ DIVJADI INDUSKO GLASBILO, LUTNJA Z DOLGIM PLOSKIM VRATOM NEMŠKI PISATEU (KARL) VRSTA SLAB PESNIK UUBICA LEANDRA V GRŠKI MITOLOGIJI ZDRAVILNA RASTLDONA AU PREDPONA V SLOVNICI 18 CENO LEPOnČJE SKRIVNOST SPOJINA GLICERDLA IN DUNE KISLINE RADOVA-NOVIČ 23 14 SKUP TANJ. STVARI ŠPORTNA DVORANA 12 RUM ŠANTL DRAGO IBLER REAKTIVNO LETALO NEMŠKI ORGANIST (KASPAR) DELILEC PRAVICE ITAU-JANSKA REKA NERAV ANnKI AVTOR: GREGA RIHTAR Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 30 evrov Tradicionalne kitajske medicine 2. nagrada: vstopnica za 1 osebo v Deželo savn Term Dobrna in bon za veliko klasično pico Gostišča Hochkraut 3.-5. nagrada: zgoščenka zabavne glasbe Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 26. avgusta. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 13. avgusta. Rešitev nagradne križanke iz št. 63 Vodoravno: RAČKA, NITKAR, AGA, DH, MOŠA, POLETNE, IRKA, RAN, SUPERGA, NJIVA, DRAMATURGIJA, RČ, ROMA, ETE, VENETI, EGO, BRAZDA, KLIC, VOTEK, ŽON-TA, NA, OVAL, PROGAR, ZA, RI, TALIGE, AVA, ELDORADO, SKRT, DAVNINA, KATION, PLOSKAJ, ORK, PO, MI, BEN, ESTERA, TARAS. Geslo: Poletna osvežitev s štrbunki Radia Celje. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 30 evrov Tradicionalne kitajske medicine, prejme: Linda Zottel, Ložnica pri Žalcu 19b, 3310 Žalec. 2. nagrado, vstopnice za 4 osebe na prireditev Dežela Celjska vabi _ na Starem gradu v Celju, prejme: Irenca Cerovšek, Podvrh 113, 3314 Braslovče. Ona: S partnerjem se bosta odpravila na obisk k prijateljem, kjer vaju čaka presenečenje, ki se ga bosta res razveselila. Zabavali se boste kot že dolgo ne in si tako privoščili tudi malo manj običajne stvari. On: Ne izgovarjajte se na utrujenost in stres, ampak zagrabite priložnost, ki se vam ponuja. Prav takrat, ko se vsi pritožujejo, je priložnost za uresničevanje tistih reči, ki si jih ostali ne upajo. POMOČ: ADOLESCENT-mladostnik, AFIKS-pripona ali predpona v slovnici, KLAIPEDA-mesto v zaliodni Litvi, ROTATOR-mišica obračali«, SORTA-vrsta 3.-5. nagrado, vstopnici za 2 osebi na prireditev Dežela Celjska vabi _ na Starem gradu v Celju, prejmejo: Valčka Kantužer, Paridol 34, 3263 Gorica pri Slivnici; Marija Krajnc, Koroška c. 31, 3320 Velenje in Karolina Klepej, Mala Breza 28, 3271 Šentrupert. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. TEHTNICA Ona: Zdravje se vam bo poslabšalo. Malo bolj boste morali paziti nase, če nočete žalostno končati. Vikend je čas, ko je bolje, da ostanete lepo v postelji in se zabavate z lastno in partnerjevo domišljijo. On: Po naporih iz preteklih dni boste lahko spet malo lažje zadihali in si privoščili tudi nekaj časa samo zase in za partnerko. Vsega sicer ne boste nadoknadili, vendar vam bo vseeno lepo. Ona: Ne boste mogli skriti ljubosumnosti, kar pa ne bo ravno po godu partnerju. Ne napihujte zadeve, če za to nimate tehtnega vzroka, saj si boste zelo otežili življenje, pa še partnerja lahko izgubite! On: Poskusite razmisliti čimbolj nepristransko in mogoče boste končno spregledali, da je on čisto drugačen, kot ste si ga zamišljali. Zato nikar ne rinite z glavo naravnost v zid, saj se lahko ta podre ^ DVOJČKA ^ Ona: Zabavali se boste bolj, kot ste sprva načrtovali. To vam lahko prinese tudi neprijetne posledice, ki se vam bodo obesile na že tako preobremenjena ramena. Poiščite pomoč, dokler je še na voljo! On: Poslovni uspehi se bodo vrstili en za drugim in le stežka boste zadržali evforijo, ki vas bo preplavila. To bo vaš teden, zato ga izkoristite do konca, četudi boste za vikend domala obnemogli. Ona: Naveličali se boste čakanja in stvari vzeli v svoje roke. To se tiče predvsem ljubezenskega življenja, kjer vam bo ta pristop prinesel kar precej pozitivnih sprememb, ki jih na nek način že komaj čakate. On: S partnerko se bosta ujela v povsem presenetljivih situacijah, kar bo v veliki meri presenetilo oba. Izmislite si kaj, česar še nista počela in videli boste, da se bosta zabavala kot že dolgo ne. Ona: Držite se prvotnih načrtov v ljubezni, pa boste videli, da se bo končalo celo bolje, kot ste pričakovali sprva. To vam bo vsekakor okrepilo samozavest. On: Opazili boste, da se nekdo posebej zanima za vaše pogoste ljubezenske avanture. Poskusite, nič vas ne stane. Dobro pa bi bilo, če bi popazili na določene poteze, ki utegnejo pustiti neugodne posledice. STRELEC ^ Ona: Treba bo razčistiti določene zadeve na poslovnem področju, saj imate že počasi dovolj tega zavlačevanja s strani sodelavcev. Zahtevali boste pojasnila in pri tej zahtevi tudi trmasto vztrajali. On: Strah vas je resnice, zato jo poskušate na vsak način preglasiti. Pazite, da se ne za-pletete, saj lahko izgubite odličnega prijatelja, ki ga bo le stežka pridobiti nazaj. Vsaka druga možnost bo veliko boljša. KOZOROG jSk Ona: Niste ravno v najboljšem obdobju. Zelo dobro bi bilo, če bi se vsaj malo imeli v oblasti, sicer se vam ne obeta nič dobrega. Vsaka hitra odločitev se lahko hitro obrne proti vam in povzroči kup neprijetnosti. On: Prijeten teden poln presenečenj se bo prevesil v še prijetnejši vikend. Z osebo, do katere gojite več kot le prijateljstvo, se boste prav prijetno ujeli. Kdo ve, morda je prav to tisto ta pravo. Ona: Partner bo slabe volje, saj bo začel sumiti, da se mu za hrbtom dogaja nekaj, kar ni v njegovem interesu. Le stežka ga boste prepričali, da si vse skupaj le domišlja, saj je resnica nekaj povsem drugega. On: Izgovarjali se boste na preobilico dela, vendar sami najbolje veste, da so resnični vzroki nekje povsem drugje. Avantura, v katero ste se zapletli, vam bo vzela veliko več časa, kot si lahko privoščite. DEVICA ^ Ona: V ljubezni se vam bo izpolnila velika želja v povezavi z znancem, ki vas je pred kratkim zavrnil. Tokrat se bodo zadeve obrnile povsem po vaših pričakovanjih - morda pa še nekoliko bolje. On: Prepirali se boste zaradi neke malenkosti, že naslednji trenutek pa se boste vsemu le še smejali. Ne zapravljajte dragocenega časa za takšne banalnosti, ampak se raje posvetite ljubimkanju s partnerko. i Ona: S partnerjem boste sklenili dogovor o prihajajočem praznovanju, a bo treba tudi malo popustiti, česar niste najbolj vajeni. Je že tako, da bo v prihodnje treba marsikdaj skleniti kakšen kompromis. On: Sklenili boste vrsto poznanstev in slišali kup laskavih priznanj. A nikar se preveč ne zanesite Nič še ni dorečeno in vse se še lahko spremeni. Ljubezen in posel sta negotovi stvari. Ona: Novo poznanstvo bo začelo preraščati v trdno prijateljstvo, ki vam bo v bodoče pomenilo veliko več, kot ste pričakovali sprva. Kdo ve, mogoče bo iz tega prišlo celo do ljubezni! On: Ambicioznost ni vselej koristna in v to se boste kmalu tudi prepričali. Zato bi bilo dobro, če bi malo zmanjšali načrte, da pristanek na tleh ne bo prehud. Toda samo brez kakršne koli panike. Emil Hedžet, predsednik pokrajinske zveze društev upokojencev Celje, si je verjetno zaželel, da bi vsi njegovi člani živeli na tako visoki nogi kot gospodična, ki jo je srečal na otvoritvi stolpa. Druženje ob odprtju Friderikovega stolpa Stari grad, ponos Celjanov, je od tega tedna še veličast-nejši. Po več letih obnove so v torek za obiskovalce spet odprli Friderikov stolp, simbol nesrečne ljubezni med Friderikom in Veroniko. Na slovesni otvoritvi stolpa se je zbrala množica obiskovalcev in vsi po vrsti so prikimavali, da velja celjski Stari grad za eno najlepših prizorišč daleč naokoli. Foto: SHERPA Okrožni državni tožilec Ivan Žaberl je na celjski Stari grad prišel v spremstvu svoje žene Taje, sicer direktorice celjske območne enote ZPIZ-a. Ne, ne. Direktorica Doma ob Savinji Bojana Mazil Šolinc (levo) in vodja kabineta celjskega župana Aleksa Gajšek Krajnc na Stari grad nista prišli poležavat na ležalnike, ampak kot mnogi drugi občudovat Friderikov stolp, s katerega se odpira čudovit razgled. Odprtja prenovljenega Friderikovega stolpa se je udeležil tudi največji poznavalec slovenskih gradov dr. Ivan Stopar. Po njegovem izrazu sodeč mu je nova podoba stolpa všeč. S prvo damo kozmetike Danica Zorin Mijošek iz Rogaške Slatine je uspešna poslovna ženska, za katero pravijo, da je tudi prva dama slovenske kozmetike. Podjetje Kozmetika Afrodita, ki ga je ustanovila ter ga uspešno vodi, praznuje letos že štiri desetletja ter je preživelo vse viharje časa, od pojava močne tuje konkurence do hude vojne v naši južni soseščini, kjer je bil pomemben trg. Začela je v majhnem kozmetičnem salonu v domači Rogaški Slatini, danes jo obkroža več kot sto sodelavcev. Tako zadovoljno nasmejana je bila ob poslušanju obrazložitve k najvišji nagradi domače občine, ki jo je prejela letos, podelil pa ji jo je župan Branko Kidrič (oba na fotografiji). Danica Zorin Mijošek je drugače mama treh sinov ter že babica. Poročena je z Ivom Mijoškom, med drugim občinskim svetnikom ter priznanim vinogradnikom, ki je na čelu vinogradniškega društva Rogaške Slatine. VSE PDTIVDDIJDJ^ MDSfflfflfETlCD OGLAŠUJTE V PRILOGI Z NAKLADO KAR 100.000 IZVODOV! REZERVIRAJTE SI PROSTOR ŽE DANES! POKLIČITE MARKETING NOVEGA TEDNIKA!