Januš Golec: Ljudska povest po raznih virih. Ustreljeni volk je bila ikrasna žival, suh, močan in dolgodlak. Lavison ga je začel takoj dreti s pripombo, da bo našel ob svitu jutra še več volčjih ikožuhov. Čeravno so ostale zveri v okolici taborišča, se niso upale več v bližino. Psi so stokali ter cvilili; njih nemir se je večal, ko se je bližal jutranji svit. Zjutraj je videl Franc, da so nekatere volkovi hudo obdelali s kremplji in zobmi. Lovca sta se lotila iskanja ustreljenih volkov, pa nista naletela niti na enega. Kmalu za tem sta se odpeljala v južno smer. Razven nagiba medsebojnega ravsanja niso kazali psi nikakih slabih posledic nočnega boja. Lovca sta jih priganjala k največji naglici, ker je trdil Amerikanec, da ne bodo zapustili beli gospodarji severa njune sledi. Celi.dan sta Cakala možakarja na divje, samotno in strahotno tulenje. Ni ga bilo. Prva bleda večcrna zvezda je pokukala na vzhodu, ko sta se utaborila lovca na obrežju Topniškega jezera. Z nočjo je priromalo skozi čisti tihi zrak zategnjeno tulenje. Lavison je zakuril pod šotorom. Gruber je hodil nemirno sem in tja. Naenkrat je potegnil nož in odbrzel proti krotkim volekom, lci so mirno 'kopali sneg. Pa prostrašeno se je obrnil in pomolil nož tovarišu. , \ »Zakaj?« je vprašal orjak. »Morava vendarle jesti,« se je glasil odgovor. »Jaz se ne morem lotiti fclanja. Opravi to ti.« • »Da bi zaklal enega od teh živali?« je godel Amerikanec. »Prej bo zamrznil pokel. Še dolgo ne bom toliko gladen. Sploh pa naju bodo itak požrli volkovi s teleti vred!« Nista spregovorila nobene bcsede več. Pojedla sta zadnji prepečenec. Nemec je nosil teleta pod šotor in je stopil do psov. Celi dan mu Je že povzročala pasja vprega skrbi; nekaj ni bilo v redu z njo. Šc celo tedaj, ko je stopal med njimi, so se besno spopadli. Videl je, da je bila običajna praska. Napadeni psi so razodevali nepopisen strah, napadalci izredno besnost in to je bilo čudno. Kato je pa zaobrnil eden od hudobnih psov oči, pcne so mu privrelc iz gobca. streslo ga je po cclem tclesu, z opremo vred je skočil ?Isoko, zahripano je zatulil h\ sc oncinoglo sgrudil. »Lavison!« je Urikn.il Franc. »Scmkaj! Poglej, ta-le i^es poginja od stekliue! Bcli volkovi eo bili stekli!« »Se b^ že ujemalo,« je prikimal Amerikanec. »Videl sem ^nkrat, kako je poginjal pes na steklini iti se je obnašal ravno tako kakor ta-Ie tu. Samo z enim §e nikakor ni opravljeno. Le poglej te zelenkaste oti. Ali aisem prerokoval, da so beli volkovi pokicnska družba? \'-?e pse bova morala postreliti.« Gruber jo ustrelil prvega steklega psa in kmalu za tem še tri, na katerili se jc bila pojavila Btrašna bolczen. Nastal je grozen položaj. Pobiti vsc pse, je pomenilo toliko, kakor končati živijenje scbi in tovarišu. Na ta način sta bila ob vsako upanje, da bL še kedaj doscgla tolikanj zaželeno kočo. Na drugi strani je zopet grozila nevarnost, da bi katerega izmed njiju popadcl ste- kel pes in če bi umirala oba na stcklini, bi bilo šc strašnejše! »Lavison, pieostanc nama še samo cna možnost«, je razlagal Gruber bledo prcstrašenega obi'aza. »Imaš še toliko moči, da boš obdržal psc cnega za drugim, med tem ko bom jim jaz povezal gobce?« Nož me<l zobmi je pograbil orjak z orokavičenimi rokami enega od psov in ga zavlekel prcd ogenj. Žival je cvilila ter se branila, kazaje na vs-c mogoče načine popadljivost. Gruber ji jc zadrgnil z vrvjo gobec. Drugega, tretjcga psa sta zvozala, četrtcga, ki je skušal hlastniti po Nomčevi roki, je Amerikanec malodanc zadušil. Zadnji, zadirčna zver, je pobesnel v trcnutku, ko sc ga jc dotakml Gruber; ves penast je zagrabil Frančev rokav. Lavison ga je odtrgal, držal ga je z eno r-oko proč od sebe, med tem ko je zavilitel z drugo nož. itrtve ps« sta zavlekla dalje proč po snegu, se vrnila nazaj k ognju in čakala na tulenje volkov. Kmalu za tem, kakoi* hitro se jc stemnilo bolj gosto, je bilo zadoščeno njunemu pričako- vanju — krik tožbc, divji in strahoten. Tcmu so sledile urc smrtnega miru in tišino. »Odpočij se«, jc prigovarjal Lavison, »to bom že zbudil, če prid«jo.« Kakor hitro se jo dotaknil Franc cdej, je žc zaspal. Jutro je prisvetilo, zbudil se jc in videl poleg cgnja orjaka, ki je dremal ter kimal. »Kaj jc bilo? Zakaj me nisi zbudil?« »Volkovi so se sam-o grizli radi poginjenih pjov.« V tem trenutku jc zapazil Franc volka, ki so je prikaza! iznad pobočja. Pntisnil je puško 1; licu in oddal strcl. Zvcr jc odbrzela po trch nogah in zginila za gričem. Lovcc je splezal -ia hribček in z vrha jo oglcdoval, kam bi so bil skril volk. Žc je zazrl pcšast, ki jo stala 100 korakov pred nji.m čisto mirno v kotanji. Kakor hitro jc pomeril Franc, jo zvcr.omabnila na stran. Ogledal si je zadetega volka in ugDtovil, tla ga jc ubila krogla. Pcgrabil ga jc za prvo taco in ga vlekel k ognju. Amcrikanoc je hotol potcgnit! vol{<a iz kožo, a sc jc gla?-no začudil: »Za zlo.lja, temu manjkfi prva tnra!« »Čudno. Dobro scm šo vidol, kako mu je bingljala za kcžo, ko je hitcl navzgor po pobocju. Jo bom poiskal.<: Šel jc za krvavo sledjo v snegu do mcsta, kjer *c je zgrudil volk in od tam do točke, kjer jo za^ dela krogla ncgo. Nikjer sledi o laci. »Kako, je nisi našel?« je vprašal Lavison. »No ia to je ravno zagonotka. Sneg je trd in taca se ni mogla vgrezniti.« »Ilm, zvor jo pač požrla svojo lastno taco«, so jc giasil Amorikančev cdgovor. »Lo poglej, na zobeh se pozna, da je moja razlaga pravilna.« »Volkovi so vča?ih čisto ob paniot. Žc sarao dub po krvi in ničesar drugoga jo zadostoval, da jo 1-anjene'c pogoltnil lastno laco.« Še nckajbolj izrednega nego volk s svojo ncgo v želc-Jm jo biio kurira-r.jc vprcgc stcklih P?ov. Oba lovca sta iidrihaia r.a vio moč po stoklakih, c!a bta prebrzela dolgo dncvno vožnjo v par miljah. Pri par živaiih ^c jo že bila steklina toliko i¦topnjovala, da jih ie racral Grubcr po.stroliii po koučani vožnji. Komaj so je porazgubil odmcv štrclov, Łe ?" j;> -p-la>i!o iz daljavc na pa-- rutih vetra tuleče zavijanjo volka, ki je sledil Banem. Celo noč sta prebedela lovca v nestrpnem poslušanju in prežanju. Zopet sta se obrnila proti jugu. Uro za uro, vozeč, bežeč in korakoma stopaj'oč, sta gnala čisto upehane in zastrupljene pse. Ob mraku sta bila pri Topniškem jezevu. Utaborila sta se med dvema ogromnima skaiama. Čakala sta lačna, trudna, nevoljna, molče in obupno na dobro znani krik. Približalo se je boječe tulenje po mrzlem vcIru . . . Pomanjkanje ognja je hrabrilo previdne .volkove. Iz polteme so se prikazale izstradane postave, plazile so se spretno ter kradoma vedno bliže ter bliže. Psi so tulili od grozo. »Pod šotor!« je zavpil Lavison. Gruber je zdirjal za tovarišem pod platno. Obupno tulenje psov je oznanjalo žaloigro in šepetalo lovcema, da bo sledila prvi še druga — strašnejša. Nemec je polukal izpod šotora in zagledal belo maso, ki je valovila z vso brzino sem ter tja kakor brzice reike. »Pošljiva svinca med nje!« je yzpodbujal imerikanec, Hitro je izstrelil Franc vse patrone v belo zmedo. Ogromna bela klopka se je razdelila; suhi volkovi so skočili visoko v zrak in popadali mrtvi na tla, drugi so se stisnili ter odšepali, zopet tretji so se vlekli z zadnjim delom po snegu, nekateri so napadli celo šotor. »Nobene patrone več!« se je cglasil Franc. Orjak je pograbil sekiro in se postavil pved vhod v šotor. Težko železo je preklalo prvemu volku glavo. Drugega je ohromil. Nato se je postavil velikan v ozki prehod med obema skalama in čakal z visoko dvignjeno sekiro. Cotasta bela pošast se je poganjala vanj z na stežaj odprtim gobcem. Zadel jo je votel udarec, odplašila se je brez glasu. Zopet je navalila ena od steklih pošasti na branečega se lovca. Liki blisk je padla sekira. V smrtnem boju se je zgrudil volk, se sukal v Ikrogu, bežeč po zadnjih nogah, med tem ko je ostala glava ter pleča s sprednjima tacama v snegu. Udarec mu je zlomil hrbtenico. (Dalje sledi.)