l»» .„.:'._ ._ J UnJUmL» mjRi u. imnortii HZL ._....,_ ifc leio ^^^^^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^^^^v ^^^^^^^^^V ^^^^^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^i ^^^^^^H l^^^^^^^^l^^^^^^^v ^^^^^^^^^H i^^^^^^^^^^b ^^^^^^^^^^fe ^^e£ž ^*- ^9^ ^^feJ^^H ^^^^^B^^^V ^I^^^^^^^^B ^^^^^a^^^^^l ^^l^^^^^l ^^^^I^^^^^^^S^^f ^^Ef^^" ^^BHr * •. «tf* đnf -^B __________.____.____________________ ♦ Uhaja fMk dan popoMao, tmmtt Bft*«ll* la prmlki, lltSMPati i do 9 petit vrst * 4 K. od 20—15 pettt vrat i 6 K, vcčjl Insert« petit vrsU 8 K; notice, poslano, izjave, reklame, preklid peUt vrsta 12 K; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 120 K; ženitne ponudbe beseda 3 K. Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. /* Vpnišanjera glede inseratov naj se priloži znamka zs odgovor. UpravBlitvo „Slov. ftaroda" In Jfartiaa Utkana" Kamllova oUoa tt 5, prtUldno. — Ttltlon at. 304. Vrtiftlaftr* „tlo*. Marftia" R^ulova alioME* I, I. n*ćii:-> Me Tala-ca šiea. 34. B*plM iprejeaia !• podpt^-ia la ladoatao lraakoff ^ MV~ Rokopisou - ne vrata. ~V9 Posomezna Stevll&a im 50 par=Z krom. < V Inozemstvu GS par = K Z'SP, Poitnlna platana v gotovini. , Sloveniji! Karod" valja v Ljobliint la po poiti: V Jugoslaviji: V laoicmitfni celoletno r.aprej plačan . D 90-— ce!o!etno......O 155 *•- polletno........45— fo'lctno «.#... • 78*- 3 mesečno......, 2251 3 mesečno » , , . • • 39-— 1 . ....... 7M) 1 .......* 13 — Pri morebltnem povijanju se im« dalj&t nsročnH* dor»1.i?.i«. Nov! n.iročnikt naj po^ljcjo v prvlČ naročnlno vc Ino BS*9" ro naka*nicf. Na -amo pismena n.irculi bret poslove re:iar\i *j no mwmo O'iratf. Žarova kralia Aleksandra. Z građu Peleša v S&ia/i /e prf-fctefo radostna vest: naš junaški kralj Aleksander se ie zaročil z ro~ mun^Lo kraliično Mariolo. S tem se izpolni dolgo gojena želja Jugo-slovenov. Na našem kraljevskem dvoru se ustanovi obiteljsko življenje, ki mu bo središče kraljica, visoko izobražena žena. Krvna zveza med jugbslovensko in romunsko dinastijo pa je predvsem največjega političnega pomena. Izraza najmoč-nejšo ntrditev zavezništva med Ra-munijo in Jugoslavija, hkratn pa tuđi tesno pridružitev Grčije, čije pre-stolonaslednik postane svak našega kralja. Vojno zavezništvo, slavno izza prve balkanske osvobodilne Vojne proti Turčijt, se je zdaj se Voglobilo z vezmi najožjeza sorod-stva. Jugoslavija, Romunija in Gr-čija tvorijo ođslej rodbinsko tro* zvezo, ki bo vplivala brez vsakega dvoma na politično bodočnost treh nnjmočn&šfk drš, zalivafo: V imena vlnde i/reVam va^i ekseelenci oovo-ćnm zrroke NI. Vis. kra!ile«ne Mariolc 7 N:. Vel. krnjom Srbov, ffrvatov in Slovcncev Aleksandrom I. svolo top!> zahvalo na Vašem delu, s kat eri m le uspela, da je došlo U> tega zsodnvm-ske^a momenta.« POMFN ZAROKT V ZUNANJI POLITIKI/ — Eeograd, 10 januar i a. (Izv.) V politi^nili kro?r'h ž:v<»li*io komcutira-io zart^ko. ki bo imtla dalekosežne vo-sledice za razvoj naše ztinanje politike. S tem aktom ie podan teren za naiis-krencise zbližsnje trcli dr/av Romun-ske, Grske in na^e^a kra!.iestva. V kropri!« male ant^n*e na tridi rač«^»n:n na Grško. Za roka pa ic tud i vnžcn faktor v nnši notranii p^Htiki. ker ie rečeno vnrasanje prestolonasledstva. -- Pariz, 10. janunrja. (I.tv.) Vest o zaroki na.r,e?:a krnl?a z ronuurko kralj čino je v prslan'ških krojrih napravili izreden vti.c. Mnla antanta ie obveščena. da bo pov^hliena na pri-Inodnio rosTaniško knnferenco v Pari zn. OFICIELNA POTPTOTEV ZAROKE. —d Beosrnd. 9 inTiuaria. Presbirn objavi'cr tn-!e brzojavko: Ntorovi ekscclcnrf z. dr. NhiciĆu. V frenotku, ko đcn*nn pniateVstvo naših dveh narodV>v čnbiva dane* ta^n srčno prtrdilo v hroVrvi zaroki v Sinaj!. Tri* je nrVetna drfznost. da prosim Vašo F.r-:scc'P7iro„ da sprcimete našo osobno naisrčnejšo zahvalo za đeln. h* st"* sr7 im^V pri it^tvarwn;u teza tJo*>nil}:a. hi tr^n povoljno vpiiva na n"šr> skupno bođočnost. Mirrster za zunanie stvari Dcnissi. N^KATF.RF PODROBNOSTI O obtsku >:a&^ga kralja. — Beojrrgd. 1^. jnnimria. (tzv.) Po poročilih iz Bukareste ie bil spre-jem našecra kr?lfa v T?omtmi;i, osobito v 5ijiaii. 7c!o ickrcn. N'a roTrnn^ki me-if sta kralja pozdravili e^nera^ M n n-d a r e s c u in eenerni K o z 1 i n ? k i, kt sta b:ta pridcljer.-* krnlin na službo ?a čn^a niecr^veei b:vnia v P^rn^rin''. Ni. Ve'. knlMi Aleksandru <;e ie bvil tndi krrn?nd^nt romunske temešvar-ske divi.-'ife srer»eral Cnvarescii, dalte dr. V?dric?. nredrednik te-mešvarske rbčine Vojne^cn. generalni rnvnntcli n\Ti? vnrno.n?. B i a n n. noHcii?1:? sef za TransihT?.niir» in nnš bukarc^ki poslanik Pr>?ko Čolak-A n t i ć. Po dotočenem rro^rnmn !e dvrr- | r?i vlik vo7;f naivnost nrcko R'ikn- I reste v Sinaio. Pri *Tstopn so kraHa Aleksandra pozdra\i!i romnnski krali Ferdinand, romimsk? T?r??tolonas!ed- ^«Tf, ?rr$k! DrestrlofiastedviiR*. vojvoda ^rartski, dalje ministr.^ki predvodnik Take Joi!escu. zunanii minister Derus- si, minister notrarlin de1 Avarescu. \-"ini minister Keneral Holbon. minister dvora iMissu in dvorni mar^.il Anuc-lescu. Krali A'eksancier ie prisr^no pf;7dra\il romunske^a kralia. na kir so odsli v cerkev. Pozncie io s'edil in-timen eno uro trajajoč razgovor med kraljem A'ck^andrfim. mmunsko kraljica in kraliičTin Mariolo. Po tem razgovoru jo bil oh 1. no-po!dne dvori eah-dine. na k.ntercm so bi'e izmeniane pn.vrčne napiinirc. Kapi I ni ca rtnn unsketia kralju. —ć Pc^Krad, 0. januarja- Pres-biro pore-ja: Na slavnosTnein predjužnikn io rumim^-i krali pozdravil našega kralja Aleksandra tiko-!e: Sat mi Vaše Vc-ičanstvn đovotj. da ma v svojem imenu in v imenu r:7-roda izrazim veVko radost, da te l-ot %nst nahaja v na^i sredinr Tato Vam od vseza srca kličem: Dobro nam došcl! V Vašem Veličanstvu pozdravliam r.rabreza vojaka, hi se mu je v borbi na čelu hrabrih čet posrećilo nabrati lovoricvih venrev. $ katerimf ie :xo~ dnvina okrasila Niecov nresfot. a mrt prči na^tlnla trn'^rvo vence, ki lifi u*o-da ni štcd:la pri srbrtem narodu in n'czovrm tal'wtn?m suverenu. Vašem, nepozab^cm ofetu. V Vašem Vc'ir'tnstvrt pozdrav* Vi.im vernez'* zovezn;^a. soseda in kra-l>a države, kl se vedno z Rnmnniii naha'a ramn ob tami. kadar ie treba branit! skupne interese v borbi proti skupni nevarnasti. Od tcdai je n$tvari<*no prVatcll-stvo srhshczf! in rornnnskcztj naroda, prijateljevo, hi ic posvećeno s skiinnn prelito krvio, ko so se hrabri srbskt vo'ah' hran:1i ravno oh rrmi na rm*nt-nah Dobrufiz.c za is+e vzvis^ne rilic. Po toVkcm trpjicnin in tiMh bor* bah, zlc\, kako se je tema đvema dr* tavama pnsrceilo. đ-i sfa urcsnl'Hl svofe vekovite aspiracije. narodno ued:r>rpr*;c. Streme? za notranin kortsoVdaei* w in v svrho.'đi se zavaruielo skunrtl interesi, ^>"?o nasfopnlivbodoče rnmo ob rami knt đohri soscd'c. priintrlii in zavezniki. Prfsotnosf Vašcza Veli* čanstva ie za mene in Mni nnrod r??c Ni. Vrjjfanstva kralja Srbov. Hrvatov trt Slovencev. Buddha in Krlstns. Spieel Jos. Snchv. n. Temeljna reisel buđđhizma in njfcvpliv na evropsko mišljenje. Buddhizem zgolj kot riazvnema, kot občiitje ni specifična indijski, mar-več splošni človeški proizvod. Ni člo-voka na svetu, ki bf v gotovem trenot-ku ne bil buddbist. >Prej ali slej priđe vsnk do Fr?>znenja, kako murno je ži-veti kot del nature. Le popolno zani-kanje volje do življenja, v čije pritrd-bi ima priroda vir svoje bitnosti, pop^-lje fo prave odrešitve sveta. Vrline eo mostovi, preko katerih priđeš *do tega visokega cil.i-d; v prvi vrsti pa so le nekako znamenje, da pojavljaj&ča se volja ni več tako trđn*> prevzeta utvare principii individuationis, temveč da ]d že nastala razočaranje.«*) Oni naj eri obi ji gnus pred svetom in nivftnjtem, ki ga na eni strani povzro-ča spoznavanje minlji\^>sti vseh individualnosti, na dru li strani pa pritisk socifllnih razrner, tiranstvo, prostastvo in zlobnost čloreka. je postaj v duhu ^mehhužnegv), J&alabljenega, bralimani-ziranega Indijca fiksna ideja« pališče vseh misli, vseb teorotičnih in nravst-Tenih stremijanj. Kot vera je budđhizem zgodovin* ski rezultat duhovniškdga in prosVdt-nega deepotizma, kot teorija pa »aedno logični posladek brahmanska teologija in filozofije. Dočim je po ortodoksnem VManta-^istemu, o čigar bistvu povem več po-/rnajd, le Brahma čisto, Herazvito biti«, •) Schop«ibau«g .:. ; _. — i •svet pa. fe navidezpn, »inljiv poj^v in docira Sankhja - teorim ćelo 'zanika pradu?t>, brahma, na čigar mesto postavlja materijo in individiviln© duše. panika bnđcihizem orKj.ie. Nn m^sfn Brfthma in večne prirods fT>r£kriti) stavlja prnznoto (siinv^tal ali nobist-venost (nn^tmakn), ali foikor bi se mi izrazili, nič. Nic je začetek ii koner. izKrvd in cilj, korenika in sad: kir leži vmr?. je prevare. Ravno ta niče\nnost vsake bitnosti pa jte buddhi^tvu vez, ki vsji kvaliteti in ker živi, — v zlu. Birj© samo je že načelno zlo. Teg« tenr^ljnega zla. hoče Bnddha resiti ?tvnrstvo. TV temeljno zlo ee po-javlja v kreaturah k^t roistvo, bole-zen, starost in smrt, ptiri činjenice*, ki 00 indiviđiivu pojem bitnoeti. In Buddha ne resi samo od bt>li, ekrbi in ne-varnosti, bistvenosti, marveć od bitnosti eftin^. To 3© osnU^nl lekst ststreg« budd-hizma, ki ni ne dogirt*tičen, ne špeku-lativen, inarveč moraličen In praktičan. Življenje fd, kakor vsak saro na sebi lahko Dpaža, bremo, i#sreča; te nesr^v ča fl© večno ponavlja potom pbtova-nja duše. Le ent> sredstvo more pre-pomdu Bastevlti pot in to sredstvo, >poU, Je naftel Bođdhft. l>-io ne ob«*o- 1 i: ja v oašr^nju bor>o7,rr*m<* bnđdhizmv* v evrop^Tvrrn kulhirnom pvctu so posppSf^.iJe ph?cT^-no ono torko. v katorih se je orijrnt, k^kor jo bil prod 2000 Joti, spoiil z današnjim okrHmfs-nn. V mislih imam tu inflifc^TitiT 5m, znanstveni individu-fliizr-Tn v FTTjfsln vzročne^a principa, ortodoksni šy>iririzom, filozofični n^e-izern, etično-rlovekoluibnrt smor in — last not Ic.ist — pc'iniizem. Prevppm bazira privlačna sila bndrihizma v njesrovi fifozofioni >n verski ne.srotovosti. Duševna svoboda, nrnvstvena snnioodlo^ba in veTska doraslost mođemega indiferentizma so našle mtobno utočišče v buddhizmu. Pod indiferentno zastavo buddhlzma so se strnili svobodomisfeci Vseh verskih nians. t Posebno pa }e na moderno znanstveno Evroro učinkoval glavni temelj bnddhizma, ki se izraza v tem, da vsak učinek proizhaj* iz vzroka, ki bdvisi zopet od svetovnega zvikona* Budhizem zastopti absolutni,^ notranjosvetni ta-k%>n. Ravno to pa je načelo modernega znanstva, ki stoji v znamenju ekstrem-nega individualizma: zemeljski vzroo-ni zakon je pfcpolnoma neodvisen ter se udejstvuja s fa tališ ti čno strogostjb; svet se sam urejuje s tem, da se vsi naravni pojavi od splošnega do posebnoga, Od enotnosti do mnogfevrsti>o3ti po- tom preo^nove in diforpnriranja v .*>b-liki in v rrinkn rrrtnkpio v vernom obtoku. Dolj^o in piini:i.> kuvzalne vrste bncMhiznv* s\> morn^t* r»rbot'> vpliv.iti na zpnnstvo. f*e .^n TYi',*>rn tA(?r«.f ^vet prepr^titi pammn ?<*T>i, k^T ?r» ?it*i nrMa., kn i po-tem r^vzroča iribfsnio- v nif*m? Naivivni razvoj, prnvi luiiVlhi^om. ?n^niia j^^m jo rirf\u"išio r.izvoipo bi*i>. bnddV'i^m pa vern. naravno potrobpc»«ra. natranjT^-. v kitor^m s** nih.iin nb svoji smrti. V območfn razvojna tt>t-*=li ?e no vrti snrrr> toorMirno fn prnk-tieno znnp.-tvo, tcinvo?. ti1^! r°ilno žir-Tjonj? in umrtnost. Tn bucldlnzeni si jt* tuđi sve^t prop^crnniT^tirr.o zvozno^t! z moderno in ono kulturo, ki je prrd 300O Mi cv^tola v Tndiii. P.u v ponolnrm skl.i^u z znnn?t-v?>m. ker t^molji na uani^u o vzroku in učinku. Znnnstvo uči, di jo rlovok r> zultat znkona o razvoju iz nrpopnlno-ga in .nizkega do vi5jogi in popolnej-šega stMia. Buđdbiz-?m je materijnlnemu ev-ropskemu razvojnemu n.iukn vtisnil pečat resnosti svci^vno vs^skupnoRti, en«?rgiJ3 in posvetitev. Z žarni sijanjem hannoničnepra razvoj vef^g« vidnegti. sveta jo prelom i 1 v?e poevetne prec-nice, v katerih jo obtičnla naša razvojna hipoteza Z ido.io preporoda v tora in v dragih svetovih pel\e Čtevć^ka dale?, preko nizoležečeg«. postaj ali šča, do katerega ?o darvinistiefne razvt>|ne stopnice v^dle človeka. V kolikor se splošni vzročni zafen nana^a. na e»tos človeka, se mora ejiako kakor vsak Atom tuđi človeški življenski obeto] nadalje razvijati. Eno življenje ne za-dostuje za obdari tev' ali kasztovanja ■ flovi~ka za ni^^orn. del a. S tom n-n^«-lom. ki et.i hufi(l!ii*t imrTiui^ K"^!!!1!. (p. «50 -^iln^ v^r<=kr> nrnvne vodno*sti 7r»^lužkiA in kri\Tiirk r^v^n^ no v razvojni nauk: p tfm <*\ zadnii pridobi pocvrfitr*v verpko otikv^. In prav jo. (V tT-iii znani noir»-ki moniat TTfirkrl, da i^ bnddhfr^m v vppj sklad-n^sti z zadniimi razickr>valnimi usp**rii zn-nn?tva: umljivo je. r© fo *so trij*s urrlcdni Frr»n<*ozi izrekli, da j*o vsi frpn^oski r^^itivisti moderne ^ola v praksi buildhisti. Buddhizrm or.narA opobn-o bo-^Tn-st\t> za vclikansko stratilo, ki jo do* miFolno^t kakor brozo^rfiznn, pepra, projicira na Vvzadje pTnz--nrs:a -^votov-no^ra pro.-torr,. Za fcnKnk*>r ima veliko svetovno m^rja le en t>kus, okus poli n.imroi*. tnkn ima, tuđi ta nauk in red lo en okus, okna odro.-itv^«:. Za pesimiste Srbopenbauorin oK* ^tg^a svofo\"no zptnlovin?ka pom-' nost buddhizma v tein, "*dn ta kljutf svojemu motatizičnvmu nihilizmu^ in spoznansko teor?ti?nomu iluzioWimn kot najvišje vorsko nnc'elo stavi nrav-stvemi »=vetovni red, ki knznuie vsakom krivdo ter i5^o izvr^itA-T> pravne v po-znejSih življe^njib, ?e se> le ta n\> noia^ v tem življenju. Tako se tu na a.tf»i^tič>-nih tlčb zgolj iluzt»r. r^xli^no«ti indivi-dujev diejsrveno reAufo velika zetodo-vinska naloga človeka c. lb so sedaj 'vprtdi£ričel pri Adamu, to sv? pravi javnim ] tMiinofcčenc^in je najprvo razklulal politično igodoTino od njedlajoiija pa do Važnoga dne, ko j* bil »prejv-t z»Kon o "draginiskih Skladah. Me^d ]tap-,jfce m verižniko jo žtel tiuH za naš© uj^-(đinjenjst in za konstolirfArijo dr?vir\* naj fcaslužn^jš© politike: Pribičevič in dr. Kumanudi sta >£*TU3ftlr>omu« politiku Brandtnerjti — nitli. K b«»adi pe jo Oglasi! rudi pasi. pro!. Roisner. kl ,1© ▼ stvarnih izv&janjih zavruil trditv« prsđgovornikov, da je v» znlcon 1<* Jh>1. m^never in da ]ravl dati kritfc ra visje irdatk* in đn. je r^Hikcija *amo r!el t?rala priznati, da je posl. R^i3-Jier neumorno in n^^bično H^lo-ml t abornici za. izVvl'&anle crTnotneg:* pnliv Žaja Javnih name^encev. doćiin or>a »ama v tem ^^5^nl ni«t* storiln pr&r ni?. Med nfcrrovimi mirniTni in Ptvnir'm! Irvajanj! ao p© Mitiri r, rr»£nirpl v*~ eeđnind Trradirti'*!. Rhođ j? n*itr> ^proi^l Od nAro^no-^ooijalnih voditelj^- prrd-lagano rcpohi^lio, ▼ katari z«ht?vfljo Ha me đrturin^ke doklade e^ r?zie Ica-teg^>ri1e dolo^iio *n vsc pokrriinr" na 18 dinarr^T dne\Tio in df». se predloži jfcfcupSSini ^lu?>^na prfl^m«tVn. =r Pr©i*kara ▼ fri^nikn. Bel^at iblrngtrptva r* nofrnnle stvari Koj=fa !|£nti& ki Todl pre*?lcavo radi *ib^n1-Ikih do2:odkovf }o dobi I *>d n«.^ tI w^ lialog, da. ir* po^la^i »norammn. rao4 ThflSo In italHnnsko tt\&(*<\ vodi T>r«?-jl^knTO z HalH^^^kliTiH konzulom a ▼ iSi^Tiiku ^n Puli tu. T«ti nalojaj *tn dobila ita.HJRri.pka krmrnla r*> itnlijAn-fckem TV^lanikn er. ManzonHn. =j črnosrorsirf »rrotest orot! ?t^W-Janskini provokaclfam. S Cethii^ |Ham Doro^ajo, da se ie vrčil tam velik iiarodni zbor proti it^lifcnskirri Uživanjem na na?! zemlji. 2borovr»?cl so "aprejel! enocrksno nstro resolnc!?o, v kateri pozVa^o vlado, nij ?tor! v^e potrebno, da preneha TtaMi^nska akd-fa proti naši dr2a^. Nadalje zahteva-jo, da morajo Ita1i!ans!ce voine bdio neirpidoma zaptistiti na?a pristrmiSč-'*. ) V svrho kcnstatadfo v^eh zl^inov, kl jlh jo Izvršila TtaVJa tfroti naši dr^nvi, naj se osnuje posehna med^nrod^o komisija. KonČno zahteva resoludh, na! na5a vb.da smatra r>oTiovn? it-^H-SaTuskt nanad kot Indlrekrr! povod z* Vojno. Protesfnesr? zh^rovarj'a 50 se I ^deležill vsi cetinfski prcblvalct in xa-Mopnikl dobrovolicev. = O novem vo5T?etn ministru t, W\ohi Važlća n:5c .splitska *Nova Doba«. Novoimenovani voiki! mml^ter ;Mllo§ VaslĆ Je eden najusrledne^ih !n n»jxasl!ižne!ših generalov v ra?i itij-ski. Vojno akademijo je končal z 'Odličnim us-nehom. Nainreie ?e ?1':?ii Jcot fnženfr^kl ofeir, po tem kot kavnle-irljski in pebetni in nazadnie kot 2:e-neralStabni oficir. Kot mlad Brenera!-Itabni offcir le bil Imenovan za rrofe-^orja taktike na voinl akademiji, na-kar Je bil vojrrf atn^e pri ^rbskem po-!ilani§tvu v Sofiji, kjer ?e deloval rK)l-fdni8X) lefo, potem pa je bil zorj^t profesor taktike na vojni akademci. Leta 1900 Je bil pod Aleksandrom Obrcno-Vićem voini mlnister in sicer do leta i 1902. Izdal ie znano znkone o ustrojstvu vojske in Ilberalen zak^n o voinih 3odi$Čih. o katerem ie pisalo franco-sko Casopisje, da ie najbolji voini zakon v vseh državah. Vsa vojna pravila so njejrovo delo. Po padcu stares:a feflma ie bil npakoien tud^ general Vasid, toda takoj v začetku balkanskih ■vojn je bil zopet reaktiviran. Svetov-VM vojna pa mu je dala prtttko. da se je proslavil. Naipreje mu je bilo po-Verjeno poveljstvo donavske divizije drufpra poriva. Na solunski fronti oa }e bil poveljnik III. armije. Veliki i jjspehl na§e voiske na »olunsld fronti ^o r.ettmrljiva dela generala Vasića in niejfove armije. Po osvobojenju mu le bila poveriena zelo delikatna mlsiia 1 delegata centralne vlade v Splitu, kler j so prebivali admirali in posadke za-vezriskih držav. V Splitu je ostal do t iprila 1919, ko je bil imenovan za po- j veljnika tretje armije v Skoplju. General Vasić obvlada perfektno ve& Je-artkov: franeoske^a, ansrleSkejra, ru-kkega, ltabjanskeica, irsTcesra* boljrar- j tko** ti4r r: flwcnd^Xwić to » &*1 »a svojesra bivanja v Splitu storfl ve- i liko zastujjo na§i narodni m državni stvari, ltal lanom se je takrat posre-čik>, da je pariška konferenoa poslala r Split komisijo taveznfSfch admiralom v svrho proučavanja razmer. Splitsko narodno preblvalstva ki ni mosito več prenaSati italijanskih orovokacij, je ravno ob prihodu admiratske ko- ' misije obračunalo e apeninskim vsi- : ljivcem. Bili so zelo težki in nevarni ; čaši, ker so Italijani ravno s tem koteli j dokazati upravičenost svojih prftožb. Takrat ie c#tieral Vasić skupno z dr. KrsteU^B razvil veliko diplumatična j akcijo, ki je uničila i'alljanske nacrte. I General Vasić se dobro raveda važ- S nosti Dalmacije z nacijonalno-politič- i nesa In vojno-strategičnena stali5I*a. I — V novisadski »Zastavi« pa piše neki ! invalid med drusrim: General Vasić je ; voj:\k od glave do peče, Umak nad ju- i naki. General Vasić je eden \z trinaj-ste klare jrojcncev stare srbske vojne ak^dcrri:e. ki je da'a n?iboljSe srbske >'Ojskovodia — »Jedinstvo« pa r>i5e, da je znani nemški publicist Roda \ Roda imenoval Vasića srbskecra Na-poleona. — Zlati naklAđ fe5kcn»lolivaik«» re-TnuMikr. C. i*l. valuta stoji visoko. Zn-knj? V letoriMii ft. M. re^ul^like r» ltv U» 1925. poroča >>i\Si č. «1. f i naučni ml-rifltfr dr. A. RaMn, da EnnM drtavno tv.sa]51o "?«if> k«» ci^t^r zlnta n\\ \-2.WSA00 zlatih švffar^kih frankov. ^istopa m.*ebra po drž^.vljfinl po^dili Mr»..r,h0 kg aU 74,T^iSt» Švicarskih frankov. Tujih Mnkovrnr «o Jjuđjo posodili č. »1. *rfp«Miki rn 8,78^.S22 rrantov. V <*AnaSnj?in kurzu j* K»rrj prinr^lo y4>5K>]i!o drž»i\i 1.005.051.*>39. T>nrovalo t>* s« i> «?rz*vi 5<>S kej Mst^cra-z?«ta ali 0??.0W" rUtih švi?ftr?Wh franko v, in SfiOO kc: oisteka »r^ri fkar 1« cnj danfs v v?om skunaj li?! TtnlijoTiov kf! A V** n«ifl? — Pri nas lopt>vi **lato in ^r^bro tibo-tn^ljao rreko mf\te poviviznikom! Pa zdbavlj^io na np.^o valuto. z= Odhod Grisojei^>^» v Atneriko. Tr F»co^rad.A javlj^io-: Novi f!ip?OTw»tski 7;»!«toTmilc n.^.-e drtave ta Južno Ame-riko » ««v1efeTn ▼ Bucnst>s Airwu «rt>«r». Iran Gri^osroro hr* koncem t^era mes^-ca odpotoral n« evoie moeto. IZ !!£§<§ ferUfidlllffS. — Kraljevski dvor. Kakor poro-čajo iz Beosrrada. upa dvorni mar^c»-lat. da bo novi kraljevski dvor poix>l-noma ureien še v tekočem mesecu. — Kmetica pr! kralju Aleksandru. »Brodske Novine« porođaja, da se je kmetica Marija Rerač iz Martinske vaši pri Sisku izprosila avdijenjo pri krsliu Alek^nndru. Avdijenoo popisuie kmetJca tako-!e: Ko .«cm prišla ▼ sprejemno sobo, kier so bili tuđi ministri, sem Čakala kralja. S hitrim kora- j k^m ie stopil v dvorano krasen mlad j človek. pristopil k meni in mi rekel: Ste že!eli vi srovoriti t, menoj? Takrsj serm spoznala našega kralja. Pozdravila sem ra in mu predola pleteno ko-Jarico, ckra.^eno z rožrnarinom in s trobojnico. Kralj je prijazno sprcjel moje darl'o, me nel.ial na divan ter rekel naj mu norem vse, kar imam na srcu. Prosila sem jra ra ^vojejra bol-nejfa brata, ki je »edaj pri vojakih. Krslj je vpraSal kmetico: 7nkr,i me vaši Ijuđjc nimalo radi? To vpra§snjc jo kmetico tako iznenadilo, da je zaplakala. Kralj ji ie obljubi!, da bo njena prošnja uslišana in mročil svojemu rx)bočnikiT, nai prinese Marici dar za njeno košarica In kmetica ie dobila od kralja rrmlo košarico iz sameca zlata in srebra, umetnisko zlatarsko delo. ^o kr?ljevem naročilu sta spremila Marico dva vojaka do Si^ka. — Za i?a*o voino mornarico. Tz Splita poročnjo. da se ie tam ustano-vil pripravljala! odbor, k' bo storil vsc potrebno, da s© ▼ kratkem ustanovi društvo «a r.s5o vojno mornarico. Društvo bo razvilo Živahno akcijo p> vsei kraljevini, da se r*m preje nabrro vsota za prvi p^dmornik kot narodni dar na5i mbdi državi. — Spremfinbe v nA^i voj^n. Za pov^linikfi 1. armije v Novem Sadu bo im^rtovrtTi crrtfnl T/ju^a M^*ia — Odlikovani ćpemi pevec. Mtnl-ster prosvete jo odlikoval opemcjja pevca g. Marka VuSkovića z redom sv. Save IV. razredn. — Zgradba mmistrstva za Sume in rude. Iz Beograda poročajo, da Je ministrstvo za šume in mde kumio stavbiSče za z?rradbo svojega uradne-ga poslopja. Zgradbri bo monumentalna ter bo stala okoli 12 milijonov. Z delom bodo pričeli na spomlad. — Za potntke t Vojvodini. Ie Beograda poročajo, da je notranic ministrstvo izdalo naredbo, po kateri morajo imeti vsi potniki, ki potuiejo v Subotico. Sento. Staro K^iijo in ' v druge obmejne kraje legitimacijo s : sliko, ki io je potrdila pristojna policijska oblast. — Električna razvretiferoi na 8o-iaku. Te dni se je vrfila na SuSaku poskusna električna razsvetljavn s po-polnim uspehom. Za sedai *± elektriČ- ! no razsvetijeni glavni mestni deli. j — Kanal Bakar - Kolpa. Generalna direkcija za vode je odobrila nacrt za kanal Bakar - Kolpa. Izdolbsti se bo moral 24 km dole oredor. skozi katerega bodo mo^le ladje od 1000 . ton. — Nečuvene cene stavbne^a pro- ! stora. Beogradska mestna občina ie hotela kupiti v blizini hotela »Moskva« ; kos stavbnejta prostora, ioda do kup- 1 čije ni prišlo, ker zahteva lastnik za i mk kvAdotni ioauc 15J0OO ioml _|J ■ Ilcsraninoža1IcnIe!ugos1ouciisk, i zastane na Reb&. | 7a Reke nam poitK*«Jo, da §o v so-bottv pridrli fašiMi v raftjem številu na krova jugoeloveiiskih bpodor v pristar nidčn in aneh z njih Jugosloveiuk© z*-stave, itv^žene i »vodom prAvotlAvnih W2i^iih prAznik«>r. Nemoteno si» vihrale raetave dni^re ure popdpnr1. Kapaten Visconti, lastinitiik. jpfistanfške oblaeti. je vpra šal telefol&icjno ravnateljstvo >Unparo-Croutec, kaj^pomenijo izve&en'ft ca^.tave. tTra
  • cfe»hil j ;, jasnilo,-^pa kar *e j?* ohrnil do kn.raV-i-njerskegA povoljnikn. da naj pnskrM sa |n»tr^&bno var^t\o, da ee prepreMjo Incidenti. Vin*Iu ha t*y ;*o prišlo na o!>rG?j.> F. Filiberta &ast karabinjerjev. Kmfiln r.n njim i pa jr> pri^-1% "kopina fp.SiNfov. đrop>vi in neovirano nđrla na brodove, » katerih je *nMa Jngoslr>ven-ike ra^avf. Ko ^*> fašisti hoteli oditi % za-fltnvan\i. bo »e poniešali mrs!v*m-=ki zastavi n/i hro*Ycvr\h. liotMi po ^ ve^ji z^D^in i7vr>iti in rivjc krjfanjo y 1 kroftu fASietOT, fi.\n\k, aialh, žftlj< nje Jnj^oslavije, raibi*«\ »Jijc Ju^oslove-r,ov, kriki proti J«|crM»lovrnskim \>rVfMB . . . Na Reki vlada anarhija. Dom i/a • •'•lAet nirna rt» ^*ua mori, nol^no avto ritete. Fažieti in kar^rinjerji vrše na H'^ki poljubno svojo \oljo, vMno proti hiGCoeiov^nom iifiperj^no. Oh i^dranpki »ibali izzivajo Italijani, kr*i]o m©>ina-l'^tino p-nivo iu nroti Jugoslov«w>ro r.v ■»topajo kakor '»««tii zmfigov: 1< i proti t.iTTTWL'anfu. ki Jo vrž^n nn tla. Po incidentu v Silniku — ekrajnu' žaljiv incident na Reki! In to v času. ko ) > v<:\n Ttali]a.ni sklepati v Boo^rndii <: ' re trgovsko p^'gr?x-)jestransko zruiovolj-noet. 77eka l>o imHA !)i^z dvomfi ptraA-no .šk'>*lo? c.)tt f.* Iti»lr]-*.ni v nftskml-5*-m (umi n'& o^^tranijo \z nj^n^g.i ob režjn. iT.a Voće del Popnfo« to?,i nrrrav! fteno. ^ pr^el.-v trpati t^pI"1 tHc Sd*r.-tt^v6kega ilo^ kri:T* v .«vr-t. «la -f> Tta.ll-]an! ne/lol?Tii, <**i r* »«mo >>rani"o. ko i v r^Hr! izziv^jo «ni in ra n?».}ne*rani-wjy. nfl/in Šalila Ju/rt>t!»v\'fnr, Pozivamo b"*>j£r?td>4'*» vl^o dn -»^ dobro in nom«dnu« tv>m<'; o itaJiianBki nf*8r?mno*ti na Rt4r! t^r *»t*>ri vi--e r*o-trelm« koralrn, da p^e;*le rr* f*o ^k»*-j|-:*>*ti nret,lovrnckeffa ^a^o'bl. T«c« ne pn*np^orno rcirno. dri hi porltviani I ^.lijan ob rt:M0»m jvVnnr *krm brets^i ZA!*! in r^ziei' t>.i.5o jtil'o-5*1 ovensko J.r^.ro! V«a Jnfiro«!avija ^e dv*^ne radi feim in p vo TtMtj\ do. }? f»a^» y*o-trpf ž'.vrost ii^^n^n! eoipiniiirslia feonferiencfi w Ciwne»w. —d Caimes, *>. fa«narj«i. Prvotno jfe Kla določena d^ r>1^a Ncmčiia I. 19??. v sotrvini 25 milijonov fiintov Sterlinffov. Hel^iin ™n ie vztrajnla pri nla?ii« nadaljnih 10 tnilHonov • fimtor s^cr?inaxw. Scć?4 nameravajo. da ^ H Nemx;ia ručala ▼ gotovini 35 milijonov funtov Stcrlinzov in 87 miii^nov v blai^u. Skurai tedrj 122 miiiionov funtov sterlineov. t J. teda! 2S mtbio-nov funtov ?terlmsrov mirj, kakf>r ie b:lr> prvotna dn1očen\ NcmCiia plača tuđi 12 TTv'':or>Y futitnv štcrlinzov za troSke obsednili armad. . —d Cannes, 8. Jamnnsr. Bn-rđ in Lloyd Oeorzc sta se d^-es dniie ča*r^ posvetovala o r>njro.i:n c:lede fmri-coc.Vo - amr.lcSke.KS dogovora. Oba mi-n^str^ka predsednika bosta jutri nada-Ijevala pokajanja. —d Pariz, 9. lamiaria. »Petit Journal« pom'a o pnsrn?ar»Hh med Hriandom in Unyd Cionrsresom o frnn-eosko - aneleSkem jamstvenem do-zovoru: Prvi franeoski rrediojr je v^ebo-val ofenzivno )n đefmzivrn zvero % voj?>«&»TTi \n mom»r!5V7m jrovorom. Anele^ka vir.da je od^ovorla « ^-ccej omejenim protir-re^lorom. ki prlHi?ro nde^virja 'amstvciemti dosrovnni od 1. t'919. in kl \o odvisen od ćele vrste pogoTev. Nnto ie Fr^ncrta •♦-^f- nc*w rrfđ-for na? h! c rv^Tale r*> vzon» posro^h« četvorice. %' «e »*fty?a na ohr?nUev nUni na Tinem r*c*9m!. Ta V^ntinentaln?! zvrr* naf M ^n- | "^ez^'a v** ore dr?av©. Vi **> np^t^^e vMed mirovrih po^odb nH x:iih n^m-?Je ^e ie vslod rilb i^T>retn-?n;1o. v^tev-«ii N^m?Ho„ Te dr*j»ve ^ni m med po^esti^ ^+nnje in ^c oh-ve?ejo, da se ne bodo nar^đ!^ 1" da «e bodo v s'tiča'i! «tv^ra ribmilc* na rnz-r>d;53e. Akr> H kpfera foh d'Jav sknsala rabiti silo. ni? bi po fmca-«kei?i predlosr' Ariplij? :n Francija vzpostaviii red. Vse to M pa po ovin-kih zopet dovcdlo do franeosko-an-jcle^ce 7ve?e. AijrieSka vlada hnče vcai 7* tre-ruteV prevreti Ie omejetia Jarmtva za slučaj nemškesra napada. AnElna ^^^* brava nacrt zdroženia drJFav srcdivic in vzhodne ^vror>e, dovolifi pa hoče le morniičnc sankcije, n. pr. « rar^dbo Franc'je in Anjrtiio. Te m^ralićne sankcije nai bi se cventuelno razširile s grvjpodar^kimi odredbnmi. To je pribll/no poov?r-jena reparacijska vprašarja, raspravljali o jrarancijah, k! na« se zabtevajo od NcmCije ▼ svrho ozdravljenja nie-niti financ. V največ toCkah so se svo-rammeU In so neka! dmsrih. riede ka-terfh se Jfm je ^delo timestno. Plakati nemsico odposlanstvo. O'lloSIlI. Raztovori so se ▼ trlavnem tfknH t>t&-ložltve raranctfskejra odseka v Rer-Bn, kar le zahtevala Francija. An^le-Jko odpcslanstvo le MV> mnen'a, nij W obnovitvena komisija sama zboro-rala v Berlin«, da bi se irosmHa dualizmu obeh orjran?zadi. kakor tud! znatnim trcfkom. Odločifcv v te! za-devi ie ni padla. Ob 15. se je vri« pod predsedstvom Lotichetirfa sesta-nek ministrov. kl so v Parizu pripravljali evropski *ospodar$ki konzorcli ln ki iim io naroC«aoii pri^nviti pro- ' Kram r.y Konrereffn ▼ uenovi. im ro. š se ho vr5il drnjri «e«tarek min i str ov, i ki se bo bnv;l s plačiii. ki iih i-n^ od-i pla?ati Nemcija v g^t^vini L 192?. Ob i 17. bo im cl vrhovri svet svoio seja ; —d Cannes. 9. januarja. Po»kov-j m*k Harwey se ie pr! vožnji z avtomo-j bilom ponesreJU in ?e S do fl dni ne ' bo mosrci ndeleževati sej vrhovnesra ! sveta. Govori se, da bo američka vla-i da imenovala zastoonika. Ad Can^^es, — Pariz. 9. ]an. (Izv.) Posrbni r>or^cva!ec »Chlca^r* Tribiine* jnv* lja \7, C?jnric^a, c^a \t Francija privol!« la v zriža^^e nerriŠHh rep?racii 7a 1. 102?. z fS)*". prf>ti tHr, da AneiMa skleno s Fr^nci'o dfsnzivno rvezo. Po tem micanju 'ina Nemčra v tem leti- plač ti le 700 rnflijonov zlarih mark m^sto ctveli miMjard. — Csnnop, 10. janurja. H^vir.) Nemciji n^merjvai^ raveznik! ćovo* liti moratorij pod s!edeč?mi porrn!)-. 1) pob?rin»e ncm^klh rolnin v z}ntv. 2.) nr>vIvanić poštaih in žclczniSkih t?rif<>v m povijanje oen prcrrKHni. ?.> omcjltcv rrdajanja popirnate^a J don?ir?a, 4.) vzrostnvitcv r?vr^vesja v državrem nr^rR^nniT. 5.) regulacija poslovnl'ca c!r?avr© b.?nke. — Berlin, 10. jan. (I/v.) Na vče-r«i)^nff *^M rrHn'strskcfira sv^tn •> bit imor!ovp.n dr. Pnt^ran 7f\ pr^dsecd« nika nerr^ke dele^ftciie določene 7m jrosr>f>dnrsko orfereico v Cannesi\ Oclepfacijn rpre/r:rl}ona 7 daickr^se?* nirpf rooMnst'li je vC^craj ob 2. odve* tova-a v Pariz. V Canncs dospe v sr odo. GOSrODAK£?r\ KONFEHKNTA V orvovi. — Cjiup^j, 8. inn. Tt.ilijsntaki defe*-^ptjr* po pr'vila-^li. fin, h\ && \T?iN p*>-?y»/*«??»rf:V.i knnffMVnri t Tt-'iliji. dn t tako noJcakr* "prisna ^o^Mnnio p^mir-i>v*ln.% f!) oolitik^ itftliji^nnt** vlnnie v poli" I tičnf sinHTi. Prostnvolici 50 neraio-voljfij z dosedanjo politiko koloni7a* cii^ Vojvodine. Nastala v? močua stnija rred dobrov^ici. ki skuša ustanoviti posebno ix>!iti^no stranko do* brovoljcev v Votvo<1ini. Oobrovoljci nameravajo ž© pri bodočih občinski" volitvah, posebno v Novcm Sadu oft-stpDiti samostoino. SLIKA T.AKOTTC TS KFOK V pA?T,n — Berlin, 9. Jannarjti (Izv.) >Vo-flfHffrhc 7.^itiuxf^€ priob^nje ^liko t> lokoti in k««ri r Rusiji. Is Rusije j* v wtđnjih dneh prispelo 1171 nemskih naseljencov, ki 9b bil pfcef^tniki ▼ pu-bernijah, kjer vlnda aednj lnkota in knga. Od trh je Mio 75 bolnih na tr^ bujnim let^vrju. Pri dnirrm transportu p» J© bilo od 400 to«eb 2JS(> bolnih na trebuSnem l^gAr^ta, od tefa je 36 uckrlo | BANCNA KRIZA V ITALIJI. — Rim, S. januarja. (Izv.) 7. v^o silo se de!a na rcVttv L;nćne krize, ki ie zajela ćelo Italijo. V merodainih krojcih -e zasotavlia, da se 1» kriza resila uvodno in da ic sestava poseb-uejja konzorcija žc zaa:ot«;\liena. Pa-roplovna družba »Llovd Moditerra-iiea« ic predložila te dni prošnjo za dovolitcv moratorija. Ta parohrndna družba je bili ustanovljena 191S s kapitalom stu m.ijonnv lir. »Tribun.m do-reča, da se je prošnji c!ru/.l>c luu'io in jo dobila zahtevani mor;;tnrij. — I >c-lo za rešitcv ]c ogromnu, pri'akovnti pa je Se vcl1 i!i te^roč in i;mi:.'O liudih udarca* in revni finančniki sojijo, da vsa stvar nikakor ne potece tuko glaviko in Li^Klno. kakor ^oJiio razni visoki poli liku — Kim, S, j:;r>. Tr^ovaki Finlnija ja ofirtnlila n-ttlorne- tilcv upravitoljov •. s-kum;-tne b • k^ s ^Hlnij^kimi koni'Far-ji. Z*rno jo odrrjon.i, zftplrm1>a v oca privcutj^ira p'^rnicnec^ in n<'pmvii' i^-ga i»remo^!ija nprrvit' Ijev e^kfimn^-n^ i'ftnkt. Pri r^-l'^vanju i:t»v.;1 in ^roVo pr#lj»-tjcni. no đa hi «!«>-f;ti povpra^^vili p<» «tanj«i in p^onci dotičnih p<»dj'*tij. Tftko p,> rl^lali tu,li iiapprim savorkim r inc>r^m5t\ u. Kav-knAkri, bnpkii na priin^r i mi ka]'itnl, k< j*» r. s Lipf ^skomptn*1 h«ink«\ bkrnino lahkomi^no fT)8pf)*l»ir=tvo! — ir Odbor za kontrolo đrviz. Odl-'T Naro^ii^ b&nko ta kontrolo devi/, jo popoluoiua pr^vzcl po^Ie. katere je »io s^niaj vrtiln goneralna inspekcija fi* nwi''negd minUtrstva. Pr««iflediiik rt>>?A <»(U*»ra je «lr. Po^-ovif, med o«U>ormkl eta ^g. Arko in dr. Win<]i»<.L(.*r. CKil>or l»o t«. ina^c lzu^lal naCrt za zljulj^uijo (iinarak^ ralute. — 2 AmeriSka sotlha o iuci>v!ovenski valutni sltu^ciiL Nj\v York (h:ijo*l(»vcnsU oddc'ck, P. L. f. S.) V »Commcrce Re-p^>rts« od 5. decembra se nahija por- *ilo ameri'kcia prokonzula I)on S. Havin iz Boosrada o vpraianju devalvacije jugo-slovenske valute. Konzul p^roCa: »Tt-koin p.iflcdnjih tednov Tre^eca icptcmbra se je va'uta skok^rrt izprcmin)a!a med 40 li? f»0 d.narirv fa en dilar in pidli kar ?* \(\ str>p!nj tcki»m en.-a ^-imesi dne ^llavn! vzroki so bili: velika Irdaja nnvčantc (pa-pirnateca denaria), izvorna carina, uvf>* razko'mh (luksuznih rredmetov), oor^anj-kan!e proiretnlh iredstov, spekulacija na bini in r.a ulic". fclaba podpt;ra dana no-tranjemu posoillu in politične rnzmere. Cirku'a.iia bankovcev je raMa oi.(Ki0 d:narjt-\- dne TI. julija na 4.347.000.000 dne 21. 5,pterrbra. f |. na> rasla Je ra 506.0^.00» dlnarjev v mani kat dveh m«seclh. Dohodki od cnrin th fl* skalno leto, kl %e ie rnključflo dne 31. maja 1921. so ZMiSiU nad 7^fi.000.0»X» dinar-iev, približni cnnko rardeljeni med izvorno in uvozno caiino- AUo premlslimo, da le vred^>t>t izvoza magala !e polovico vrednoti uveza, le jnsno, kako breme }« postavljeno ca irvoz. V najbolj^em slupaju ta đefela i^važa v one debele, ki imalo znlžano valuto. Kakor se pravi, vsled rta-znanlla. di ae bo rnlžali izvorna tarifa, so bfle trvežere ve'ike ko! čfne Masa. kl nai M se pLa3a!e t Irvožcnlm blagom: ali ko ta carina ni bila rr!ž.ina. so bili kupo-vilci prisiljeni plačati v gotc?\1nl. To 1a poveJalo rovnrn5evan!-2 po Inozcmskem denarju in je rr.i^a'^ vrednost dinarja Po-roča se. da nakupi Jiiffo^tav'.je tekom •sromladi \n r>o!et;a n\%o b'li Še plaJani In da dokler ne br>do p!a?ani, je prlčakoviti le malr> ftvMUanja v \Tedno^fl d:nnr)a.« — X Dobava fohl^T, Tljnkov In oko-vov, Ravr.atellstvo državnih ?e!ern:c v Subotlc! rarpi'uje ra dan 32. februar?a t. i. ofsrtalno licitacijo ta dobavo ra?.rOi f.cM'iov, vtjakcv te okr.vov. Predmetni oglas Je Y pisarni tTg^vske In obrtnike zbornice v Ljubljani interesertom oa vposled — f Inneclara tankovcev na PolJ-skera. Oereralnl konzulat Pi)!!*kl v Tjkr ertbu rarzVa. da je »Zav d jm Izdavanje novčanle R. P. v VarSavi sklcnil, da vžarne iz prometa svoja novčanice 1. emisije In ticer: 1. novčanice po 100 pol], mark z datumom z dne 15. februarja 1919 (^ive barvc). 2. novčanico po 5fH> polj. mark E da*umom i dne 15. ianuarla 1919, 1 novčanice po 10>'> polj. mark i datumom i dne 17. mnja 1910 (sive barve). Imcuova-ne novčanice rrtnehaj■) biti plaCilno sredstvo s 15. decembrom 1921. Zavod za Iz-đavanjo novčanic poljake repubike in vsi njegtn'l oddelki bodo di 15. lanuarja 1923. leta tunenjavall zori označene novčanica wi novčanice nove emisije. Po pr eto Ini teca roka ireubijo Imenovane novčanica svf^jo vrednost Vredrost omenjenih nov« čanic, poslanih i? inoremstva v svrho iz-mcn;ave, se bo poklala v inozemstvo v go» tovinl samo tedai. ako lastnik novčanic predloži uvodu f-a Izdavanje novčanic P. R. d >kaz, da »o bile prednietne novčanice Izvožene t mastranst:o zakonitim ptn^m t. i. z dovo'jeniera pristojnih oblasti). Z»-vod 73. izdavanje novčanic P. R. le pripravljen spreiemati, % nztrom na interes Lnor'omskih lxstnikov poljskih novtanfc, od tvrdk In privatnih oscb vposlane novčanice kot vložk© na cbrcstnl račun, ako te klilent zavefe pustiti predmetni Iznos na računu nekoliko mosecev. Minimalna svota, katero je mnjo^o vložitl na obratni račun tnaSt 100.000 (sto tisoč* poljskih mark. Obrestl Iznašalo: pri v'osrah na 4 mesečn! rok 4V'i%, pri vlogah na re* nelia računanje v krrmski valuti za prebiva!stvo vobče. Valutno vpraša* rje je tolike važnosti, da bi moral vendar le o tem govoriti In razprav-ljati naš zaslužni parlament. Pa naj si bo temu kakorkoli, deistvo Je, da se nam v kronskem področju prav nič ne mudi pričenjati računati v dl* narjib. Dracrinja je i tak neznosna. Ne* katorlm se silno mndl prlčetl z dinar« H. Poznamo tičke po perju! Je hitro jasno zakaj! Cenc Izgledalo manjSe, zakaj iz enega dinarja na dva je lažje korigirati cene, kakor skočiti od 4 kron na osem. V bistvu je isto ševe* da, ali pada manj v oči. To vedo t!sti prav dobro, katerim cene nfso nikdar dovolj visoke! Počasf se udomači Žc navada, da se bo lepo IzpuSčala o** načba. — Zemlje vi đ .Tn^oslavijo. % o'zlrom na notico pod tem naslovom, ki le iz-sla 21. okt. I. 1 . v na5»n lfetu, smo nekatera imena t Sloveniji na zemljovidu napis«na v nemščim. A n#in-§ko ime je natisnjono z drobnimi črka-mi v oklepajih pod velikim slovenskim im<*nom: nekak spomin n& prejSnje Č9P©. Tuđi irnetttL prej&njih dežel so označena, namara znto, da se vidi, iz ki tori h delov prejšniih držav le bo-Bt*vlj,*na Juposlavlta. Sicer \č »emlje-vid iop in po možno3ti točen, a pri rnzrcdnem pouku bo težko uporaben, k^r ]e premajjhen. Bre* vsake fikode pa bo Blužil učiteljistvu. pri pripravci m pouk, v Sol. pisamah in knjižnicah. K^r ni bilo do Dedljarja nobenegft bollA«n lemlJejldA, •! JL*^*1** ^ i prvo silo pomagafT t ftJTa. V. I. tret i mi nikomur naroeil, naj ae ml je vid kopi* t>n i* le ivrrfeil naroCil*. ki bo lik po-!ali posftmnlki« — Omrjit^T prom#tA oaebnih tIa-kov na probah ki\ državnih šelesnie. Vsldd oddaje strojev oa Hrvatsko i«-ostanejo od 8. jauuarja U 1. d^lje el&-deći osebni Tlaki; Na progi Jiarlbvac-Ljubljana gl. k. osobni vlak 1014, od-bod iz Karlovca ob 8.04, dobod ▼ Liub-liano gl. koL ob U. 13; na prosi Novo mesto - Karlovac oaebni vlak čt. 1013, 3>dbod iz Novega mesta ob 4.16, do-bod ▼ Karlovac ob 7.38, na progi I.jub-ljana gl. kol. - Novo me^to osebni vlak St 1017, odliod li Ljubljana gL kol. ob 12.46, dfchod v No\t> me^to ob 15.32. — Na progi Grosuplj« - Kočevje izost«»-p^jo oeebni vlaki &t. 4513, odbod iz Ko-covja ob 11.22, dtobod v Grosupljo t>b 13.1b in osebni vlak čt 4514. mlhiHl iz Grosuplj« ob 13.55, doLtnl v Ko-'evja ob 15.49. Na prt>|^i Trebnj© - dent Jani ha Dolenjskom izostan^o mehana vlaka *t 4633 in 4636 z odbodom iz Sent Janža ob 10.56 in 13.51 ter dol*>dom t Trebnje ob 1200 in 14.45 ter mešana vlaka št 4634 in 4636 & od hodom is Trebnj^a ob 12.27 in 15.10 ter dobo-d<«n t Št Jani ob 13.22 in 16.08. 81od-njic izosta-nota na progi Jeseiiice-. Bistrica Bt>h. jez. ot^bna vlaka št. 4215, od hod iz Bistrio* Boh, jez. ob 11.50, dohod na Je«eniCd ob 12.40, in Tlak St. 4216, odhod iz J^senic ob 14.28, dohod v Bistrico Bob. jez. nb 15.16. O?^bni promet na proei Ljubljana, gl. k. - Je-senico, Ljubljana gl. kol. - Kamnik in Kranj - Tržid o?tanc» neirpremonjen. — Zdravntkl za Ro^a^ko Slatino. V Uradnern listu pokrajinske uprave za Slovenijo §t. 150 z dne 16. decembra 1921. vabi ravnateljstvo državne-ga zdravilišča Rocraška Slatina vse one zdravnike, ki Žele dobiti mesto in naslov zdravilišketca zdravnik.i ▼ Roga^ki Slatini, da vtože tozadevne pro§nje s potrebnimi doka?ili do dne 28. februaria t. 1. pri omenjenem ravnateljstvu, ki predloži te proSnje ▼ re-§itev »dravstvenemu odseku za Slovenijo t Ljubljani. Ker je ta zađeva za procvit najodllčnejSesra zavoda naše domovine velike važnosti, bi bilo želeti, da bi se temu vabilu odzvail na§i srsr- zdravniki rudi iz krojrov vse-učiliščnih profesorjev, katerim bi po-Čitnice na vseučiliščih nudile najlenSo priliko, preživeti nekaj tednov v tako divnem kraju. Uprava zdravi?i§Ča bo gotovo starila ^'se. da jim bivanje r Rogaški Slatini kolikor mozoče olaj^a ter jih z ozirom na korist zdraviliŠča stalno pri dobi za ta zavod. — Orožntki in zastave. Prejsll smo ta-le dopis: Na Vaš dopis Az Kostanjevice« v »Slov. Narodu« §t. 4 z dne 5. januarja 1922, si usoiam pri-pomniti, da orožniške postaje nišo v posesti zastav in jih radi tesra ob pri-liki narodnih svečar osti in ob roj-stnem dnevu Nj. Vel. ne morejo raz-obeSati. Edmo brij^adno poveljstvo je v posesti zastave, katero tuđi ob vseh prilikah razobeša. Komandant, pukovnik D. Dradjić. — Pomctftnje mtstnih nlie. Me^tni pometači pometajo Dunaj^ko cesto zju-traj t>b 8 ali pol 9. Vs^elej se dvi^rajo po ulid oblaki prahu in ta prah mora-jo rdihavati tisoči piiaantov, ki hite ▼ tem ča*u po Dunajski cesti na svoj po-»el. AH mestna uprava ni mogUi najti ugodnejšega časa za pom^tanje? — Mraz t meata in na deicli. Zadnja dva dneva je nastal pri naa nopri-č ako van vremenski prevrat. Od potka na soboto jo naatopU feat*?r mrar, in ▼ soboto »jutraj ob 7. je kmzal tJ&rroomoter y meetu že 9* R pod nicfo, zun«j mefit.i in po Gorenjskem pa cc!*> 12* R. Stoj '> vodo bo pomrznile in tako ne bo lnhko preskrb^l ■ ledom, kdor ga »e ni ma doveli. — I»vski tatovi u eanj^ami. T^v to» delajo pt> loviščih na deželi lovski tatovi najemnikom lova ogromno škr>-do. Kar ta svoj at ne postrelj* divjn čine b pu^kami, jo lovi ponoći na zanjke. Na kmetih at> ćele žalost lovskih tetov. — Na Dravi plavajoč led. V ne-deljo ob budem mrazu je Drava znpet prinesla toliko ledu. da je bilo v Mariboru videti kakor bi bila ćela Prava že zamrznila. V Mariboru ic bilo V nedeljo zjutrai 8* mraza. ad zaroka. — Neveijetno. Poro^pjo nam: Te dni so ukradli v gosešfini pri Komendi tatovi ort>žnikom iz hleva koštruna, pred ta ve^or pa niihovemu st>s-liko množino slaninai Tatu Se nieo 1e-sledili. — Pobes mnr!borsk«ra trtOTca. V noči od nedelje na ponedeltek okro« 1. ure se vračaioCi se izletnik! na Ruski cesti pred malo trgovino t W5I it 49 opazili ođprto trgovino, v kateri se je nahajal lastnik Plohi, ki je iz skoro Že prazne tncovine skušal odnesri na-hrbtnik. napolnjen % raznim blagom jestvin. Ker se je po Studencih že neka! časa govorilo, da natnerava Plohi radi velikih dolsrov pobesrniti v Avstrl-jof se je eden izmed *rospodov zani-mal da se pobee prepreci. Iskal i« policijo naiprel na Koroškcm kolodvoru, ker je tam ni dobil, je M na bHznlo stražnico. Od5H so v tovarno Volta na KoroSki cesti, kjer sta uslužbena Plohlov očifh in mati kot hiSnika. V nfunl sobi so res dobili Plohla ter na tleh polno blasra. klobas, slanine itđ. Plohi je zarrjeval. da ni nrkomur nlc dolžan. Gospod, k! ie na te sumlitve nočn© manipulacije opozoril policijo, je stražnikom svetoval, na! po«ijo na PloUa. toc li lt *mto* pod« mm t pobe^a, Srrafnflc P * i^ Izjavil, da ni ma povoda se vtikati to zadevo. V po-nedeljek zjutrai K stala Plohlova po-polnoma ižprazujc;..» trgovina zaprta. Takoi so se pojavili prvi upniki. V n*-ki pekariji je Plohi skozi 6 tednov na-pravil za 13.000 K dolua, v neki go-stilni za 3000 K na pijaci. Pričakuie se, da bo takih u p ni kov Se več. ZdaJ i Sele je stopil v akcijo telefon in telegraf varstvene oblasti. Do Donedelika vcCera 5e ni bik) sledu o Piohiu. — Uboc dcć«k« kateri se uči v Ljubljani elektrotciialke, prosi nsmiljcno stranko, katera bi mu mogla dati hrano in stanovanje za nižia ceno. Dobrohotne po-nudbe sprejema npravnlStvo »Slov. Naroda«. — Icgnba ali tatvina? Kom*mi Jožefu, mesRTsk«im pon>xhiiku, stil-nujn^mu Poljanska cecta 45 je dne 6. t. m. ob 14.-30 na kamnisk^nn vl.iku m*° po»t»»jrt Jr-fAen eroAnjka!,* rmo-nsmjata liFtnir« % vfl*-bino 14C)00 K. Po izpove aretaclj. Od aretir.nnf!i ?e Mio odvedenih 2C132 o^eb v policijske 7** pore. Sodi?Č!i )e bilo izročeruh 100« pseb. Policiji je bilo ode?.inih 6026 "ovadb. Detektivi so Izvrgli 2024 hi$# nih prcl^rav. — Ststtstika tifrktG? prometa. Policijsko ravnateljstvo j? sestavilo zanimivo statistiko o tujKkem prome* tu v preteklem lrtu. V lrnblhinskih lio« tellh |e prenočila cclokiTpno 72.039 or.ob. med dru^imi v »Unform« 14.S12 pn* ^Slonu« 17.640. pri ^SIoc;!« 40^7, pri Tratnikii 3746 rn pri fttniklju 26XL Ostali oflpadejr* na drufra prenoćila. — Statistika rMJanosti. Pri poli* cfjskem ravnateljstvu je bilo v pre* teklem letti 10OS oseb kaznovani^ radi Plianosti. Te osebe so prispevale r drlavr.r* blagajno 150.906 K. — Pro«rlrifcf!a v LkiMlonf. Taj* na prostitucija v Ljnbljani bobntno cvete, odkar so ođpravU* Javno h!§o. Policija je v preteklem letti arct?r^In 55 tajnib prostitutka. V zvez! s tajno prostitucijo so se sflno razširile tuđi spolne boleznf, f> kntcrib b! 1ahVo zdrav-nikl podali naravnost strašne §tevilke._________________ Knltnra. REPERTOTR NAJ»ODNEG\ GLEDA-L.ISCA V LJUBLJANI. Drama. Torefc, 10. Januarja 1022. Zaprto. gredfc, 11. Jan.: Petrckovo poslodnje sanje. E. Cetriek, 12. Jaa.: Pohtrifci»J© * dolini šentflorijanski. Izven. Petek, IS. Jmi.: PampellSka. D. SoboU, 14. jan.: Gardist. B. Nod^lja, 15. j*n.: Popolda^ ob S, Peter-čkr»vd p:">sledn]a ^enje. Taven. Nedelj*. 15. jan.: Zvečsr l>b & Ljube-trn. Iaven. Ponedelj^k 16. jnn.: Gardist A. Torek, 17. Jaa.: Znprto. Opera. Torek, tO. Jantiarja. Boris Oodunov. C. Preda, 11. jn-n.: Werther. B. Cetrtok, 12. jan.- T^bodjo jezero. A. Petok, 13. inn.: F.-Mi«t. F. Pohota, 14. jan.: rarnncn. C. Kedelja. 15. j^n.: Tkib-m«. Izven. Ponp> ske starSe. — »Banćsl Vestnfc«. Uredniftro po-roča tem potoni cenlenlm narocnfkom. da izfde šesta številka »B. V.« Ie tekom teta l meseca. Zakasnite* !• nastala radi tert. ker bo Ust Iziel v poveCanl obllki In raz-Slrje«. Zato prosimo cenlene naročnike, da vzamefo to bfazohotno na znanje. — Slovenski plsatclil ▼ hrvatfint. »ZarrebačkJ Dnevnik« Je priCcl orloh-Cev^ti v listku prevode iz Cankarjevih in Finžfarjcvih spisov. , ^■B ^h» 1^* ^ j llafnniieiia nraračšln. RCORr X!ZACIJA NAŠE VOJSKE* — Teoirad. 10. januarja. (Izv.) V dobro ir; rmiranih krojEi.'i zatrjujejo. da namt: va ceneral Va^ić položiti j nove Kn'tlje za reorganizacijo na.-ie ; vojske. 1': javsem bodo izvedene no- j ve forrrueije vojske po nnćellh stare ; srbJike vojske. Veliko važnost $e pola- i ca na dober in velik rezervni ofk:rski j kor, ki je med vojno srbski in iranco- i skl vojski izkazal najvcOjih 7^\uz- i Vojna uprava se bo reorganizira!;!. Vojno ministrstvo se bo reduciralo. Sploh se bodo izdatki za vojaštvo zni- lali na minimum. Vojna uprava pa tuđi organizira ia sistematično izvede ustanovitev podoficirskih šol. Vojna akademija bo štela št'ri letnike. Kon-tiriKent vojnega kadra so zniža na 100.000 mo2. ZACCTPK POfJTlCNFHA DFXA PO PRAZNIK IH. —d Bcoirrad, 9. jan. V*!ed bo* žičnih praznikov so na vladi zastali vsl posli. Skoro vsi ministri so za* ppstili Br-^vrad ter se njihov povra* tek pri^«Wtiie za danes. Prva seja ministrskega sveta bo po vsej prili* ki jutri. Tuđi delo v narodni skuplji« ni je ukinjero radi praznikov. Pri* hodnja seja narodna skupščine tc do* ločena na pri^odnji ponedeljck. Na tel seji bodo razpravljrJI o vl^dni de« klarnct)], kl so nahaja ra dnerrem redu. Po^amezni odbori narodne sknpščlne bodo ^voje delo začeli na» daJSeratf rc prej. Tako je za jntn sklicatia seja pododseka zakono<1aj= nesra odlora 7a centralno upravo, v sredo na bo plenarna seja fnančne* ca odborn. na kateri sp bo vršila glavna razprava o proračunu za Isto 19??. KREDITNA POMOĆ AVSTRfJi — Daoaj 10. jar*. (Izvir.) Dan,v šrrjf »Neues W|ener Ta^Matt« priob# čuje avterttično informacijo plcd^ kreditne pomoči Avstriji. List oru^ni da sta bila sestavljena dva nacrta, Prvi nacrt je zahteval v zastavo %o* beline. Ta nacrt pa ni uspel. Inozem* skim finančnim kro^r^m je boli sim* patičen nacrt dr. Rosen^er^a, Po tem nacrtu b! Avstrlia dobila kredit v znesku Q milijonov funtov sterlin« grov, plačljivih v treh obrok ih, pod nogojem. da dobi inančna skupina koncesijo r-a ustarovftev nove crni* sijsVe barke v Avstriji. Nacrt ie preo ložen finančnemu odbont Zvcze na* rodov. V razrravo nricle t?kom prt-hodnjih dni. FinanČni odbor zveze narodov zahteva tndi posebno k^-n* trolno komisijo nad novo emisijsko banf>. IZSTOP IZ 7FMT TORADNIŠKE STRANKE. — Beograd. 10. lannar'a. Ozv.) Tz odSora zcmlioradnt?ke stranke je istopi! dr. Gavrilović. Odložil ie tuđi vse funkcije. SPORAZUM MFD IRSKO IN AN» GLIJO. — London, 9. jan. (Izvir.) Irski per?arne.it 1 >ail Eirc.-i Je londonsko pogodbo sprejel s 0^:57 glasovi. Z ratifikaciju te pogodim je zakljnč?n stoletni boj Irske za avtonomijo. »V.ea Anglijo in Ir^ko je d^sc^on sporazum — Dl!1"!!?!, S. jr.n. Vr'!cd vesti o Bpre!ctiu anelciko irsko pogodbe po trs&em dežc!r»cni rhoni !e Devalera kjavil, tla dr^nltivno od.topi. NEMSKI N\C!1O\,\LCI THOTI DOGOVORU V LANI. — Diinrl, 1D. januarja. (Izv.) Vod-8f\'o i:cmSkc na.ijonalnc stranke '• včerai sulcri'o re^ol icij^. s katero se Jzjavlji proti dogovnni v Lani. £c$ da je s ten omndcJevana čast n?mškc?a naroda. Resol'.K-iJa cta!>e poziva rei'i-f.konnciJ(inTlno p"»slanco, tla v parlamentu preprovijo ri.t*ILkactjo teca do-govora. GOSPOD VRSKI SPORAZUM MCD MADŽARSKO IN AVSTRUO. — d Buđimpoš::*, 0. jan. »\'ira* tag« pr.ro;a. (!a iiTlnitrski pre\lseil* nik rrr A Hctlilcn odrn^tuje v s^cJo zvCvCr ra O^rai, kjer bo konf?riral z zveznim kancc'arjcm dr. Schobor* Jcm gleds n J ater'h vnra^anj, izvira« jočih iz ^ere*kega drigovvra. — Đudinr^eita, 9. jan. V svrbo razgovorov mnogo-štcvilnih nerc§c« nili vnrnšani KiCde odno^ajev med Av^trijo in Madžarsko odiiotujo mm. pred^f.dn!k grof Rc^bl^n v sre>do zve« C:t na Punaj. kjer se posrane z zvri* n!m kar.ccl?r.!em c!r. Schobrom. Ker botfo tvorila predmet raz^ovorov pred vsem ?z RcneS'vcga doeovora izvirajoO^. kakor tuđi gospo ninnve* dtijejo pri^ton Av*trf;e fn Pol-tiT!3.l, 10 nmiaria. (Izv.)' Neki Svicrrski konzorcij namerava kupiti nekda^ii novi cezarski dvor. Konzor-cii namerava dvor spretrcniti v hoteL STA\1CA VATAKARJEV V GRADCU — G"Pidce, 10. inminrja t'TzvO Da-nps dopoldn^ f^ otopili n.itakarit in drntri po«{|lniyki iislužbTiei v f;tavk in rcv Marranti sr> 7/Hrrti. Or£rflni7.a % povift^nja n:<»7-j do. Cro.siilnir-nrji in kavarnirji jim po. VTIS ZAROKF V LJUBUANI. — R&đoat T^jnb'j^n«1. Vest o zamki NJ. Vel. kralja Aleksandra s UraljiiVio Mariolo je vzbudlU tttM m^ns'vom veliko vefieljo in živežne kom^;itirjo. 2e tekom dor^.>ldne s^ i<* rre^to okrnsilo z zantnvmi. Vs* cU\vne hihe in javna poslopja so t zaetarah. — S^kof II. na znan ja svolermi cifir^tvu. da se vrši v sredo. dne 11. t m. ob 8. zvečer na realki predavanje. Predava br. dr. Mole: *Ob netnajst-letnici 5mrti Simona OrejrorČtča« — go\'or in recitacije. Pozivamo brate In sestre k r»olno5tevilni udeležbi. Gostje dobrodošli. — Sokolsko đraštvo t Stepanji vaši iavlja. da ima svoj ohčni zbor v ne-rt*ljo. dno 1*. jjfl.nnnri-1 t 1. ob 2. uri v drvStveni telovadnici (pri >Soršu<> ▼ Ster>anji va^i. Dnevni red obi6njen. Zdravo!_______________^____________ Borze. *— Zasreb, 10. januarfa. (Tzv.J Zaključek. De\ize: Curih 56.50. 57.—> Pariz 24.—, 24.50. London —.—, 1230.—, Berlin 170.—, 178.—, Dunai 4.40. 4.S0. Prajra 4S5.—. 505.—, Italija 12.75, 13.—, Ncw Ynrk —.—, 300.—. Valute: dolar —<-% 290.—, lira 12.50. tf.70. — Trst 9. Jafuarja. Zasreb 7^0. Berlin 1350, Pra** 38.25, Pariz 1S8.—^ London 98.—» Ncw York 2i-> Curih 450.—* — Prac*, 9. januari a. Zasrreb 20.312?, Dunai 0.91. Rcrl!n 38.—, Mi-lan 26Xr— Ntw York 62.-% Cttrih 1190.^. —- DnuL 9. iairaarja. Zasreb 2112.50, Budapcšta 1120.—, Pr^^i j09r>0.—, M;lan 28^00.-^, New York 6650.-^ Curih 128.400.—. — Berlin, 0. ian. Zit^reb 5^.50, Danaj 6.25. Prara 973.—. Milan 730.—, Lon<*n 710.—. Pnrih ^r0 — < — Bndi^nrRtn. f>. j«n. Z*srr*b 200.-Danai 9 —. Prap;* 934.—, Milan 2G0O.-, , Curih 11S12.MV ! — Onnaj. ^. f^nanr«. Punaj. efekt-•m bona. JnliMM 193fK>—t Crrdit 11?i00.—, Z\\-v.o 44500.—, 3kod&52700.-, C- ovli« 2oj00.—. BraStoatire oestl. — Osrednji Zvez«. javnih w»mf-^č?mn^\' in upf-ko^nr^v iir.a rujno ecjo ^iržopa ra v petek, 13. t m. oh 8, uri fvf^r v po^s rMvrilnlrt mustri<>fSTA macietrita. Dnevni i^xl: ?>orc»r. — Po^.'cbno in pođnorrm dru5tvl> ^oh»rn!4kih in dr^nvnih usliižb<*n.eov T Ljubljani, KomonRkocra ul. 34 \n od L janunrja 1922. rovišalo m'deečni pri« spovok od pol diruirj^ nn en dinar. — I>rnžtvo »tanovnnj^jili n«jrnv nfkoT Ra Slovenijo » ^cdržom v Ljttb* Ijnni, vabi Dino n^ rodni oh6ni 7!>or, 9 ki so bo vr&il dno 14. jmuarja 1022 ob pol 8 uri zvtvljani. — Pribodnja javna ndboroy« se;i v ^rr^io dne 11. t. m. ob 20. svoT-ot v innli dvx>-rftTii A'TPtnopra doma. Društveno, pisar« na drtjo cMan^ra dna\Tio od l^.—2^\ zv(V ?er informioijo Sv. Petin. coeta feL 12., pritltfno na desno. Po^zueđbs. — TTk)^ iolcxnif«r Je »trabil n* kblodvoru v Zalomi *M Ljubljani ??n00 kron. Tatvina ni izkljuc^n.a. Pošten nojditrlj m naproia, da odekv &č&&t um policiji. Pred otflec'alnm more vsakdc vsaki dan opažati kako se lepšc ln mlaišo izp'eda, ako se uporabi ja le. kamari a Fcllcra že čez 25 let priljtib lienft in priznana sredstva za !cr»o» tn: Fc!!-3rovi »El?=?»^ pomnda za lice Fcllcrova »E!«i^« Tanochina pomai da za rrsr las (2 lončka cne vrste reh no^nnd skim^j z pn takoi sprejme. Ponudbe z za-htevo plače na: J. Mahorko, dru-fba z o. z., centrala Maribor. Ulzillis in Kuverte j priporoia lola ttm v Ljubljani. i zmožna tuđi strojepisja, gre samo v Ljubi iano, nastopl lahko tak oj. Ponud-Nc pod „Pridoost 81 • na upravo Siov. Natoda. 81 Salonska obleka za manjSega gospoda, še dobro obranjena se ceno proda. Molodvaraba ul. 111, 8p. Slaka, (lavo dva-rlsoa). 222 rraovskl pomoćnik mesa ne stroke, starejša moč, želi pramanltl mesto s 1. marcem. Na-stopi tuđi v Benečiji. Naslov pri upravi Slov. Naioda. 151 Proda se stavbišče, sestojefe iz 6 paicel, pripravno za vile, hse ali za večje podjetje, na periferiji mesta. Naslov pove uprava Slov N?!vda. 214 Mesefno sobo z električna lu? e :rr»ti dobri najemnin! trtkoi ali' do 3». t. m. isea ta< mostojen, soSlden gaspad. Po- nudrv pod .ABC li>0» na upravo Slov Narooa. 1K) y\iv\ poseshaki, poror! DvoriSče ali vrt v sredini mesta LJub-l'«np, pripravnoga 'gradbo fotoprafs^ega a te! j ] i, se vzame v najam* Pismene ponjdbe f.od .Futoatelje 221m na upravo S:ov. Naroda. 221 Ueenko sprolme „Narodna kofffrarna". L'nb-lfdna, Prešernova ulica 7. €nona3stropna h sa z vrtom na solnčn! legi v mestu sa proda« Ku^eu takoj stinr»vanro-di roreni Anton Dra&ler v Boro vn I cl.__^__________________226 lšče|o se g dtvjl za?ci: 12 sam c in 2 samca; 24 fereb?c 20 samic in 4 samci, Ponudbe pod „Divji zajci" na an. zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. M\w\ trg-arcft ^ j nzfroma tr ovs^ejra tečaia, vešč strofe-, pisja in korespondence. se spreme tn- j VoJ prl več:em tovarniS-fem pod;et:u vj L:^b'»?*i'. Prosile! s prak«o v knjiec i v .dvvij imito prednost. Ponudbe rr'd j »Knjigovodstvo 196* na upravo Sloven. Var da. i: 6 Zenit na pontuiba! Gospodična, stara 23 let, pnkunliive !n čedne postave ter dobra gospodin:a, Želi znanji v svrho Ženitve s % rimernim ^o-s^odem Ponudbe cod ,tLtr* bodo" no*t H8" na nnrjivo SI. Narodi. 148 Ženilna ponudba Intelisen'en trgovec s po estvom, v mj- lep cm delj slov. $ ajerske. prkupljive zun^n]'os!i, 27 let star, se želi v svriio ženitve se^naniti z dobro s ttmano, ako rrojroče trg. n;obražero gospodično v s arostt do 24 let. Le resri dopisi s sli KO, katera se vrnc,se piosljo rod .Bo-dovB.-cst 24—208% po?tno ležeče Oljc. * Zahvala, i i Za s čno tolažbo in spremstvo naSega ljubljenoga soproga, ] ' odnosno očeta, gospoda * i I Ivana Bojca kr. žand* narednika I izreVamo vsem sožalujočlm ka kor tuđi udeležencem pogreba iskre- | no hvalo. i PosebeJ se zahvaljujemo %. kurama, ge. častnikoii in orožni-kora ter voja&tvu za udeležbo in darovane vence piijateljem !n znancem. Kotevje. 10. januarja 1922. 1 talnloča radblaa B«!o- PotHika ki je spedaltto uveden v Sloveniji, Hrvatski in Dalmaciji, lit« za tmhml jako zmožna zagrebška velefirma za tekstilno blago in tvornička zaloga prvih inozem-skih tvorničarjev. Ponudbe pod „Potnik II—109 a" na Interreklam d. d. Zagreb, Jurjevska ulica 31. Išče se preM za In. Ponudbe pod .Pre emalec* na anončno družb« Aloma Company, Ljubljana! Kongresni trg 3. 2^3 iiJl¥še primema soba sa plsarniiko vporabo. Cena postranska itvar. Ponudbe pod .Pi«nrna# na nnonfno družbo Aloma Com-panf, Ljubljana. Kongrasni trg Ato«. S. 221 P. n. občinstvu in cenj. svojim naročn kom naznanjamo, da sprejemamo od 1. januarja t. 1. naprej pranfe In avetlollkaole ovratalkav, sapaataile In arajc tuđi v naši podrotnlcl: Šelenburgova ulica it. 4. Tovarna Jos. Reich Poljanski nasip ftlev. 4. I bi iavljal 1»? Frotokoltrana losna tvrđka z lastnimi skladišni Škedcnj - Trst, z veliko klijentelo, bi stopila v stike z veleproizvajalci lesa ali z žagami za speđfc'Jo lesa ▼ kraljevino In Orirnf. Ponudbe pod „Lesna tvrdka" na An. zav. DRAGO BESEUAK, & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. 212 Nadglednik skladiftn lesa (Platzmeisier) se liče sa veliko sklsdfftčo lesa v Zagrebu. Biti mora energičen, trezen in zanesljiv ter mora točno poznati **e vrste le?a, kakor tuđi način vdeljeni"a in nadzora delavcev, Nastop cvent. takoj ali pozne:e. Ponudbe z naznanilom dosedanjesra nameščenja in plačilne zahteve pod šifro »Zanesljiv nadglednik 189* na upravništvo Slovenskega Naroda. , Svsi (drože) j Isvr^tne moči ranoSi^Jn dnevan na^laiovitel-; fta Ivorn'ed Jugoslavije- i \wm Mi i im prije I Makso Mayar, dioni^rsko društvo. Savski Marof. 5 Karlonažna tovarna Bona 6, Copofa ccaia.________ 194 Petrolejske vrče i kupimo v vMki množini. Plačamo za-boj z dverrM vrifema po 80 K, rost.ivno noljiibna postaia v S:ovcni i. Hrovat 9k Komp., Ljubljana, Vegova uhca G 0V Stanograf (Inja) VI s rcrfektntm fnanj^m s!oven-ke m nern. fkt 5tenoi?rafi]f ( se takoj aprajmo pod ugodpimi pojjoii. Vf rabati je pn; dr. Ivo Banlcovlču, rdvctn kn v Ljubljani, M--k:ošiLeva Cesta 6, 1. 191 Irtipiiir starei'Si, dobro izve'ban, želi menjatl alužbo. FMnud^e 7oj .Veste 1 l4", poStno ležeče Ljutomer. 199 ^^Trgovtaa dobro vpeMana, z meSanim blipon, kakor tuđi goslllna se radi bolezni ? vsem bajfoai p''d ugr.dnimi pogoji v 1 ^stni h^\ ta-*oi odda. Knpit^'^ potreban 40j d■> 5 i'.O 0 l.ron. Ponudbe na: Makao Kopitar, trgo\ec, Ccrknica, Nctram-*--O. l'-0 Pozor, pekarji! .DIAMALT' t\omice Haustr & Sobotka, Dunaj - Sradlau v pr»dv .jni kakovosti se dobi zopet rri cavntn za*to; stvu <3 Jcgo-'avijo Edvard Duia^ec, Zagreb, Skla-dišćo Strossmayei*ova ul« 10. S101 Prodam ažurno 53 s 0 d 0 v si! m In ignnja, 100 — y00 '. vc' -f.\ 1. po 2 K Kupim BRINOVO OLJE. — F. Cvek, Kamr.ik. 2^2 Trnnvpr w IM prcftame rastop^to, komisijo ali s»:ćnj za Roko in Sušak. Naslov pove upiavntatvo il.^ei.ske. 1 Nar, d.i. 1KS Tvorničko fđsite panira nudja uz najjeftinija cijene; llOVlIlSM papil kost 5^X84 » 6 V95, Tiskovni papir T^^U": kos* 63X^. nuier papir koit 63x^5, Omotni papir ro.aT13t Omotni papir u ardmt# Ljepenka, Listovni papir, Papirnate vrećice, ri^r:tti |jrif;urf VISt( papi..! ji. im i m m. Ma PsH h Mi lisfeia trgovina % pcljedelsklmi prldolki na debelo nazmnja vsem svojim cenj. odjemalcem in trgovskim prijateljem, tla je preselila ivai sedež z Mp m\i !t. 2. v novo znače ias.'n? I prostore v SlDuišRovo m \\n U. Brzojavni naslov: Parem, Ljubljana. Telefonska Siev. 5S1* Stav. občinstvu naznanjam ća sem otvoril trgovino z manufakturo in vsemi potrebščinami za krojače, šivilje in čevlprje. Zagotavljajoč točne in solidna posuežbe znamenjam 2 najodlićnejšim spoštovanjem Friderik Stčiger, . trgovina Pri rmki ceni 163 Krško ob Savi, Dolenjsko. I ^^^^U mmHmm ^^I^^h^^^^^^v ^^^^^1 ^^^^^m^tm^^^m ^/^mr^mmmwmM "^^Bt ^^^^Sr ^^R^^^^V ,^^Kv39^h. i ^^^^H ^^^^H ^ ^^—w^F ^^1^1 ^^Lm ^^BB ^^bw ^^3h nEZ£ tf^i^v M. M ^^^K .^^^^B I ' ^^^^^H ^^^^He ^m^m^mjF ^^^^K ^^^^^^ .^B^n jtmmmš ^I^^S ^jHj ^B^uf ^HlJ«. .^ U^^^K ^k ! znamke „MIKADO", brez Žvepla in fosforja, ni vsaki podlagi se I vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje ! Tovarna v£ig^9§c d- z o, z. v RuSah pri Mariboru. Zahtevajte ofertc! 36 Zahtevajte oferte^ I Ustanovni občoi zbor „Orlent" meifnnrodno trgousko-speđiciiske id stloditine delnl!ke družbe v Mariboru st vril ▼ čefrtek dn# 19. ]anuar]a 1922 ob 15. uri v pro-storih trgovsktga grecif|a v Mariboru, Vetrinjftka ul. 11. DNEVNI R ED: 1) Poročilo pripravllalnega odbora. 2) Volitev predsednika občnemu zboru. 3) Sklepanje o ustanovitvi del. družbe in o končno veljavn ugotovitvi vsebine družbenih pravil kakor so le ta od državne uprave odobrena. 4) Volitev članov I. upravnega sveta. 5) Volitev članov nadzorstva. 6) Slučajnosti. Dostop imajo samo delničarji, fcateri se Izkažej'o r začasnim potrdilom. _______________________Prlprpullnlnl offlor, Jugoslovanska Union - banka preje Mariborska eskomptna banka, ustanovljena leta 1872. Beograd, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Maribor, Mu.ska Sobota, Velikovec. AKCIJI Kapital K 30.000.C30 Rezerve K 16,000.009 I IzvrSaje we \Mx. posle najbulantneje. Za insecatni def odftovoicp .Valentin KooiUr.