tato 1881. 445 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LTI. — Izdan in razposlan dne 28. decembra 1881. m Postava oil 23. tlm-mhra 1881, 0 Previetji vršbe in eventuvalnem odkupu železnice po cesarici Elizabeti slovoče za državo. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö : Člen T. Naslednji, po c. kr. ministerstvili za trgovino in finance v imenu c. kr. vlade eno strani in po upravnem sovctu c. kr. privilegirano po cesarici Elizabeti ®Woče železnice v imenu le-te družbe z druge strani na Dunaji dne 24. decem-bra 1880 in 28. januvarja 1881 sklenjeni dogovor, o prevzetji vršbe in eventu-Valnem odkupu c. kr. privilegirane po cesarici Elizabeti imenovane železnice za državo odobrava se. Ali železnica cesarice Elizabete naj se samo tedaj za dr žavo odkupi, kadar j°de dana dovoljna varnost za to, da države kot prejemnice knjižno vpisanega jjo]ga \7 predstvenih obligacij no more zadeti večjo obremenilo od onega, katero 01 nastalo, ako bi se imeteljem predstvenih obligacij dodelila pravica, zahtevati da jim njihove predstvenc obligacije nesč obresti po pot od sto in da jim se lste same po nominalni vrednosti avstrijske veljave v srebru nazaj plačajo, ali pa < ajim nosč obresti po 8'85 državne grivne (Reichsmark) in da jim se za vsakih ■*•110 gl(j, avstrijske veljave v srebru nominalne vrednost odrine po 177 državnih gfiven. Cl e n 11. Kot davku podvržen dohodek družbi železnice po cesarici Elizabeti slo-°^(>) od katerega bode ona po §. 10 zgornjega dogovora dolžna počenši od ' Januvarja 1881 opravljati pridobnino in dohoddrino po meri pripisila, bode (T 'ste dobe počenši — poleg dohodka dobljenega iz trgovine s soljo in od alcburškega gazometra, kateri bode posebej davku podvržen, — smatrati tist e vseskuprmga, iz železnice po cesarici Elizabeti slovoče doseženega čistega (*'«»onUoh ) donosa, ki pride po razmerji Števila kilometrov do vsakokratno davku podležečih prog imenovane železnice. Od davkovne vsote po tem takem izračunjene odbiti je vendar iznos doho-dârine, katero bode od obrestnih kuponov predstvenega zajma od leta 1860/62, in po iztečaji davkovne prostosti za progo Neumarkt-Braunau (Simbach) dodeljene tudi od obrestnih kuponov predstvenega zajma od leta 1870 pobirati z deset odstotki nominalne vsote obrestnih kuponov. Ko država železnico cesarice Elizabete odkupi, po tem bode dohodârino od obrestnih kuponov imenovanih predstvenih zajmov pobirati takisto in v tistem iznosu, kakor bi jo imetelji kuponov morali opravljati v slučaji, ko bi za-nje tist čas še družba železnice po cesarici Elizabeti slovoče kot samodolžnica zavezana bila. Člen IH. Finančnemu ministru daje se oblast, v slučaji, ko bi država po §. 14 zgornjega dogovora odkupila železnico cesarice Eiizabete, izdati železnocestne zadolžnice, ki bodo nosile na leto po pet od sto v zlatu davka prostih obresti ter se v nominalni vsoti nadalje v 85 letih poplačajo in zastavno-pravno zavarujejo s progami železnice po cesarici Elizabeti slovoče za zdanjimi zajmi predstvenih obligacij, v skupnem nominalne cifre od devet in petdeset milijonov dvakrat sto tisoč (59,200.000) avstrijskih goldinarjev v zlatu nopresezajočem nominalnem iznosu, ki bode potreben za plačilo po §. 12 dogovora družbi, odnosno likvidatorjem dolžne odkupščine, odnosno za zvršbo ondukaj delničarjem na voljo dane mene njihovih delnic. V §. 12 zgornjega dogovora državni i-pravi pridržana pravica, namesto navedenih petodstotnih izdati Štiri od sto nesoče železnocestne zadolžnice enake vrste, katerih nominalna vsota ne sme presezati štiri in sedemdeset milijonov (74,000.000) avstrijskih goldinarjev v zlatu, sme se zvršiti samo na temelji posebne postave. Člen IV. Službo železnic, ki so predmet tej postavi, naj državna uprava na svoj račun vrši, ter se bode vršba smela na kakega zasebnika ali kako družbo predjati samo na temelji postave, ki se izdâ o tem. Člen V. Ta postava pride v moč tist dan, katerega se razglasi, in zvršiti jo naročeno je ministru za trgovino in finančnemu ministru. Na Dunaji, dne 23. decembra 1881. Franc Jožef s. r. Dogovor, sklenjen na Dnnaji dne 24. decembra 1880 in 28. dne jannvarja 1881 po c. kr. ministerstvih za trgovino in finance v imenu c. kr. vlade z ene strani in po upravnem sovetn c. kr. privilegirane Po cesarici Elizabeti slovoče ze eznice v imenu le te druibe z druge strani, o prevzetji vožnje Q& svoj račun in eventuvalnem odkupu c. kr. privilegirane po cesarici Elizabeti imenovane železnice za državo. §• 1. C. kr. privilegirana družba železnice po cesarici Elizabeti slovoče predeva državo vršbo vožnje po vsem svojem podjetji, sosebno po vseb, družbi pripadajočih in na nje račun za vožnjo rabljenih železnicah z vršbo postranskih poslov vred, med katere spada trgovina solna na račun družbe zvrševana, za še ostalo dobo koncesije. §• 2. Za tega delj preizročl upravni sovet c. kr. privilegirane po cesarici Elizabeti slovoče železnice vse na družbin račun rabljene železnice in vrsene stranske poslove c. kr. državni upravi, katera jih bode po zdaj na račun države vršila ter železnice, dokler jih država ne odkupi, v imenu c. kr. privilegirane družbe železnice po cesarici Elizabeti slovoče na temelji pričujočega dogovora v oblasti imela. Z železnicami bode e. kr. državni upravi preizročiti tudi drugo premično in Nepremično imovino družbino z vsemi dotičnimi ali po družbi upravljanimi zalogi vred, kamor spadajo po imenu pravilom primerni pričuvni zalogi in vsi po-sebno-pričuvni zalogi, brez razločka, naj bodo kot taki, odnosno kot pričuvni halogi posameznih prog ali poslovnih oddelkov v družbinih knjigah vpisani ali ne. Takisto je c. kr. državni upravi izročiti vse v posedu družbe bivajoče listine, Črteže, knjige, račune in ves družbin arhiv, in le-ta bode te listine in pripomočke ves čas, kakor pišejo dotična določila trgovinskega zakonika, hranila tako, da l>ode brez ovire upravnemu sovetu, odnosno družbinim liquidatorjem mogoče Uporabljati jih. §• 3. Izročitev naj se zgodi 1. dne meseca prihajajočega za mesecem, v katerem pričujoči dogovor doseže odobrenje zakonodavno, na temelji pravoredno usta-Novljenih inventarjev in završkov ter bode od tega dne počenši c. kr. državna uprava sama na svoj račun vršila vožnjo. Vendar naj se uže od 1. januvarja 1881 počenši do zgornjega časa družbino podjetje po družbi železnice po cesarici Elizabeti slovoče za račun in na korist države vrši brez posebnega odmenila, katero bi država za to dala, ter naj družba 8» * v tem medčasji v vseh važnih rečeh zadobiva poprejšnje privoljenje c. kr. trgovinskega ministertva. Družba železnice po cesarici Elizabeti slovoče zavezuje se dalje, da za leto 1880 na delnice, tudi od I. emisije dividende samo po pet od sto nominalnega iznosa razdeli ter, kar bi prebitkov po bilanciji od čistega v le-tu 1880 doseženega donosa bilo, v pričuvne zaloge odvede. Počenši od današnjega dne družba železnice slovoče po cesarici Elizabeti nima pravice, brez predhodnega privoljenja c. kr. trgovinskega ministerstva razpolagati s svojimi pričuvnimi zalogi, prodajati ali zastavljati sestavine svoje lasti, prevzemati nove pravilno poslovanje prestopajoče dolžnosti, predmet podjetja predrugačiti ali razdružiti se po drugem načinu, nego je v tem dogovoru prevideno. Za nedostatke, ki bi potekli iz neizpolnitve dolžnosti omenjene v nepo-srednje poprejšnjem odstavku, odgovorna bode družba železnice po cesarici Elizabeti slovoče. Gori omenjena privolitev c. kr. trgovinskega ministerstva vzema se da je dana tedaj, ako se v osmih dnevih po vprašanji izrečno ne odbije. §• 4. Družba železnice po cesarici Elizabeti slovoče ostane tudi po tem, ko bode vršba državi preizročena, vtelovljena v lastninskem listu vložkov želcznocestne knjige, odprte za železnico cesarice Elizabete pri c. kr. deželnem sodišči. Ona ostane posednica železnic ter trdnega in premičnega gradiva v vršbo vožnje po njih spadajočega, kolikor je kot sestavina knjižne jednice zastavljeno predstvenim Verovnikom (upnikom), kakor tudi v dozdanjem razsežaji sama in edina dolžnica za predstvene zajme, knjižno držeče se železnic, in njih pravno razmerje se nikakor ne izpremiuja s prcizročbo vršbe. V ostalem prehaja državi v last z dobo, ko ona vršbo prevzame, vsa aktivna imovina in gotovina družbinega imenja, naj izvira iz katerega koli časa, sosebno vsi pričuvni zalogi, in državi torej tudi edini pripada počenši od 1. ja-nuvarja 1881 ves dobiček, ki se dosežo iz vršnje družbinega podjetja, sosebno železnic in pritičnih poslov. A država prevzema tudi počenši od 1. januvarja 1881 — razen predstvenih zajmov, katerim so tu prišteva tudi od kralj, bavarskih prometnih zavodov za delo kosa od Bravnave do državne mejo naprej prejeti kapital, in razen dolžnosti omenjenih v §. 9, katere bode družba tudi dalje na sebi imela, — vse druž-bine dolgove, dolžnosti, troške in bremena, brez razlike, naj so nastale pred 1. dnem januvarja 1881 ali pozneje, vendar te, ki so nastale po 1. dnevi januvarja 1881, samo pod uvetom, da je družba gledé istih izpolnila v §. 3, odstavku 2 in 4, postavljena določila, da jih bode država sama in edina poplačevala, ter nosi od te dobe počenši redne vzdrževalne in vršilne troške, kakor tudi vse pro-izredne razhodke, sosebno za razŠirjalne stavbe in novo dobave, izgubo, ki bi jo utegnila imeti iz vršbe podjetja, kakor tudi vse nevarnosti in vse druge preizredne nezgode. Med dolgove družbine, ki jih država prevzame, spada sosebno tudi zajem v izvirnem iznosu od 735.117 gld. 12 kr. avstr. velj. v notah, katerega je penzijski zalog uradnikov in služabnikov železnice po cesarici Elizabeti slovoče dal v zidanje upravnega poslopja v Fiinfhausu na Dunaji. Iznosi za izžrebane predstvene zadolžnice ali obligacije in delnice, kakor 'u^i za dospele kupone, kateri bi se pravočasno ne potegnili iz blagajnice, zapa-üeJo zastarevši na korist državi. §. 5. O vršbi vožnje po vseh progah železnice cesaričino Elizabetino ime noseče bode država, dokler jih ne odkupi, pisala poseben račun. A država si prihranja, da upravo teh železnoeestnih prog celo ali delno zedini z upravo drugih po državi oskrbovanih ali državi pripadajočih železnic ter v tem slučaji vršbeni račun za železnico cesarice Elizabete postavi takö, da bode n,)e pravi čisti donos v tem računu razviden. §. 6. V trgovinskem vpisniku ali registru se poočiti z opomnjo utesnitev oblasti "pravnega soveta in velikega zbora, ki obveljâ po meri tega dogovora in sosebno Vsled tega, da država prevzame vršbo vožnje po družbinih železnicah in vršbo iranskih poslov. Med področje, katero ostane upravnema sovetu, spada zlasti naloga, paziti Ila družbe korist državi nasproti, kolikor se tiče izpolnitve tega dogovora, ter potovati se za-njo pred sodiščem in zunaj sodišča, in dalje zastopati družbo v nje-n'h pravnih razmerih do posednikov predstvenih obligacij, od nje izdanih ter v pravdah izvirajočih iz teh pravnih razmerov, ki uže zdaj tek<5 ali ki bi se po pognale. Družbe upravni sovet sestoji do začetka likvidacije iz njega zdaj službujočih in nadalje iz treh udov, ki se izvolijo v rednem velikem zboru leta 1881. to volitev ne bode več nikake volitve v upravni sovet dotle, dokler se Šte-Vllo üdov ne skrči pod pet. Stoprv po tein naj se opravi dopolnilna volitev in to tega števila. Sklepi se bodo tudi tedaj s prosto večino glasov delali. 1*0 meri, kakor se število udov upravnega soveta zmanjša, naj se primerno zHižajo prejemki upravnega soveta, idoči mu po pravilih (statutih). §• 7- Država prevzema vseskupno služabno osebje železnice po cesarici Elizabet '"lenovane pod obrano pridobljenih po njem pravic, brez razločka če se iste opi-r'))o na službeno pragmatiko in na zdanja, tega osebja prejemke uravnujoča pra-ali na posebne službene pogodbe, in zagotovlja temu osebju zlasti vzdržbo D'avic do preskrbovanja, kakeršne mu pripadajo po meri penzijskih in provizij-ustavo v ali statutov železnice po cesarici Elizabeti sloveče, in drugih lskovin. Penzijski zavod, ustanovljen po'železnici cesarice Elizabete za nje uradnike 111 služabnike, provizijski zavod za služabnike in delavce z zalogi, ki so v zvezi N te,"i zavodi, blagajnica bolniška in podporna za služabnike in delavce, zalogi V ^varovanje od nezgod, blagajnica ščedilna (hranilna), ponapredščine in pod- porščine dajoča, in pa društvo šolskega zaloga za služeče bodo dalje imeli svoj obstanek z dozdanjimi statuti, dokler se le-ti ne predrugačijo po načinu v njih propisanem, odnosno, če in dokler se ne napravi s privolo obojostranskih upravičencev združba z enakovrstnimi preskrbovalnimi ali dobrodelnimi zalogi državnih železnic, ki bi sev bodoče z vsemi ali nekimi progami železnice po cesarici Elizabeti slovoče pod eno upravo zedinili, ali z zasebnimi železnicami, upravo katerih bi država prevzela. Država stopa s 1. dnem januvarja 1881 v vse pravice in dolžnosti, ki jih družba železnice po cesarici Elizabeti slovoče gledé zgornjih zalogov po men veljavnih ustavov sama ima. V bodoče bode c. kr. državna uprava zvrševala oblasti, ki so po teh ustavili dodeljene družbenemu upravnemu sovetu. Tistim osebam, katerim je upravstvo železnice slovoče po cesarici Elizabeti z ozirom na pravičnost letne zapored tekoče podporŠčine dovolilo, bodo se te podporščine po meri dovolitve te tudi pozdaj izplačevale. §. 8. Počenši od 1. dne januvarja 1881 in dokler država železnice ne odkupi bode država družbi železnice po cesarici Elizabeti imenovane pravočasno na raz-polog dajala: a) Tiste letne iznose, ki so v različnih rokovih dospelosti potrebni v opravo dotekajočih dobama letnin po 819 000 gld. avstr. velj. v notah za zajem od 15,750.OOOgld. avstr. velj. v notah, prejet od c. kr. priv. kreditnice za trgovino in obrtnost, po tem po 48.152 mark 54 fenikov nemško-cesarstvene veljave za kapital v delo kosa od Brunova do državne meje, prejet naprej od kralj, bavarskih prometnih zavodov v iznosu od 1,040.083 mark 71 fenikov, dalje v opravo obresti po 5 od sto v srebru dolžnih in po črteži, tudi v srebru računjenih razdolžnin za družbene zajmove predstvenih obligacij, namreč od leta 1860 do 1862 za 32,982.000 gld. v srebru, od leta 1869 do 1871 za 16,200.000 gld. v srebru, od leta 1870 za 6,400.000 gld-v srebru, od leta 1872 za 8,200.000 gld. v srebru in od leta 1873 za 24,000.000 gld. v srebru, vsega 87,782.000 gld. v srebru; L) v semestralnih ratah dne 30. junija in 31. decembra vsakega leta po izteku dospevajočo nobenemu drugemu nego niže (§. 10) v misel vzetemu davku, in nikakemu odbitku z državne strani ne podležečo, zlasti tudi štemplj3, prosto letno rento, katera se do konca leta 1911 ustanavlja na dva milijona tri sto lisoč (2,300.000) gld. avstr, veljavo v notah in na en milijon trikrat sto pet in dvajset tisoč (1,325.000) gld. avstr. velj. v srebru. Iz iznosa zgornjo letno rente v notah opravljati bode dividendo za delnice 1. emisije (glavno železnico), a gledč iznosa v srebru naznačenega določa se, da bode dividende za delnice II. emisije (Linc-Budejevice) iz delne vsote od 525.000 gld. in dividende za delnice III. emisijo (Saleburg-Tirolsko) iz delu® vsote 800.000 gld. opravljati. Počenši od leta 1912 bodo sc namesto zgornje trdne rento vsled poplačilu / delnic, ki nastopi tedaj, plačevale v priloženem črteži, ki razkazuje iznose za opravo dividend od delnic različnih emisij in za razdolžbo njihovo, ustanovljene letnine do popolnega poplačila delnic, ki s- opravi po le-tein črteži. Za plačilo zgornje letne rente zastavljen je čisti donos železnice po cesarici •Elizabeti slovoče, kolikor ni zastavljen predstvenim Verovnikom v zavarovanje °bresti in razdolžbo na železnico vknjižcnik predstvenib zajmov. §• 9. Družbi železnice po cesarici Elizabeti slovoče dodeljuje se pravica od pri-čuvnih zalogov, ki prejdejo pod državno upravo, dva milijona (2,000.000) goldinarjev avstr. velj. v notah z obrestmi po pet od sto vred od deleža katerikrat ne Porabljenega te glavnice, ki se začnč računiti od 1. januvarja 1881, na obračun zahtevati in uporabiti v toliko, kolikor je potreba: oj v opravo družbenih razhodkov, ki ostanejo tudi za naprej na skrbi družbe in kateri se posebej dogovoré, in pa b) v založbo razhodkov za obresti in odplačilo prodstvenih zadolžnic (prijori- tet), kar bi jih bilo več, nego država za to po §. 8 na razpolog daje. Od vsot teh družbi pristoječih deležev ne bodo se štemplji ali pristojbine niti davki opravljali. Kaki te vrste a) in b) razhodki, ki bi presezali zgornjo vsoto, zadenejo družbo. Kar od zgornje vsote preostane, ko država železnico odkupi, odnosno ko se ^vede liquidacija, bode države prosta svojina ali last. Ako bi, kakor se ne pričakuje, družba po izteku desetih let, računeč od 1- januvarja 1881 še morala kaj plačevati za predstvene obligacije v ime obresti ■n razdolžbe, kar bi bilo šteti za večji razhodek v zmislu prejšnjega odstavka b), bi v tem slučaji nastopil ta nadaljšnji uvet, da bi družba, ne imajoč drugovrstne založbe, bila primorana odhiti nekaj od delničnih kuponov ter s temi odbitki dobaviti novcev za ta plačila, dogovarja se, da naj taki odbitki zadevajo družbo samo v toliko, kolikor se z njimi letna dividenda delnic 1. emisije ne ntnanjša pod 10 gld. 50 kr. avstr. velj. v notah, in pri delnicah TI. ali III. emisije ne pod 10 gld. avstr. velj. v srebru, tako namreč, da bode, kar bi primanj-kalo v popolnitev delnične dividende do postavljenega v cifrah najmanjega lznosa, morala država doplačati. §. 10. C. kr. državna uprava bode družbi železnice po cesarici Elizabeti slovoče brez b'oška na razpolog dajala tiste vsote, katere bode družba počenši od 1. januarja 1881 po meri pripisila dolžna od dohodkov deloma davka prostih, ki jej P° §. 8 a) in b) dotekajo, v ime pridobnine in dohoddrine plačevati. Nasproti bode družba c. kr. državni upravi plačevala davke, ki se po veljaven zakonih davkovnih uže zdaj od obrestnih kuponov predstvenega zajma od let i860—1862 kot odbitek po deset od sto efektivno pobirajo, ali ki se bodo pobirali v bodoče od obrestnih kuponov predstvenega zajma od leta 1870. Prostost od dohoddrine in štempeljskih pristojbin od kuponov, katera zdaj velja za železnico Linc-Budejevice in Saleburško-Tirolsko, po tem za Hetzen- dorf-Kaiser-Ebersdorfsko železnico, podaljšuje se za ves čas, za katerega bode koncesija še trajala. Tudi od družbinih delničnih kuponov I. emisije ne bode se počenši od 1. julija 1881 več nič odbijalo v ime štempeljskik pristojbin od kuponov. §. n. ' Jm Predstvenim Verovnikom železnice po cesarici Elizabeti slovoče, sosebno po-8ednikom predstvenih od železnocestne družbe izdanih obligacij izrečno pridrža-vajo se vse njihove pridobljene pravice v polnem obsegu. Zlasti se pričujoči dogovor nikakor ne dotika predstvenim Verovnikom na korist veljajoče pravne zastavljenosti družbenih železnocestnih prog za obresti in za odplačilo na-nje uknjiženih predstvenih zajmov, niti se dotika reda, po katerem ti zajmovi knjižno idejo eden za drugim. Družb i železnice po cesarici Elizabeti slovoče ostane v dozdanjem obsegu tako osebna kakor stvarna (realna) dolžnica za svoje predstvene zajme, ter je premena v tem razmeru mogoča edino s privolitvijo upravičencev, odnosno njihovega zakonitega zastopstva. Družba ima dolžnost, plačila letnin, obresti, razdolžnin ter rente, kijih je država v pričujočem dogovoru zagotovlja, uporabljati pred vsem drugim v opravo obresti in v odplačilo kapitala. §. 12. Družba po cesarici Elizabeti imenovane železnice ustopa c. kr. državni upravi pravico, počenši od 1. januvarja 1881, vsak čas železnico cesarice Elizabete odkupiti pod naslednjimi uveti: Ako se c. kr. državna uprava poprime te pravice, po čemer ob enem nastopi likvidacija družbe, prejdejo v državno svojino vse k železnici cesarice Elizabete spadajoče železnice z družbenim deležem Dunajske zvezne železnice in k vršbi vožnje po njih spadajočim trdnim in premičnim materijalom (§. 4) vred, kakor leži in stoji in brez družbine dobrostojnosti. Nasproti bode država, poprimsi se pravice, odkupiti železnico, dolžna na-njo uknjižene predstvene zajme prevzeti, da jih sama poplača, družbo osebne zaveze, ki jo ima gledé teh zajmov — kolikor jo to zakonito potrebno in dopustno — odvezat dati ter družbi, odnosno liquidatorjem izplačati devet in petdeset milijonov dve sto tisoč (59,200,000) avstrijskih goldinarjev v zlatu nominalno odkup-ščine, razumene v železnocestnih zadolžnicah, ki bodo na leto po 5 od 100 v zlatu davka prostih obresti nosile in ki se najpozneje v 85 letih z nominalnim iznosom izplačajo ter na progo železnice po cesarici Elizabeti slovoče zastavno-pravno zavarujejo za zdanjimi zajmi predstvenih obligacij. Od tega iznosa prihaja na eno delnico Ï. emisije nominalno po sto devetdeset (190) avstrijskih goldinarjev v zlatu in na eno delnico II. emisije po sto šestdeset osem (108) avstrijskih goldinarjev v zlatu in na eno delnico III. emisije po sto šestdeset (100) avstrijskih goldinarjev v zlatu nominalno. C kr. državna uprava pridržuje si pravico, namesto tu zagotavljanih železnocestnih zadolžnic po pet od sto kot odkupščino plačati enakovrstne zadolžnice po štiri od sto v nominalnem iznosu od štiri in sedemdeset milijonov (74,000.000) avstrijskih goldinarjev v zlatu, od katerih pride na ene delnico I. emisije nomi-nalno po dve sto trideset sedem in pol (237*50) avstrijskih goldinarjev v zlatu, Pa eno delnico II. emisije po dvesto deset (210) avstrijskih goldinarjev v zlatu 111 na eno delnico III. emisije po dvesto (200) avstrijskih goldinarjev v zlatu. Vsakemu delničarju bodi na voljo, odstopiti svoje pravice, t. j. oddati svojo delnico s kuponi in talonom vred c. kr. državni upravi in zahtevati: a) ali po zamenji izročbo nominalne vsote v železnocestuih zadolžnicah, kakor jc na eno delnico pri cifri postavljena, ali b) odštempljanje oddane delnice v tem zmislu, da se ista premeni s tem v državno zadolžnico, slovočo na nominalno vrednost delnice, po ti vrednosti v teku koncesije dobe nazaj odplača in do tega odplačila da bode nosila brez davka naslednje letne obresti, namreč: 1. Delnica (akcija) prve emisije enajst goldinarjev petdeset krajcarjev (11 gld. 50 kr.) avstr. velj. v notah na leto; 2. delnica druge emisijo deset goldinarjev petdeset krajcarjev (10 gld. 50 kr.) avstr. velj. v srebru na leto; 3. delnica tretje emisije deset goldinarjev (10 gld.) avstr. velj. v srebru na leto. Za ta na voljo puščen izbor daje se delničarjem rok Šestih mesecev, kateri bodi z naročilom delničarjem, poprijeti se dane jim pravice izbora, trikrat od 14 do 14 dneh javno razglašen, kakor je pisano v pravilih (statutih). Po izteku šestmesečnega roka odbije se od odkupščine gori postavljene po tem, kakor obstoji v železnoeestnih zadolžnicah z obrestmi po 5 ali 4 od sto, za v8ako zamenjano ali odštempljano delnico 1. emisije nominalna vsota od 190 ali 237*50 goldinarjev v zlatu, za vsako delnico II. emisije nominalna vsota od 168 ali 210 goldinarjev v zlatu in za vsako delnico III. emisije nominalna vsota od 160 ali 200 goldinarjev v zlatu. Kar po le tem od odskupščine ostane, izroči se aružbinirn likvidatorjem in oni razdelč ta ostanek med imetelje ni odšternpljanih ûi zamenjanih ter s tem za promet preklicanih delnic po razmerji gori ciframa postavljenih nominalnih vsot, jemaje od njih dotične delnice s kuponi in taloni. Za kupone, kar bi jih manjkalo, zadrži se primerni iznos od skupila razdeljevanju namenjenega. Delež likvidacijskega skupila, ki pride na delnice v šestmesečnem roku Davzlic razglasu opravljenem po pravilih neprinesene, shrani se sodno na korist maajočim pravico. §. 13. Zeleznocestne zadolžnice, ki se bodo dajale zamenjama, dobodo poluletne, po izteku 1. januvarja in 1. julija dospevajoče obrestne kupone, katerih prvi 6o8pè za plačilo po izteku tistega pululetja, pred začetkom katerega se je storila kamenja, tako da bode poluletna dividenda, začevša se pred zamonjo, še po pol-t,em izplačana. (SlovunUcb ) 90 OdŠtempljanim delnicam bode takisto pridati obrestne kupone z enako dospelostjo, a dozdanje pole kuponov in dozdanji taloni naj se zadrzé. Ako bi pri zamenji, odnosno pri odštempljevanji delnic manjkalo kaj kuponov, kar bi jih bilo tudi oddati, zadrzé se kuponi državnih zadolžnic za do-tični éas. §. 14. C. kr. državna uprava izrekuje, da jo je volja, pravice podeljene ji v §. 12 tega dogovora, da sme namreë odkupiti železnico cesarice Elizabete, v tem slučaji in tedaj poprijeti se, kadar bode družbi železnice po cesarici Elizabeti imenovane mogoče, c. kr. državni upravi zavaro, ki se le-tej sami vzvidi dovoljna, podati za to, da ne vzmore države kot prejemnice vknjiženega dolga iz predstve-nih obligacij zadeti večje breme (obtežilo), nego c. kr. državna uprava sama s posebnim, na zgornje določilo pričujočega dogovora izrečno vzkljicujočim se izrecilom spoznâ, da sme biti. Zvršiti s pravico odkupa zvezane, v §. 12 tanje določene nasprotne oprave in storitve bode državna uprava dolžna še le tedaj, ko bode železnično-knjižm prepis vse železnocestne svojine na državo izveden. Za tega delj bode družba železnice po cesarici Elizebeti slovoče imela dolžnost, izdati potrebne listine, ko-likorkrat bi c. kr. državna uprava zahtevala. Ako bi nenadno kaj bremen pozneje prišlo k danajšnjemu v železnično knjigo vpisanemu bremenstvu, bode družba železnice po cesarici Elizabeti slovoče za-nje odgovorna. §• 15. Ako država železnico cesarice Elizabete odkupi, opravi se likvidacija družbe na račun države in po načinu, ki ga propiše država. Kot likvidatorji naj poleg nadzornika, ki ga določi c. kr. državna uprava, službujejo tisti udje družbinega upravnega soveta, ki bivajo o nastopu likvidacije. §• 16. Bodoč da zvrševanje koncesiji primernih pravic družbe po cesarici Elizabeti imenovane železnice po meri pričujočega dogovora prehaja na državo, odveže po le tem družba istodobno dotičnih v koncesiji naloženih j* dolžnosti. Soglasno se priznava, da o povodu državnih ponapredščin (z obrestmi vred), ki jih je železnica cesarice Elizabete prejela in ki so razvidne iz obračuna do konca 1880, po zdaj ne vzmore družbe zadeti dolžnost odplačila v oziru na določila koncesij in pričujočega dogovora. §• 17. Ob enem s progami železnice po cesarici Elizabeti slovoče prevzame c. kr. državna uprava vršbo vožnje po c. kr. državni železnici Braunau-Strasswalcben *er izgubi svojo moč pogodba o vršbi vožnje po tej državni železnici dne i5. avgusta 1880 sklenjena. Takisto ugasne s prehodom vršbe pravica soporabe družbi železnice po cesa-rici Elizabeti slovoče na temelji postave od 1. junija 1879 (Drž. zak. št. 86) dobljena gledé podaljška Dunavsko-obrežne železnice, izdelanega od države. §. 18. C. kr. erar naj se kot lastnik neprimičnin družbenih, katere niso predmet bleznocestni knjigi, vknjiži precej po zakonodavnem odobrenji tega dogo-v°ra ter bode družba železnice po cesarici Elizabeti slovoče pravočasno na zahtev c. kr. državne uprave izdala pravne listine potrebne za knjižni prepis na državo. Dalje se ukrepa, da se ta dogovor po zakonodavnem odobrenju v železničo-kajižnih vložkih na lastninskem listu vpiše kot dodatek k ondukaj obseženim, P°djetju na vso knjižno enoto pristoječim pravicam in njihovim utesnitvam. Ta vpis naj se opravi sosebno v to, da se poočitijo iz pričujočega dogovora izvirajoče utesnitve družbinih s koncesijo zadobljenih pravic, in pa v §. 8 tega dogovora pripuščena zastavljenost čistih donosov železnice za družbi zagotovljeno plačilo letne rente. Omenjeni vpis bode izbrisati, čim se država kot lastnica v vložek vpiše. §. 19. Stranki pogodnici odrekata se pravice, izpodbijati ta dogovor zarad prikrate bz polovico vrednosti. §. 20. Družbi železnice po cesarici Elizabeti slovoče zagotovlja se izrečno, da c- kr. državna uprava vršbe po železnicali, ki spadajo k družbenemu podjetju, dokler jih ne odkupi država, ne prepusti nikomur drugemu, razen ko bi v to privolil veliki zbor delničarjev železnice po cesarici Elizabeti slovoče, sestavljen P° §. 27 družbenih pravil. §. 21. Določila pričujočega dogovora naj za družbo železnice po cesarici Eliza-bti slovoče dobodo isto moč kakor pravila ter naj se po doseženem odobrenji c- kr. ministerstva notranjih pravil pridenejo družbenim pravilom kot dodatek. §. 22. Pričujoči dogovor in vloge, vpisi, izdatki, pogodbe in druge listino, katc-isti povod dd, uživajo pristojbinsko in štempeljsko prostost. §. 23. Pričujoči dogovor, ki se v dveh istopisih štemplja in pristojbin prost izdaje, dohode vezavno moč za železnocestno družbo po privolbi velikega zbora delni' čarskega, kateri naj se skliče tak<5, da še pred koncem januvarja 1881 va-nj pr1' voli, a za c. kr. vlado po odobrenji sè strani zakonodavstva, katero bode stoprv po tem zahtevati. Ako bi zakonodavstvo dogovora ne odobrilo do konca junija 1881*), istl družbe več vezal ne bode. *) Opomnja. Ta rok se je po glasu zapisnika od 28. junija 1881, odobrenega z ukrepom velikega zbora delničarskega od 30. julija 1881, podaljšal do konca decembra 1881. Crtež za razdolžbo ali odplačilo delnic c. kr. privilegirane železnice imenovane po cesarici Elizabeti in to: I. emisija 200.000 delnic po 210 gld. = 42,000.000 gld. av. velj. v notah, II. emisija 50.000 delnic po 200 gld. = 10,000.000 gld. av. velj. v srebru, III. emisija 80.000 delnic po 200 gld. = 16,000.000 gld. av. velj. v srebru. k , 0I,CI vsacega v naslednjem erteži navedenih let odkupi se po polni nominalni vrednosti in uniči ondukaj povedano evilo delnic na temelji žrebanja, ki se v primerni dobi popred opravi in razglasi. Pocensi od odkupa izgube dotične delnice vsako pravico do dividende. I. emisija. Leto Število delnic po 210 gld. av. v. v notah, ki jih je uničiti Delež dividende Razdolžbeni delež Skupna letnina v notah avstr. velj. d o s p e v a j o c d n e 30. junija 31. decembra gld. kr. gld. kr. gid. kr. gld. kr. 1912 1.031 1,150.000 1,150.000 — 216.510 — 2,516.510 — 1913 1.088 1,144.071 75 1,144.071 75 228.480 — 2,516.623 50 1914 1.148 1,137.815 75 1,137.815 75 241.080 — 2,516.711 50 1915 1.210 1,131.214 75 1,131.214 75 254.100 — 2,516.529 50 1916 1.277 1,124.257 25 1,124.257 25 268.170 — 2,516.684 50 1917 1.347 1,116.914 50 1,116.914 50 282.870 — 2,516.699 — 1918 1.420 1,109.169 25 1,109.169 25 298.200 — 2,516.538 50 1919 1.498 1,101.004 25 1,101,004 25 314.580 — 2,516.588 50 1920 1.581 1,092.390 75 1,092.390 75 332.010 — 2,516.791 50 1921 1.666 1,083.300 — 1,083.300 349.860 — 2,516.460 — 1922 1.759 1,073.720 50 1,073.720 50 369.390 — 2,516.831 — 1923 1.854 1,063.606 25 1,063.606 25 389.340 — 2,516.552 50 1924 1.956 1,052.945 75 1,052.945 75 410.760 — 2,516.651 60 1925 2.063 1,041.698 76 1,041.698 75 433.230 — 2,616.627 50 1926 2.176 1,029.836 50 1,029.836 60 456.960 — 2,516.633 — 1927 2.295 1,017.324 50 1,017.324 50 481.950 — 2,516.599 — 1928 2.421 1,004.128 25 1,004.128 25 508.410 T 2,516.666 50 1929 2.563 990.207 50 990.207 60 536.130 — 2,516.545 — 1930 2.694 976.527 75 975.527 76 666.740 — 2,616.795 50 1931 2.840 960.037 25 960.037 26 596.400 — 2,516.474 60 1932 2.997 943.707 25 943.707 25 629.370 — 2,516.784 50 1933 3.160 926.474 50 926 474 50 663.600 — 2,516.549 — 1934 3.333 908.304 50 908.304 50 699.930 — 2.516.539 — Odnos . 45.367 — — — — 9,627.070 — — — I. e m i s j i a. Leto Število delnic po 210 gld. av. v. v notah, ki jih je uničiti Delež dividende Razdolžbeni delež Skupna letnina v notah avstr. velj. d o s p e v a j o c d n e 30. junija 31. decembra gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. Prenos . 45.367 9,527.070 1935 3.516 889.139 75 889.139 75 738.360 — 2,516.639 50 1936 3.709 868.922 75 868.922 75 778.890 — 2,516.735 50 1937 3.912 847.596 — 847.596 — 821.520 — 2,516.712 — 1938 4.125 825.102 — 825.102 — 866.250 - 2,516.454 — 1939 4.352 801.383 25 801.383 25 913.920 — 2,516.686 50 1940 4.590 776.359 25 776.359 25 963.900 — 2,516.618 50 1941 4.842 749.966 75 749.966 75 1,016.820 — 2,516.753 50 1942 5.106 722.125 25 722.125 25 1,072.260 — 2,516.510 50 1943 5.387 692.765 75 692.765 75 1,131.270 — 2,516.801 50 1944 5.681 661.790 60 661.790 50 1,193.010 — 2,516.591 — 1945 5.902 629.124 75 629.124 75 1,258.320 — 2,516.569 50 1946 6.321 594.670 75 594.670 75 1,327.410 — 2,516.751 50 1947 6.666 558.325 — 558.325 — 1,399.860 — 2,516.510 - 1948 7.032 519.995 50 519.995 50 1,476.720 — 2,516.711 — 1949 7.416 479.561 60 479.561 50 1,557.360 — 2,516.483 — 1960 7.823 436.919 50 436.919 50 1,642.830 — 2,516.669 — 1951 8.252 391.937 25 391.937 25 1,732.920 — 2,516.794 50 1952 8.703 344.488 25 344.488 25 1,827.630 — 2,516.606 50 1953 9.179 294.446 — 294.446 — 1,927.590 — 2,516.482 — 1954 9.683 241.666 76 241.666 75 2,033.430 — 2,516.763 50 1955 10.212 185.989 50 185.989 50 2,144.520 — 2,516.499 — 1956 10.772 127.270 50 127.270 60 2,262.120 — 2,516.661 — 1967 11.362 65.331 50 65.331 50 2,386.020 — 2,616.683 — 200.000 — — — — 42,000.000 — — — II. emisija. Število delnic po 200 gld; av. v. v notah, .«••1 * »v... ki jih je umciti Deh ž dividende Razdolžbeni delež Skupna letnina v notah avstr, velj- Leto d o s p e v a j o c d n e 30. junija 31. decembra gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kf. 1912 275 262.500 _ 262.500 55.000 — 580.000 - 1918 290 261.056 25 261.056 25 58.000 — 580.112 50 1914 305 259.533 75 259.533 75 61.000 — 580.067 50 1915 322 257.932 50 257.932 50 64.400 — 580.265 — 1916 338 256.242 — 256.242 -*■ 67.600 — 580.084 — 1917 356 254.467 50 254.467 50 71.200 — 580.135 — S 1918 375 252.598 50 252.598 50 75.000 — 580.197 — 1919 394 250.629 75 250.629 75 78.800 — 580.059 50 1920 415 248.561 25 248.561 25 83.000 — 580.122 50 1921 437 246.382 50 246.382 50 87.400 - 580.165 — 1922 459 244.088 25 244.088 25 91.800 — 579.976 50 1923 484 241.678 50 241.678 50 96.800 — 580.157 — 1924 509 239.137 50 239.137 50 101.800 — 580.075 — 1925 536 236.465 25 236.465 25 107.200 — 580.130 50 1926 565 233.651 25 233.651 25 113.000 — 580.302 50 1927 593 230.685 — 230.685 — 118.600 — 579.970 — 1928 625 227.571 75 227.571 75 125.000 — 580.143* 50 1929 658 224.290 50 224.290 50 131.600 — 580.181 — 1930 692 220.836 — 220.836 —. 138.400 — 580.072 — 1931 729 217.203 — 217.203 — 145.800 — 580.206 — 1932 767 213.375 75 213.375 76 153.400 — 580.151 50 1933 8u7 209.349 — 209.349 — 161.400 — 680.098 — 1934 849 205.112 25 205.112 25 169.800 — 580.024 50 1935 894 200.655 — 200.655 — 178.800 — 680.110 — Odnos . 12.674 - — — — 2,634.800 — — *—' II. emisija. Leto Delež dividende Razdolžheni delež Skupna letnina 1 v notah avstr. velj. I Število delnic po 200 gld. av. v. v notah. d o s p e v a j i d n e 30. junija 31. decembra ti jih je uničiti gld. kr. gld. kr. gid. kr. gld. kr. I Prenos . 12.674 — — 2,534.800 — — 1936 941 195.961 50 195.961 50 188.200 — 580.123 - J 1937 991 191.021 25 191.021 25 198.200 — 580.242 50 j 1938 1.042 185.818 50 185.818 50 208.400 — 580.037 - II 1939 1.097 180.348 - 180.348 — 219.400 — 580.096 I 1940 1.155 174.588 75 174.588 75 231.000 — 580.177 50 I 1941 1.215 168.525 — 168.525 — 243.000 — 580.050 1 1942 1.280 162.146 25 162.146 25 256.000 — 580.292 50 II II 1943 1.346 155.426 25 155.426 25 269.200 — 580.052 50 j. 1944 1.417 148.359 75 148.359 75 283.400 — 580 119 50 i 1945 1.491 140.920 50 140.920 50 298.200 — 580.041 1 1946 1.570 133.092 75 133.092 75 314.004 — 580.185 50 il 1947 1.652 124.850 25 124.850 25 330.400 — 580.100 50 j 1948 1.739 116.177 25 116.177 25 347.800 — 580.154 50 ji 1949 1.830 107.047 50 107.047 50 366.000 — 580.095 - 1950 1.927 97.440 — 97.440 — 385.400 — 580.280 — j 1951 2.027 87.323 25 87.323 25 405.400 — 580.046 50 1952 2.134 76.681 50 76.681 50 426.800 - 580.163 — j 1963 2.246 65.478 65.478 -- 449.200 — 580.156 — I 1954 2.363 53.686 50 53.686 50 472.600 — 579.973 j 1955 2.488 41.280 75 41.280 75 497.600 — 580.161 50 j' i 1956 2.619 28.218 75 28.218 75 523.800 — 580.237 w s 1957 2.766 14.469 — 14.469 — 551.200 — 580.138 50 000 10,000.000 (SloTeniAch.) III. emisija. Leto Število delnic po 200 gld. av. v. v notah, ki jih je uničiti Delež dividende Razdolžbeni delež Skupna letnina v notah avstr, velj- d o s p e v a j o č d n e 30. junija 31. decembra s;ld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. ! 1912 325 400.000 400.000 65.000 865.000 1918 343 398.375 — 398.375 — 68.600 — 865.350 — 1914 359 396.660 — 396.660 — 71.800 — 865.120 — 1915 377 394.865 — 394.865 — 75.400 — 865.130 — 1916 396 392.980 — 392.980 — 79.200 — 865.160 — 1917 416 391.000 — 391.000 — 83.200 - 865.200 — 1918 437 388.920 — 388.920 — 87.400 — 865.240 — 1919 458 386.735 — 386.735 — 91.600 — 865.070 — 1920 482 384.445 — 384.445 — 96.400 — 865.290 — 1921 505 382.035 382.035 101.000 — 865.070 —■ 1922 531 379.510 — 379.510 — 106.200 — 865.220 — 1923 557 376.855 — 376.855 — 111.400 — 865.110 — 1924 586 374.070 — 374.070 — 117.200 — 865.340 — 1925 614 371.140 — 371.140 — 122.800 — 865.080 — 1926 645 368.070 — 368.070 — 129.000 — 865.140 — 1927 678 364.845 — 364.845 — 135.600 — 865.290 — 1928 711 361.455 — 361.455 — 142.200 — 865.110 — 1929 747 357.900 — 357.900 — 149.400 — 865.200 — 1930 784 354.165 — 364.165 — 156.800 — 865.130 — 1931 824 350.245 — 350.245 — 164.800 — 865.290 — 1982 864 346.125 — 346.126 — 172.800 — 865.050 — 1933 908 341.805 — 341.806 — 181.600 — 865.210 — 1934 953 337.265 — 337.265 — 190.600 — 865.130 — 1935 1.001 332.500 — 332.600 — 200.200 — 865.200 — 1936 1.051 327.495 — 327.495 — 210.200 — 865.190 — 1937 1.104 322.240 — 322.240 — 220.800 — 865.280 — 1938 1.168 316.720 - 316.720 — 231.600 — 865.040 — 1939 1.217 310.930 — 310.930 — 243.400 — 865.260 - Odnos . 19.031 — — — 3,806.200 i — ■— III. emisija. Leto Število delnic po 200 gld. av. v. v notah, ki jih je uničiti Delež dividende Razdolžbcni delež Skupna letnina v notah avstr. velj. d o s p e v a j o c d n e 30. junija 31. decembra gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. Prenos . 19.031 3,806.200 1940 1.277 304.845 — 304.845 — 255.400 - 865.090 — 1941 1.342 298.460 — 298.460 — 268.400 — 865.320 — 1942 1.408 291.750 — 291.750 — 281.600 — 865.100 — 1943 1.479 284.710 — 284.710 — 295.800 — 865.220 — 1944 1.553 277.315 — 277.315 - 310.600 — 865.230 — 1945 1.630 269.550 — 269.550 — 326.000 — 865.100 — 1946 1.712 261.400 — 261.400 — 342.400 — 865.200 — 1947 1.797 252.840 — 252.840 — 359.400 - 865.080 — 1948 1.888 243.855 — 243.855 — 377.600 — 865.310 — 1949 1.981 234.415 — 234.415 — 396.200 — 865.030 — 1950 2.081 224.510 — 224.510 — 416.200 — 865.220 — 1951 2.185 214.105 —• 214.105 — 437.000 — 865.210 — 1952 2.294 203.180 — 203.180 — 458.800 — 865.160 — 1953 2.409 191.710 — 191.710 — 481.800 — 865.220 — 1954 2.529 179.665 — 179.665 — 505.800 — 865.130 — 1965 2.656 167.020 — 167.020 — 531.200 — 865.240 — 1956 2.788 153.740 — 153.740 — 557.600 — 865.080 — 1957 2.928 139.800 - 139.800 — 685.600 — 865.200 — 1958 3.075 125.160 — 125.160 — 615.000 — 865.320 — 1969 3.228 109.785 — 109.785 — 645.600 - 865.170 - 1960 3.389 93.645 — 93.645 — 677.800 865.090 - 1961 3.559 76.700 — 76.700 — 711.800 — 865.200 — 1962 3.737 58.905 - 58.905 — 747.400 — 865.210 — 1963 3.924 40.220 — 40.220 — 784.800 — 865.240 — 1964 4.120 20.600 — 20.600 — 824.000 — 865.200 — 80.000 — — — — 16,000.000 — — Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane bode v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskarniee na Dunaji, I. okr. Singerstrasse št. 26, tudi leta 1882 izhajal v nemškem, laškem, češkem, poljskem, rusinskem, slovenskem, illirsko-hrvatske m in romanskem jeziku. Naročnina za cel letnik 1882 Državnega zakonika v vsaki teh osem izdateb iznaša za en ekzemplar 2 gld. 50 kr. — bodi da se hodi po-nj ali da se poštnine prosto pošilja. Letniki 1864 do vštevno 1881 veljajo 36 gld., — vendar samo tedaj, kadar se vsi skup vzamejo. Posamezni letuiki nemške izdatbe dobivajo se : Letnik 1851 za 1 gld. 30 ki-. Letnik 1870 za 1 gld. 50 kr. 19 1852 19 2 rt 60 rt ; 1871 rt 2 * 40 rt rt 1856 v 2 19 45 19 » 1872 y> 3 « 40 19 rt 1857 n 2 rt 85 rt „ 1873 7) 3 - 50 •9 19 1861 rt 1 99 50 r „ 1874 rt 2 „ 50 rt 77 1862 19 1 r> 40 n „ 1875 99 2 „ 20 19 n 1863 v 1 n 40 rt „ 1876 19 1 » 80 7) 19 1864 n 1 » 40 rt * 1877 n 1 n 30 r rt 1865 n 2 v — n „ 1878 i 2 „ 50 n rt 1866 77 2 n 20 77 „ 1879 19 2 „ 50 99 rt 1867 rt 2 19 — » „ 1880 n 2 „ 50 rt rt 1868 rt 2 19 20 rt „ 1881 99 2 , 50 v n 1869 » 3 n 20 » Letniki 1870 do vštevno 1881 od ostalih 7 jezikov SO na prodaj po tisti ceni, kakor nemška izdatba. NB Državnega zakonika listi, ki naročniku celo niso <1 osii ali ki so inn nedostatno došli, morajo se zadnji čas v štirih tednih zahtevati. Kadar poteče ta rok, bodo se državnega zakonika listi izročevali samo plačilo prodajne cene (*/* pole po 1 kr.). Po tej ceni lahko se posamezni kosi Državnega zakonika dobodo v založništvu c. kr. dvorne in državne tiskarniee.