ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Prinling of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ŽA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čilatelji v: CHICAGI, NEW YORKU. DETROITU.
sploh po in izven Amerike
VOL. ХХХУШ.—LETO XXXVIIL
CLEVELAND, ОШО, THURSDAY (ČETRTEK), NOVEMBER 10, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 215
Zadnje vesti
Clevelandska vremenska na-je ta, da bomo imeli sonr in gorko z najvišjo tempera-? 50, najnižjo 39 stopinj, ashingtonska napoved za *®^riški severozapad in vzhod
^ j® oblačni deževni dan.
*
Davčna komisija mesta Cleve-4 ki se je sestala danes, se ^ s povišanjem zemljiškega ^ка. Davek naj bi se povišal $1.20 do $1.70 na vsakih ti-^olarjev vrednosti nepre-cnlne. Mestna blagajna bi ta-® dobila tri do štiri milijone "ojrjev več davka.
strani je župan, da №hra^ letno $600,000, odredil ^^Dje relifa, in sicer, da te Pore ne bo več dobivalo ka-500 samcev, na drugi strani ^ј bo družinska podpora •»Фпа najvišje na $225.
*
K ^®če ne počivajo. V Cleve-u sta se ubila dva voznika. Sacramento, California, je ,0 tovorno letalo preko H Д ^^^8» otočja na Japonsko, to!- y®^jo so odpovedali mo-in posadka petih mož je ^^oŽila iz letala. Dva so rešili,
ostalih treh je neznana.
*
kaznilnici v Londonu, Ohio, kaJrfu na brezdelno stavko ^33 obsojencev. Ti zahte-ŽOO*^' ^	določi največ
^ela na mesec in naj se »». v na uro. Plača na uro
^	in pol centa, če gre
Јц.^Ј^'®&пе, in štiri cente nu V k» . za samce. Dosedaj
^®'lni<!i ni bilo nemirov.
*
j^^mobilska družba Stude-^^"Packard v Detroitu, je triletno delovno pogod-^delavstvom svojega podjet-•fot	jc enaka pogodbam
Gen^ j'b sklenile družbe Ford, ®>Ul Motors in Chrysler.
Stevenson bo najavil P®'"ttČni program prihodnji ajj ? • S tem bo tudi povedal, lu^^j^didira ali ne za prihodnje "^адлВке voUtve.
V	*
®ptranji politiki federalne .® je omeniti najnovejše, da Je tajnik za kmetijstvo Ben-Vjj^	za to, da se dajo ži-
ki jih ima nakopičene fede-na razpolago drža-hle^y^^odno evropskega komu-•"stižnega bloka.
2 *
ЈЈђапје politični dogodki:
Јђј .^'^'^'■enca štirih zunanjih v Ženevi se smatra za gg Pešno. Formalno se konča Wh	ali vsaj začetkom
^"j^ga tedna, če ne bo kaj ^ega.
1ђјђ. ^oskvi se nahaja zunanji Šljj ^ norveške vlade. Ameri-^ i®'*"^"*ar t«^ga obiska je ta, Moskva prisiliti Nor-^''oka' '''^"topi iz zapadnega
generala Lonardijo v
------ "
lHjjj. Airesu ima prve težave, ббпр ^ narodno obrambo, Bengoa, je moral I'oslopje vojnega mi-^ So obkolil: mladi oficirji
IME EISENHOWERJA PRI VOLITVAH NE VLEČE VEČ!
"Ako ne boste volili republikanskega kandidata in če bodo zmagali demokrat je, bo ta zmaga pomenila splošni udarec Eisenhower j evi administraciji. Če ste za Eisenhower j a, volite republikansko!" To je bila volilna parola pri zadnjih volitvah skoraj povsod, četudi je šlo za krajevne potrebe in krajevno politiko. Demokrat je, ki so zmagali po številnih mestih, pa so nasprotno povdarili potrebo, da se vsak javni delavec ogleda po občinski politiki in potrebah; dalje pa, da bo občinska uprava ameriških mest postala prva in glavna skrb krajevne politike.
Izid volitev v razna krajevna"*'
da ostanejo tam, do »	Bengoa/ ne odstopi,
v ®"^Wška zveza se ne bo ^ov	sej Združenih naro-
OkJ .® P®' iz protesta, ker se ta vtika v plemensko j^o Južne Afrike. ^ ®a8ednik francoske vlade bo to soboto zopet
bo ^ ^^''Pnico. Gre za spremem-|ц ^^Sa- zakona za volitve. Vršijo meseca decem-
zastopstva v naši Ohio je na splošno znan. Demokratje so ohranili svoje pozicije in tudi mnogo pridobili.
Poleg županskih kandidatov je šlo v Ohio volilcem za glasovanje, ali naj se zviša podpora in podaljša čas dajanja te podpore za slučaj brezposelnosti. Predlog je propadel. CIO, ki je bila začetnica tega gospodarsko-političnega gibanja, napoveduje, da ni vrgla vprašanja v koš. Agitacija proti je bila v resnici ogromna. Posluževala se je ne samo časopisja, marveč tudi radia in televizije.
Unijski voditelji trdijo, da je bila protipropaganda premočna, za tak predlog pa bi bila potrebna ne samo močna organizacija za to propagando, marveč predvsem podpora tiska.
Pennsylvaniar—demokratska.
Pennsylvania se smatra za republikansko trdnjavo. V Phila-felphiji je prepričevalno zmagal kot županski kandidat demokrat Richard Dilworth. Njegov republikanski tekmec je bil Thach-er Longstreth, ki je imel osebno zaslombo v predsedniku Eisen-howerju in se je na to prijateljstvo tudi skliceval. Ime Eisen-howerja ni vleklo. Novoizvoljeni župan Dilworth se je javil kmalu po izvolitvi in razvijal svoj delovni program, s posebnim po-vdarkom, da so ameriška mesta in velemesta danes problem prvega reda. Kako konkretno rešiti občinsko politiko vsakega mesta—za to gre. Demokratje računajo z delom in se ne sklicujejo na ime Eisenhowerja ali Roosevelta, marveč imajo realni program za vsako občinsko upravo. Ker dela demokratska stranka na takem programu, ni nič čudnega, če ji padajo mesta v roke.
V	Essex, Pa., je bil prvič po letu 1911 izvoljen demokratski državni senator.
V	Pattersonu, tretjem največjem mestu države, so izvolili demokratskega župana. Pri volitvah leta 1951 so demokratje to mesto izgubili.
Spričo demokratskih zmag v Pennsylvaniji se v Washingtonu politični krogi odkrito sprašujejo, ali ne gre za neko znamenje, da bo Pennsylvania pri volitvah leta 1956 postala demokratska in zavzela republikansko trdnjavo.
O demokratskih zmagah pri krajevnih volitvah se poroča enako iz drugih držav. Velik napredek so demokratje pokazali
v	Indiani, posebno pa v New Jersey. Republikanci so izgubili tri senatorska mestk.
Demokratje so močno napredovali v državi Connecticut, kjer so dobili v roke občinsko upravo važnih mest, kot so New Haven in Norwalk. Tudi v drža
vi	New York so demokratje v več važnih mestih vrgli republikanske občinske uprave. Dobili so na novo v svoje roke šest občinskih uprav.
Kdo so demokratski prvaki?
Kot demokratski prvaki nastopajo v očeh ameriških volil-cev po abecednem redu;
Harry Byrd iz Virginie, Paul Douglas iz Illinoisa, Averell Harriman iz New Yorka, Estes Kefauver iz Tennessee, Frank J. Lausche iz Ohio, Robert Meyner iz New Jersey, Wayne Morse iz Oregona (Morse je bil popre je republikanec), Sam Raybum iz Texasa, Richard Russell iz Georgie, John Sparkman iz Ala-bame, Adlai Stevenson iz Dli-noisa, Stuart Symington iz Missouri ter Mennen Williams iz Michigana.
Z bivšim predsednikom Har-ryem Trumanom ne računajo več; tudi ne s senatorjem Wal-terjem Georgeom, ki je predsednik zunanjepolitičnega odbora v senatu. Je pač star. Lyndon Johnson iz Texasa, ki je vodja demokratske večine v senatu, je bil bolan vsW srčne kapi in z njim trenutno tudi ne računa ameriški volilec.
Kdo pa vodi med prvaki? Še vedno Adlai Stevenson z več kot dobro tretjino. Governer Frank J. Lausche je na šestem mestu.
Te podatke je zbral Gallupov zavod v Princetonu.
RUSI IN SIRENE
Ruski stavbeniki, ki študirajo način gradnje ameriških hiš, se nahajajo na ameriškem zapadu v državi Washington. Ko so se razgovarjali z ameriškimi stavbenimi strokovnjaki v mestu Seattle, je vojna mornarica dala s sirenami znamenje, da se bliža zračni napad. Tuljenje siren ni bilo ničesar nenavadnega za domačine, ker gre pač za vaje vojne mornarice. Nenavadno pa je l^ilo za Ruse in so nekateri člani te delegacije mislili, da so dali svarilna znamenja ravno radi njihovega bivanja in so prekinili vsa spraševanja o hišah, govorili pa le o—sirenah.
KONKURENCA ŽELEZNIC
Zveza ameriških tovornih avtomobilov je zbrala podatke, koliko tovora gre po ameriških cestah, prevažajo pa ga tovorni avtomobili, če, opazujemo promet po ameriških cestah, nas začudi veliko število tovornih avtomobilov. Nič čudnega! Promet s tovornimi avtomobili se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta dvignil nad lanskim
za isti čas za 14 odstotkov.
*
Ameriška avtomobilska zveza napoveduje, da bo v šolskem le tu 1955-1956 več kot milijon ameriških srednješolcev in srednješolk dobilo potrebno izobrazbo o vožnji z avtomobili. Avto mobilska zveza opozarja na dosedanje nedostatke, posebno med mladino, kako pravilno voziti, pa se je sporazumela s šolskimi upravami, da naj že na srednji šoli dobi vsak, ki bi reflektiral na vozno dovoljenje, tudi tehnično vsposobljenost, da zna pravilno voziti.
RAZPOROKA NE BO TEŽKA
Ena od Amerikank, ki hoče spričo svojih milijonov, ki jih ima, in številnih novih zakonov, dosem "publicity," je Barbara Button. Menda je njeno premoženje vredno še vedno kakih 40 milijonov dolarjev, kljub temu, da jo vsak novi zakon kak milijonoek stane.
Barbara Hutton se je poročila šestič, to pot z Nemcem, baronom Gottfriedom von Cramm. Tudi ta Cramm je bil raaporočen, v športu pa znan kot teniški prvak. Po poroki, ki se je izvršila v Parizu, je Barbara Hut ton, kakor običajmo po vsaki poroki, zagotavljala, da je zelo, zelo srečna.
Takih Amerikank, ki hočejo "publicity" in denar z razporokami, bi se zdelo, da jih je zelo veliko, toliko je te "publicity." V resnici pa ni tako.
Zadnje štetje prebivalstva Amerike je pokazalo, da je v Ameriki še vedno 80 odstotkov poročenih žena, ki so ostale pri svojih prvih možeh, l^ldh zakonskih parov je 55 milijonov, od teh je več kakor 11 milijonov parov, ki živijo skupaj več kakor 25 let. Glavno, kar izhaja iz poročila urada, ki se zanima za ljudsko štetje in ki zbira v tej zvezi razne socialne podatke, pa je to, da gae y Ameriki pri trdno povezanih zakoncih za tasti del ameriškega prebivalstva, M je v ogromni večini in ki je v vsakem#oziru steber in hrbtenica ameriške družbe.
obdelujte preveč zemlje, da ne bo preveč živeža! tajnik Ezra Benson
čE JE HRANA DRAGA, KOLIKO
PA DOBI FARMAR ZASE?
WASHINGTON, 9. novembra—Kmetijski tajnik Ezra Benson je posvaril posebno organizacijo, ki pod okriljem Združenih narodov skrbi za prehrano po svetu, da naj ne propagira večji pridelek živeža, če so Združene države ta pridelek morale zmanjšati. V Rimu je občni zbor te organizacije, kjer obravnavajo vprašanje, ali ne bo preveč živeža ter da ga ne bo, če bo svetovno prebivalstvo lahko z veliko kupno močjo kupovalo dobro hrano.
Kmetijski oddelek federalne*'
MLADOLETNIK POROČEN. DA, PITI PA NE SME
Borry Canada je star 19 let, doma iz Birmingham, Ala., in poročen. Njegova žena je stara 17 let. Na službi je v Cincinnati, Ohio. Za sebe in svojo 17-letno ženo je kupil v gostilni zaboj piva, pa je bil pri tem zasačen. Nobeden od njih ni še polnoleten, torej se mu ne sme postreči z alkoholnimi pijačami.
Gostilničar bo imel svoj zagovor, Borry pa je bil že obsojen na $100 denarne kazni in je sodnik pristavil, da je "skrajni čas, da se stopi na prste takim, ki kot mladoletniki pijejo in tistim, ki jim prodajajo alkoholne pijače."
SAMO NAGRADE PONUJAJO
Umor treh šolarjev v Chicagu je še vedno nepojasnjen. Tudi ni v rokah nobenega ključa, s katerim bi odprli zagonetno temno sobo, kjer čepi uganka, kje so zločinci. Od vseh strani se ponujajo nagrade tistim, ki bi polagali k odkritju dočincev. Brez uspeha! Nagrade so narasle na $33,500. Tudi delavske unije so prispevale s precejšnjimi zneski. Unija AFT, električne stroke je pripravljena dati iz blagajne $2,500.
Redna seja
Redna seja društva Svoboda, št. 748 S.N.P.J. se vrši v petek zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih Slovenskega delavske ga doma na Waterloo Rd. Vabi se vse članice, da se je gotovo udeleže.
vlade je tudi dal pregled, koliko v resnici gre v žep ameriškemu farmarju od denarja, ki ga izda ameriška gospodinja za nakup živeža. Ta pregled trdi, da' od vsakega izdanega dolarja fa'iv mar vtakne v svoj žep le 40 centov. Morda bo za celo leto 1955 obveljalo, da bo imel farjuar od enega dolarja 51 centov; 60 centov pa spravijo prekupčevalci, predelovalci, trgovci na debelo in trgovci na drobno.
Kmetijsko tajništvo opozarja na to, da je eden od vzrokov far-marske krize ta, da so se silno podražili stroški spravljanja živil, preden pridejo končno kon-sumentu v roke. Najprvo zaslužijo tisti, ki živila predelujejo, za njimi tisti, ki jih prevažajo, nato trgovci na debelo in "končno trgovci na drobno.
Pregled tudi dokazuje, da je od enega izdanega dolarja ameriški farmar še leta 1954 dobil za sebe 43 centov, leta 1953 45 centov, leta 1946 pa 52 centov. Tudi zvišane mezde so vzrok, da odpade od dolarja nekaj centov manj na farmarja. Računati je z davki, z najemninami, stroški za elektriko in podobno.
Štirideset oziroma 41 centov pa je povprečni zaslužek. Pri sadju gre od izdanega dolarja farmarju v žep le 28 centov, pri perutnini in jajcih pa obratno 65 centov; 53 centov pri mesu, 45 centov pri mleku, samo 30 centov pa pri maščobah in olju.
Farmar slabo zasluži pri moki, ki je namenjena za kruh. Tajništvo za kmetijstvo navaja tale vzgled:
Štruca kruha naj stane 18 centov in naj ima 20 kosov (slices). Pridelovalec pšenice dobi za sebe tri kose ali 2.7 centov, ostalo pa gre v žep prodajalcu na drobno. Predno pa pride do rok konsu^enta, gre moka k peku, ki zasluži pri tej štruci v denarju 9.9 centov, ali 11 kosov. Nato je treba upoštevati razvaževalca kruha, pa tudi stroške, ki nastanejo z raznim zavijanjem kruha.
Tudi ob tej priliki je kmetijsko tajništvo priznalo, da je far-marski dohodek v letošnjem letu padel za sedem odstotkov v primeri z lanskim letom. Napovedi glede cen
Mesa bo v letu 1955 dovolj, proti koncu leta bodo cene nalahno padle.
Svinjina bo zadostna in poceni tudi v prvih mesecih leta 1956; manj bo jagnjetine.
Pri jajcih bo šla cena do prihodnje spomladi navzdol. Zopet se napoveduje zvišanje cen mlečnim izdelkom.
Važna je napoved za Zahvalni dan, ki je pred durmi. Purani bodo dražji, kot so bili lansko leto.
RAZPOROKE V AMERIKI SO LE IZJEMA
Na 3729 W. 14 St. v Cleve-landu živi družina Anthony Ro? senski. Zakonca imata dve hčerki, 10-letno Terezijo in 14-letno Antonijo. Med zakoncema ni miru, pa je žena Rosinski vložila tožbo za razporoko. V sporih pa ne gre samo za obkladanje s psovkami, marveč tudi za dejansko obračunavanje. 52adnji je bil najhujši. Anthony Rosenski je svojo ženo obdeloval z vsem, kar mu je ostrega prišlo pod roke in jo tako ranil, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Po pretepu je šel v gostilno. Žena se je znašla v bolnišnici, hčerki sta kUcali na pomoč, mož Anthony Rosenski pa je bil aretiran v bližnji gostilni.
VODSTVO V LETALIH
To naj pripade zopet Nemcem, Letalska industrija Zapad-ne Nemčije pripravlja načrt, kako zgraditi tako vojaško, kakor civilno letalsko silo, da bo okrog leta 1960 Nemčija zopet prva v letalstvu. Najprvo se bodo vrgli na vojaška in športna letala. Nemci sedaj tudi priznavajo, da so v času po vojni, ko jim je bilo prepovedano lastno letalstvo, delali letala za sebe v Francovi Španiji.

JOip^ PETERLIN
V ponedeljek popoldne je preminil na svojem domu John Pe-terlin, star 88 let, stanujoč na 1165 E. 60 St. Doma je bil iz Velikih Poljan, odkoder je prišel v Ameriko pred 57 leti. Delal je pri Atlas Car Co., zadnjih 14 let pa je bil upokojen. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda, št. 18 S.D.Z. in društva dvor Baraga. Žena Frances je umrla leta 1926.
Tukaj zapušča sina Franka, hčeri Mrs. Mary EJvans in Evo, vnuke in druge sorodnike. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 9. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
IZ UJETNIŠTVA RES-DOMOV!
Ni dolgo tega, kar so se trije ameriški vojaki, ki so se udeležili vojne na Koreji in kot vojni ujetniki na Kitajskem postali komunisti, prmisliU in javili za povratek v Ameriko. To pa ni pomenilo, da so šli domov. Ko so namreč prišli v Ameriko, so jih v San Franciscu aretiraU. Bili so obtoženi po vojaškem zakonu kot izdajalci in podobno, pa so končno bili oproščeni vsega.
Argument obrambe je bil, da je bila njihova aretacija protiustavna. Na razpravi sami, ko je šlo za to, ali naj bodo kaznovani po vojaškem zakonu, pa so bili oproščeni. Zadoščeno jim je bilo v vsakem pogledu.
Stvar sama ima tudi finančno ozadje. Vojaško poveljstvo je vse tri črtalo s svojega spiska.
pa razumljivo ne bi imeli nobene pravice, če je bilo to črtanje pravilno, na povračilo njihovih plač kot vojni ujetniki. Kot oproščeni in nedolžni bodo zahtevali denar in bo šlo za kakih 12,000 dolarjev, ki naj jih izplača vojaška blagajna.
Oproščeni se bodo sedaj končno povrnili k svojcem na svoje domove.
UNIJE IMAJO DENAR
Za poplavljence na ameriškem severovzhodu je CIO že nakazala $300,000. K temu znesku je še dodala $187,721.16 Gesta je plemenita, na drugi strani pa dokaz, da ameriške unijske centrale razpolagajo res z visokimi vsotami.
Guatemala—USA
Pri predsedniku Eisenhower-ju je ђи v Denverju predsednik republike Carlos Castillo Armas. Guatemala je bila v državljanski vojni, iz katere je izšel kot zmagovalec polkovnik Armas, ki je sedaj predsednik republike. Bela hiša jF izdala pojasnilo, v katerem pravi, da si Guatemala želi z Združenimi državami najboljše zveze, želi pa tudi, da se ameriški dolar ogleda po naravnih zakladih v Guatemali in tam investira.
Polkovnik Castillo Armas je že leta 1950 poskušal z državnim vdarom. Hotel se je polastiti državne oblasti. Levičarji so ga ujeli, obsodili na smrt in bi moral biti ustreljen, pa se mu je posrečilo pobegniti iz zapora. Armas si je izkopal skozi zidovje jetnišnice predor, skozi katerega je, čeprav ranjen v nogo, ušel smrti in dobil svobodo.
V zadnji državljanski vojni je organiziral "osvobodilno vojno" na meji sosede republike Honduras, z njo vdrl v Guatemalo in pregnal levičarski režim.
Armasu pa gre tudi za osebno veljavo, če ga sprejme ameriški predsednik, bo to za njega propaganda doma v Guatemali.
Sinček na operaciji
V	Babies' and Children's bolnišnici se nahaja 16-mesečni Sutton Joseph Girod, sinček poznanih Mr. in Mrs. Sutton in Justine Girod, 452 E. 152 St. Mrs. Girod izhaja iz Želetove družine, ki vodi pogrebni zavod že dolgo let. Na dečku so izvršili zelo težko in delikatno operacijo, katero je srečno prestal, podvreči pa se bo moral še eni operaciji, predno bo odpuščen iz bolnišnice. Želimo, da bi se kmalu popolnoma zdrav vrnil domov v krog star-štev in sestric!
V bolnišnici .
V	Mt. Sinai bolnišnici se nahaja Mr. Jacob čič, 1365 E. 185 St. Dobil je srčni napad. Obiski za enkrat niso dovoljeni. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
stran 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and PuOHshed by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndersoa 1-5312
Issued favery Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 . 6,00 . 4 00
For Canada, Europe and Othei Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)____
For Six Months__(Za šest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesrce) _
-----$12.00
- 7.00
- 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
POLITIKA TAJNIKA EZRE BENSONA
(2)
V Ameriki gre za močno gibanje, da gredo skupaj farmarji in delavci. Farmarji zahtevajo za sebe visoke cene svojim produktom, delavci visoke mezde, da te produkte lahko kupijo. Leon Keyserling je bil predsednik posvetovalnega odbora, kateri je dajal gospodarske nasvete bivšemu predsedniku Harryu Trumanu. Današnji položaj je Keyserling na kratko označil takole: Položaj kot je zahteva, da delajo delavske in farmarske družine roko v roki, da se obdržijo dobre cene kmetijskim produktom, da se obdržijo dobre mezde in se ohrani popolna zaposlitev.
Ce kmetijski produkti nimajo cen, potem farmarji ne kupujejo strojev, ki so potrebni za obdelovanje zemlje. V Ameriki obstoja posebna važna industrija za izdelovanje kmetijskih strojev. Dvoje tovarn, ki izdelujejo te stroje, je že javilo, da bo z novim letom 1956 ustavilo svoj obrat. Zadnja od teh je Minneapolis-Moline, ki obratuje v Louisville, Kentucky.
Leto 1955 se označuje kot leto prosperitete, velikanskega dobička industrije in zvišanih mezd industrijskega delavstva. Kaj pa z ameriškimi farmarji?
Na čelu oddelka za kmetijstvo v federalni vladi je Ezra Benson, ki sam priznava, da gredo cene kmetijskim pridelkom navzdol. Samo v letu 1955 so padle za pet procentov, če jih primerjamo s cenami v letu 1954. Kako pa gleda Benson na splošni farmarski položaj?
Ce imajo drugod krizo, ker blaga primanjkuje, je kriza v ameriškem farmarstvu v tem, ker je kmetijskih pridelkov preveč. Benson ceni zaloge kmetijskih pridelkov, ki so na razpolago federalni vladi, na sedem milijard dolarjev.
Benson pa trdi, da je ameriško farmarstvo bistveno zdravo. Farmarski dolgovi ne naraščajo; s finančnimi težavami, ko gre za dolgove kot take, se imajo boriti le manjši farmarji, navadno začetni v farmarstvu.
Ameriški farmarji, kupujejo kmetijske stroje in so jih letos nakupili za 23 odstotkov več, kot pa v letu 1954. Ce je kriza v poljedeljskih strojih, da gre le za krajevne pojave in za posamezne tovarne.
Benson je prepričan, da bodo farmarji izšli iz te krize, če se bodo držali principov, da znajo voditi trgovski boj za cene, da znajo vreči na trg kvalitetno blago, da znajo pridobiti za sebe domači in svetovni trg;
Ce so podatki tajnika Bensona točni, potem izvoz ameriških kmetijskih produktov narašča. Ce je ta izvoz v letu 1952 dosegel višino $520,000,000, bo v letu 1955 dosegel višino $1,728,000,000. Benson je tudi najavil, da se federalna vlada sama trudi, da dobi za ameriške produkte čim več zunanjega trga. V notranjosti pa ima pripravljeno v obliki postave vse, kar bi bilo potrebno, če bi kmetijska kriza dosegla nevaren obseg.
Vojna in povojna leta so nevarna. Ali poskočijo, ali pa padejo cene zemljiščem, gre torej za špekulacijo. Ameriški farmarji se ne morejo pritožiti, da bi bila cena zemljiščem manj vredna, niti se ne morejo pritožiti, da bi ta cena skakala, ko je šlo za prehod iz vojnih v normalne razmere.
Ameriški farmarji si privoščijo uživanje splošnega ameriškega standarda življenja. Svoje otroke šolajo in izobražujejo neglede na stroške. Ameriška avtomobilska industrija ima med farmarji dobre odjemalce. Ameriški farmarji, sposobni kot so, bodo sami znali znižati produkcijske stroške in zboljšati kvaliteto pridelka. Na leto je v Ameriki tri milijone več potrošnikov. Tudi to se bo poz' ralo pri farmarski bilanci. Benson pa je tudi razodel notranji socialni položaj med ameriškimi farmarji. Računa se, da je v Ameriki 5,500,000 farm raznega obsega, tucii kmetij. Toda med temi farmarji je 1,500,000 takih, ki zaslužijo letno čistega v denarju manj kakor $1,000. Večina ),eh je na ameriškem jugu, vendar raztreseni so tudi drugod po Ameriki. Spričo tendence, da velike farme postajajo še večje, se nekateri v boju za obstanek ohranijo, druge pa pogoltne—velefarmar.	L. C.
UREDNIKOVA POŠTA
SIJAJNA VPRIZORITEV VERDIJEVE OPERE "RIGOLETTO"
CLEVELAND, Ohio—Preteklo nedeljo je bil zopet izreden dogodek v naselbini s vprizorit-vijo Verdijeve opere "Rigoletto" po pevcih zbora "Glasbene Matice" v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Prireditev je bila ponoven uspeh prvega reda in daje čast pevcem, dirigentu in naselbini. Vpri-zoritev tako kot je bila ta, pač zmore med Slovenci v Ameriki le Cleveland.
V naslovni vlogi je nastopil Frank Bradach. Kakor v operi "La Traviata," je tudi to pot blestel in pel vlogo nesrečnega očeta, pohabljenega dvornega norca, z dušo in srcem. Bil je pevsko in igralsko tako izrazit, da smo tudi mi čutili njegovo bolečino ter grozo nad Montero-novim prokletstvom.
Gilda, njegova hči, je pač vloga, ki si jo želi menda vsaka so-pranistinja. Pela jo je Carolyn Budan, naravnost dovršeno. Prelestna je bila v ariji "Dragi moj" (Caro Nome). Dosegla je najvišje note brez težkoč. Nepozabna je bila v duetu z Bradačem ob koncu četrtega dejanja.
Vojvoda Mantovski je bil pa naš tenorist Edward Kenik. Prekosil je samega sebe. Pel je s takim zanosom kot še nikoli. Z Bradačem in Budanovo je uspel, da je bila opera v resnici "grand" v pravem pomenu besede.
Vlogo Magdalene je imela June Price. Svoj lepi polni glas je uveljavila v četrtem dejanju, posebno v četverospevu, ki je pač ena najlepših točk opere.
Imenitno je pogodil vlogo razbojnika Sperafucile, W e n c e 1 Frank. Lep glas in siguren nastop.
v ostalih vlogah so nastopili: Molly Frank v vlogi Gildine služabnice; Charles Yanchar, Mon-tegrone; John Perencevič kot Borsa; Robert Widmar v vlogi Marullo; Tony Mihelich, grof Ceprano; Alice Somrak, grofica Ceprano; Helen Lunder, paž; Dominik Stupica, stražar, in zbor.
Vsi so doprinesli k celoti, da je predstava dosegla tak uspeh.
Dirigent je bil seveda Anton Šubelj, ki se je tudi to pot izkazal mojstra. Pri klavirju je bila odlična pianistinja Vera Slejko, masker Victor Drobnič, mojster odra Frank Žagar.
Kostumi so bili zadovoljivi. Za Miss Budan je vkrojila dvoje krasnih oblačil Mrs. Max Traven. Ne bi škodilo malo več igralske razgibanosti in dame naj stoje v vrsti z gospodi, če ne spredaj, a nikakor skrite zadaj. Oprema odra je bila najboljša v danih razmerah.
Udeležba je bila ogromna— nabito polna dvorana. Nad tisoč ljudi je navdušeno aplavdiralo pevcem, a med dejanji so tako pazno sledili poteku zgodbe, "da bi se slišalo padec šivanke," kot pravimo. Med navzočimi je bil tudi govemer države Ohio, Frank J. Lausche. Mora biti ljubitelj petja, da se je pripeljal prav iz glavnega mesta in mi smo bili gotovi, da je obljuba, da pride, le za reklamo. Med navzočimi je bila tudi bivša članica "Matice," Mrs. Simčič in njen soprog John, ki bivata zadnja leta v Miami, Fla., kakor tudi drugi iz raznih drugih mest.
Bilo je lepo, in ponosni smo na vaše delo. Bilo je ogromnega truda in študij, kar pa je vse poplačano ob takem uspehu.
John M. Steblaj.
"Triglav" bo pel v Newburghu
CLEVELAND, Ohio—Toliko se govori in piše o naši narodni pesmi in kako radi jo imamo. V nedeljo, 13. novembra boste to lahko uživali, če pridete na koncert "Triglava" v Slovenski narodni dom v Newburghu. Začetek ob štirih popoldne. Natančni naslov pa je: 3563 E. 80 St.
Zbor "Triglav" bo najprej zapel nekaj narodnih in umetnih pesmi. V drugem delu pa vam bo podal scenični prizor "Deseti brat vasuje pri predicah," ki traja približno 45 minut. Videli boste, kako prijetne čase so imeli naši predniki ob takih večerih. Nanizanih bo cel šopek narodnih pesmi v lepi narodni harmoniza-ciji. Pevci in pevke "Triglava" uživajo pri vsaki skušnji naša narodno bogastvo, katero je slovenska pesem. Prav tako boste uživali tisti, ki jih pridete poslušat.
Pri klavirju bo zopet naša sijajna pianistinja Vera Slejko.
Ko bo vse končano, je vse preskrbljeno, da se boste ob Martinovanju dobro imeli—in peli—in peli! Anton šubelj.
Člani društva V boj vabijo
CLEVELAND, Ohio —Še nekaj dni, pa bomo imeli 13. novembra, ali med nami Slovenci tako imenovano Martinovo nedeljo. Na ta dan smo imeli skoro pri vsaki slovenski hiši krstijo, če je bilo le količkaj dobre vinske kapljice v oddaljenem kotu v kleti.
Odkar se jaz spominjam, ima društvo V boj, št. 53 S.N.P.J, na to nedeljo svojo letno prireditev s plesom ali varietnim programom. Letos smo pa na pri-
poročilo članov osvojili sklep, da se pripravi dobra večerja za malenkostno vsoto—dolar in pol ($1.50). Serviralo se bo polovico mlade piške z prikuho in še malo za posladkati poleg solate. Skoraj sem Ž3 preveč zapisala, kaj vse bo pripravljeno; pa naj bo, saj ste upravičeni, da veste, kaj vse bo za večerjo.
Pri vsem tem pa se boste tudi zabavali ob poslušanju petja slovenskih fantov iz Ilirske Bistrice. Marsikaterega bodo prenesle tiste melodije v rojstni kraj, nazaj v mlada leta, ko so tudi sami hodili po vasi in prepevali, dekleta so jih pa poslušala na skrivaj pri odprtem oknu, če je tudi tisti med njimi, ki ga nosi sama v svojem srcu.
Nastopili bodo tudi mladi pevci ebora Slovenskega delavskega doma ter zapeli par pesmi, kakor tudi godbeniki, člani mladinskega krožka št. 3 S.N.P.J., ki se bodo najbrže prav dobro postavili.
Ne smem pa pozabiti tiste, ki radi plešejo, za te bo igrala dobra godba. Ti fantje bodo tako igrali, da se bo pozabilo na vse križe in težave, in tudi revmati-zem se bo umaknil, ker se bodo kosti pregibale med polkami in valčki.
Ker bo za vsakega nekaj, se gotovo udeležimo vsi člani in rianice društva V boj, v nedeljo, 13. novembra, v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
Marion Bashel.
Jesenske kulturne prireditve
CLEVELAND, Ohio—Dokler je bil dan dolg, smo se veselili v naravi in črpali sončne žarke, včasih si poželeli hladne sence, zdaj ko so pa večeri dolgi in mrkli, si pa privoščimo gorkih prostorov.
Prilik je včasih toliko, da ne vemo kam bi se obrnili. Ampak brez Progresivnih Slovenk bi bilo pa življenja gotovo tudi pomanjkljivo. Ta naša dekleta in žene imajo kar eno svojo začrtano pot—nimajo posebnih vaj, jih tudi ne potrebujejo — le da nosijo skupaj kot čebelice in buum—tam nam razstavijo, da je veselje pogledati! Seveda, da nekaj tudi nakupijo v trgovinah, ali izgleda kot golo, kadar pa zaplešejo prsti na rokah, pa gre kot magnetično! Vsaka po svoje pokaže talent in teh je tako mnogo in tako različnih. Niso se učile v šolah, ne nastopajo kot profesijonalke—na razstavi pa izgleda vse tako lično, kot da so profesijonalne.
Niso pekinje, ampak potice, krofi, torte, piškoti, štrudelni, itd. in tudi domač kruh. Recite mi, če se kje v pekariji dobi kaj bolj okusnega?! Ne, res ne, zato pa tudi vsako leto zmanjka. Vprašam lahko tudi ali kaj pri tolikšnem delu zaslužijo? Nič! Drugega ne kot vaše priznanje za trud, to se kliče samo zadoščenje, in tega so zelo vesele! Ja, boste rekli, saj naredijo tudi dobiček. Da, in kam gre ta dobiček? Že v naprej ima svojo pot —v dobrodelne namene!
Nekatere organizacije nabirajo milijone v take svrhe, a naše ženske pa žrtvujejo le prosti čas v to in ne samo prosti čas, tudi počitek. Vam so pa zelo hvaležne ker jih podpirate.
No, ali ni to ene posebne vrste začrtana pot in ali niso vredne imena Progresivne Slovenke? Res, delo se samo hvali!
V	Euclidu je bil bazar 30. oktobra, kakor se čuje, lep uspeh. Saj so ta dekleta res pridna, da same sebe prekosijo. Progresiv ne Slovenke krožka št. 2 vas va bimo v soboto, 12. novembra v Slov. nar. dom na St. Clair Ave. v novem poslopju zgoraj, poleg Čitalnice Odprto bo kar skoraj ceil dan, to pa zato ker eni imajo čas dopoldne, drugi popoldne, da bo vsem ustreženo. Zraven bo tudi dober prigrizek in kar bo ste poželeli, vmes bodo pa razne igre. Res, prav lepa domača zabava—ne bo vam dolgčas. Na svidenje!
V	Collinwoodu se b^zar vi-ši v soboto, 19. novembra, to je en teden pozneje. Ni treba praviti o krožku št. 1, one so začele in nam dajejo lepe vzglede.
Kaj takega, kar smo videle v soboto pri našemu mlajšemu krožku št. 7 se pa tudi ne da pozabiti. Card Party, ja, rekla bi, da bi ne smel biti samo eden v letu. Koliko članic, delavk in kako vse lepo v redu brez hrupa —in koliko dobitkov. Rekl% bi, da so kar celo leto nosile skupaj. Skoraj vsak je bil obdarovan. Postregle so tudi s sand-vički in kako okusni so bili, domače pecivo jn kava, da, lepo je bilo! Žal mi je, ker so stare mamice morale biti pri otrocih in hIso mogle videti te svoje marljive in nadarjene hčere.
Hvala lepa, mlajše Progresivne, ponosne smo na vas—lahko bi rekla, da ste nam v mnogih stvareh lep vzgled! Pozdrav
Ivanka Sliiffrer,
članica krožka št. 2.
rojak zopet na obisku domovine
Ljubljana, Jugoslavija.—
"Oj vandrovček moj,
kam boš vandral nocoj
Menda me bo ta pesmica res vse življenje spremljala, čeprav moji dragi soprogi ni to nič kaj všeč. Pa je že tako; ne dam si miru, ne tu ne tam. Če sem v Ameriki, me z vso silo vleče v stari kraj, tu pa spet mislim na lepo veliko Ameriko, na svojo družinico in prijatelje. No, kaj bi se opravičeval—spet sem v beli Ljubljani!
In prav nič mi ni žal, kljub vsemu, kar sem zgoraj navedel. Ko bi vedeli, kako je lepo, bi marsikdo za kakšen čas zapustil gozdove nebotičnikov in tovarniških dimnikov tam "čez lužo," da vidi kako zdaj v Sloveniji gozdovi žare v zlatih jesenskih barvah, kako po naših goricah dekleta trgajo grozdje. Ne veš kaj je lepše, ali težki grozdi, ki se bohotijo na soncu, ali smejoči se obrazi deklet, ki rde pod pisanimi rutami. Fantje z vriskom nosijo polne brente, tam pri sosedu pa se že preša in sladka kapljica obeta mnogo veselja. Po vrtovih obirajo jabolka. Tako so letos polna sadna drevesa, da kaj takega še nisem videl; narava je res v bogati meri nagradila trud našega kmeta. Tudi v Ljubljani je lepo, saj so to jesen spet zrasle nekatere nove stave, kot gobe po dežju; ampak te so res velike in prav nič ne zaostajajo za ameriškimi. Skratka naši ljudje napredujejo, da je veselje; kamorkoli pogledaš, nekaj novega, nekaj koristnega. Le nekaj moram le potožiti; narod pač zaradi tega nima vsega tistega kar bi rad. Denar jre v glavnem v zidave in industrijo, za delavske žepe ga je pa le malo premalo, ali bolje rečeno, so cene previsoke. Upam pa, da bi ti naši vrli ljudje, ki so že toe-likanj napredovali, v kratkem dosegli tudi primeren življenski standard, saj je garancija za to prav v temeljih industrije. In če зе bo spet polagalo več pažnje na poljedelstvo, kjer je tudi že videti rezultat izkušenj, bo vsekakor kmalu zavladalo splošno zadovoljstvo. Le več kontrole nad raznimi direktorji, kajti nekateri nepridipravi bi radi grabili samo v svoj žep.
Torej sem bil zadovoljen, ko sem prišel v Slovenijo; seveda, to že na prvem koraku, saj me je nemalo razveselila in iznena-dila nova asfaltirana moderna cesta, ki je zdaj speljana od meje vse do Ljubljane. Cariniki, ki 30 strah in trepet "švercerjev," so me lepo sprejeli. Strogi so, a ljubeznjivi, vljudni in pošteni. Zastonj nikogar ne "zašijejo."
Pa naj povem še nekaj o svojem "vandranju" do nase meje. Ni ravno težko, pa tudi lahko ne, če greš na pot brez svoje žene. Take skrbne sopotnice pač ne najdeš nikjer, a ker se moja soproga ne počuti dovolj dobro za tolikšno potovanje, sem se pač moral zadovoljiti s tem, da vzamem seboj le svojo "železno ljubico," kakor imenujem svoj "Buick." Od Floride do New Yorka pa me je moja soproga le pospremila in prav hvaležen sem ji za to. Ne vem, kako bi se počutil brez nje 18. avgusta, ko me je na cesti v Pennslyaniji zajelo tako silno deževje, da bi se moj Buick kamalu spremenil v barko. Tudi moji ljubi otroci so mi priredili lep poslovilni večer,' hvala jim. Kadar pa se bo kdo od njih odločil, da tudi sam pogleda domovino svojih starišev, bom še bolj vesel.
Izrabil bom to priliko, da зе zahvalim tudi vsem ostalim, ki so mi na potovanju kakorkoli pomagali in me razveselili. Po-
sebno se zahvaljujem Margie ш Tediju iz New Yorka, ki sta № tako ljubeznjiva, da sta vzela precej moje prtljage v svoj avto mobil, ker je moj bil prenatrpaD in bi marsikaj moralo ostati onkraj oceana,' da ni bilo njiju.
Od Forest Lake do Cleveland^ je šlo kar lepo. Tu mi je šla pr'" jazno na roke ugledna fan#P Franceta Kondriča, prav tako prijatelj Albin Videtič in 0%^ znani Mr. August Kollandef' Vsem iskrena hvala! Albin ш Frank sta me celo prijazno spr®" mila na poti proti New УогкЧ' Seveda pri tem nočem pozabiti na brata mcJje žene Tone Posa* vec na Long Long Islandu, N. ki me je ob obisku prisrčn? sprejel, in prijatelja Štrukelj Poldeta ter vse njegove prijat®" Ije, ki so mi priredili v sIoV tako prijetno nedeljsko pop®'" dne, in še Gustelna Kozina. № bi rad koga pozabil, če pa s®® ga, naj oprosti, velja pa vsak«] mur posebej, ki mi je dal vsa] dobro besedo, iskrena hvala!
Po osemdnevni vožnji oceana, ki je na ladji Indepeod# udobna in prijetna sem v Geno^'' končno ostal sam s svojo lezno ljubico." Zdaj pa kljub brim italijanskim cestam res n" bilo lahko, kajti italijansko znam ne jaz, ne moj Buick. P' sva jo le nekako primahala d" Trsta. Saj je komaj dobrih devet ur vožnje, če znaš dobi^ obračati volan. Zato bi rojako#' ki nameravajo potovati sem ' avtomobilom svetoval, da zber^ jo to pot, ki je res primerna # udobna. No, v Trstu sem SP naletel na prijatelja; pričakal' sta me Drago Petkovšek in nJ® gova žena in tako nisem imel težav z italijanščino. In P" tem, hajd, na tisto lepo cesto, kateri sem že govoril, ki me popeljala v našo lepo Slovenij"'
In zdaj ko sedim tukaj v sV"' ji sobi pri polni skledi kuhane^* kostanja in dobri dolenjski Ijici, mislim na vas vse draž® domače in prijatelje v Ameriki' Vsem, posebno svoji družini, P"" šil jam lepe pozdrave iz "star® ga" kraja in kličem; na vesei" svidenje! •
V Florido pa sporočam wardu Dellesu, da sem njegovo "ribiško" karto in da s" tudi tukaj lepe račke. Pozdra^ Ijam tudi Jožeta Ceglerja in prijatelje v sončni Floridi, posebno lepo pa mojo mamo.
Prisrčen pozdrav še Mrs. ^ bini Novak, s katero sva jo krat mahnila na Bled. Šlo Џ ^ hribčke in doline, da je bilo sel je; le jaz sem se bolj tresel strahu, ko sem sedel poleg kot pa ona, ki je šofirala ^ Buick. No, pa je le bilo IGP^^ Saj je Albina prijazna in pa"^^ na dama. Kako lepo je vse dila s svojo skupino potn^k^^ ki jih je pripeljala na obisk
dr<
ve
Jugoslavijo! Želim, da leto spet pride in z njo še naših vrlih ameriških Slove" in Slovencev.
Tebi, prijatelj Janez Sin^"® čič, pa naročam "korajžo ' šnajc" pa veselo na pot, spoi^'^ di. Potrdili bomo tvoj vino^J^® na Krškem. Sorodniki te tcžk^ pričakujejo! In če ne upaš sVoJ "kare" vzeti seboj, te bo tuk« čakala moja, s katero boš 18%% razpolagal.
to sporočam prijatcljen^!
in
znancem: vsa naročila sein vršil, vse pošiljke v redu odd®. Če pa ima kdo še kakšne naj mi piše na naslov: A-Ljubljana, Podlimbarskega Jugoslavija.
Pa še enkrat na svidenja pridite! Skupaj bomo zapoli sto "Oj vandrovček moj. • •"
Andro
enakopravnost
ЖТЕЖД I
elektrifikacija železniške proge Reka-zagreb
Letos na Dan republike je vo-prvi električni vlak z reške ^lezniške postaje do Drivenika, Postajice med Plasami in Lokva-na progi Reka-Zagreb. Delo ^ zvezi z elektrifikacijo te pro-Sa, ene najvažnejših v Jugosla-pa se letos ne bo ustavilo W Driveniku, oddaljenim 36 Reke. Vzlic vsem težavam strokovnjaki računajo, da bo P''oga letos elektrifirana do po-Lokve, oddaljene od re-®sega kolodvora 56 km.
Nedavno so bila končana vsa v zvezi z elektrifikacijo pro-S® do Plas v dolžini 28 km, zdaj napenjajo žice na progi med asami in Drivenikom. Med tem spijejo jame in betonirajo te-®6lje za stebre med Fužinami in ° vami. že prej so do kraja ° lovili železniške tire na tej ki se je morala prilagoditi potrebam—za težje in hi-''®jše električne vlake.
t>elo v zvezi z elektrifikacijo . ^^iške proge Reka-Zagreb
teče ki
v zelo težavnih okoliščinah, ^ ®o posledica velike obremenje-proge, kakor tudi ne-® dobave raznih potrebščin. У začetku tega obsežnega in ®2nega dela so si domači prizadevali, da bi upo-3ali čimveč domačega gradilo	je zdaj posrečilo ^l^ktrificirajo to železni-progo večinoma z domačim ^fadivom, izdelanim v naših to-gg • Dobave tega gradiva pa Y ^^^to zakasne in delo zastane.
elew%.,	bolj ovira
tla .	zelo velik promet
progi, tako da delavci ne j^.°^6jo mnogo delati, saj jih via-pogosto motijo.
ко^л ^°*ica letošnjega leta bo -	elektrifikacija železni-
^ZAVAROVALNINA
^ eiso biznes - avto ■
življenje
kakršnokoli ^^rovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
^ANIEL stakich
East issth street
St p, . poleg • ^-ia;r Savings & Loan Co.
tel. KE 1-1934
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
,hiša s 7 sobarrti; dve zi-iti	Sprejemnica, obednica
kota kuhinja, 4 spalnice. Gor-Bli^u ? V zelo dobrem stanju. J)ro(jg.j ^^'^sportacije. Cena za hitro
4.
^ Samo $12.600
Majhno vplačilo, ostalo ko! najemnina.
394 East 162 St.
1-6230 ali IV 1-1632
Hiša 7 sob
lici^^ ^ ^530 Syracuse Ave. v oko-Q Clair in Nottingham Rd, samo $9,500. Dajte ponud-
sami
ške proge Reka-Zagreb do Lokev. S tem se bo znatno zboljšalo sedanje stanje na reški železniški postaji in v luki. Pravzaprav je tudi namen tega obsežnega in dragega dela, da bi železniško progo Reka-Zagreb usposobili, da bi lahko sprejela več tovora in da bi se promet po njej razvijal z večjo hitrostjo. Od tega je odvisno nadaljnje naraščanje prometa v reški luki, ki že zdaj močno prekaša njeno zmogljivost. V reški luki zdaj ob živahnem prometu dnevno iztovorijo oziroma natovorijo kakih 15,000 ton blaga ali 1000 železniških vagonov, hkrati pa lahko obe železniški progi, ki vežeta reško luko z zaledjem, sprejmeta samo 700 vagonov. Razlika je zelo velika v škodo luke, tembolj, če upoštevamo tudi potrebe zelo močne reške industrije in proizvodnjo, ki spet večinoma sloni na dovozu polizdelkov iz ostalih krajev dežele. Strokovnjaki poudarjajo, da bo po elektrifikaciji proge Reka-Zagreb zmogljivost s povečanjem hitrosti iil teže vlakov narasla približno za 60%. To bo zadostovalo ne le za sedanje potrebe luke, marveč tudi za njen razvoj v bližnji prihodnosti.
Z elektrifikacijo železniške proge do Lokev bo opravljeno trenutno najvažnejše delo, ker je ta odsek na vsej progi najbolj strm, tako da je vožnja vlakov na teh 56 km najtežavnejša. Posebno vprašanje je velik prihranek premoga, ki ga porabijo lokomotive na tej progi. Količkaj obtežene vlake vlečeta zdaj na tej progi po dve najtežji lokomotivi, zadnje čase pa so začeli voziti vlaki celo z tremi loko-
motivami. Strokovnjaki so izračunali, da razlika v ceni premoga in električne energije zadostuje, da se bodo ta dela, za katera so že dosedaj porabili več sto milijonov, kaj hitro amortizirala.
Prvi cilj elektrifikacije te proge so Srbske Moravice, ki so približno v sredini med Reko in Zagrebom. Strokovnjaki računajo, da bodo dela do te postaje končana leta 1957. To bo najvažnejša etapa. Pozneje se bo lahko počasneje nadaljevala elektrifikacija preti Zagrebu, ker je ta del proge mnogo lažji, ker na njem ni strmih klancev in ostrih ovinkov in zato tudi ne pomeni posebne težave za normalno razvijanje železniškega prometa.
Francija v zadregi radi Severne Afrike
v Severni Afriki so postala politična tla prav tako vroča kakor pesek v Sahari. Duhovit Francoz prikazuje najnovejšo potezo francoske vlade u Alžiru z zgornjo karikaturo: Francija že poslala v Alžir več vojske, da bi zagotovila red pred uporniki, ki zahtevajo popolno svobodo, se pravi odcepitev od Francije. V zadnjem času postaja francoska politika vendar bolj elastična; prišla je do spoznanja, da se s silo ne da potlačiti stremljenje narodov za svobodo, še posebno, kadar so ti pripravljeni na vse. Tako so Francozi popustili v Tuniziji. Francoski parlament je piav te dni potrdil (ratificiral) sporazum francoske vlade s tistim krilom nacionalistov v Tuniziji (njihovim voditeljem Habib Burgbo), ki hoče sporazum s Francozi. Novi sporazum priznava Tunizijcem široko samoupravo, ki meji že na neod-
EUCLID POULTRY
549 EAST IBSth ST., KE 1-8187	Jerry Petkoviek, lastnik
^ Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprej&^ mamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose tf>r 41 lahko nabavite samo one kose. ki vam najbolj ugajajo.
SEDAJ JE ČAS
ZA POKRITI VAŠO STREHO ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE.
VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. Naše delo je poznano kol prve vrste; je zanesljivo in jamčeno. Cene so zmerne.	Se priporočamo v naklonjenost.
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov R. F. D. 1 (Rt. 44). NEWBURY, OHIO ali pokličite telefonično Newbury 1-283
In' ^ zemlje v Euclidu, \ui-Prj Euclid Ave. na E. 243 St.
za privatni klub in za-Lep prostor za posta-e| u	F4in, vodovodne cevi,
trik^a in voda.
2a
Podrobnosti se obrnite
STREKAL REALTY
^05 EAST 200th STREET IV 1-1100
na
Slovenski narodni dom št. 2 išče POSLbVODJA ZA KEGLJIŠČE Slovenskega nar. doma na E. 83 St.
PRED 19. NOVEMBROM
Kogar zanima, ffaj piše na tajnika S.N.D.
JOHN F. WINTER — 3559 EAST 80lh ST.
ALI NAJ POKLIČE DI 1-3545 PO 6.30 URI ZVEČER
Znanje slovenščine je zaželjivo, ni pa -nujno potrebno.
ZA BOŽIČ ZNIŽANE CENE!
100 Ibs. BELE MOKE	$9.75
Paketir [^$12:50 ^ketšt: 18:$2ll7y iPakeFšh 2^
10 lbs. sladkorja 100 lbs. bele moke 5 lbs. kave "Santos" 10 lbs. riža "Carolina" 22 lbs. sladkorja 10 lbs. sladkorja 5 lbs. kave "Santos" 11 lbs. riža "Carolina" 10 lbs. riža "Carolina'' 5 lbs. masti 6 lbs. kave "Santos" 10 lbs. špagetov 5 lbs. špagetov 10 lbs. masti 5 lbs. mila 10 lbs. mila _V vseh cenah je uračunan prevoz do jiaslqvljenca!_____
Radio aparati od $38.00	Kolesa Puch-Steyr od $38.00
DENARNA NAKAZILA: *
Dostava v teku 10 - 20 dni. Pošiljamo preko Narodne Banke Jugoslavije po tečaju din 600 za U.S. $1.00.
Za vsako naročilo računamo $1.25 za stroške.
DINARJI:
Na prodaji so dinarji po $1.50 za din 1000.
POTNIKI:
Sprejemamo potnike za prihodnje leto. V Parizu je Vam na razpolago oseba, ki govori naš slovenski jezik ter preskrbi za Vas sobo v hotelih ter Vas odpremi na vlak za Ljubljano.
6113 St. Clair Ave.
CLEVELAND 3. OHIO
Tel.: EX 1-8787
BLED TRAVEL SERVICE
'visnost. V Maroku in Alžiru še ni prišlo do pomirjenja. Francoska vlada je v veliki zadregi. Evropski kolonisti zlasti veleposestniki, ki živijo v Severni Afriki, ji očitajo, da preveč popušča, domačini Arabci pa postavljajo čedalje večje zahteve. Kolonis ti napadajo francoskega guvernerja v Alžiru Soustella, ki išče kompromisno rešitev, da je preveč popustljiv nasproti upornikom, ki napadajo in tudi pobijajo koloniste ter predstavnike Francije. Med kolonisti so tudi manjši posestniki in delavci, ki očitajo veleposestnikom, da niso socialni nasproti nižjim slojem. Tudi to dejstvo vzbuja slabo kri med domačini. Polemika po "francoskih listih zaradi prenizkih davkov, ki jih pobirajo od bogatih kolonistov, je pokazala, da imajo ti ogromna posestva. Parlamentarno odposlanstvo iz Pariza je ugotovilo, da neki veleposestnik — kolonist — plačuje od trtnih nasadov, ki obsegajo 1200 hektarov in so vredni nad 1 milijardo frankov, 25,000 frankov neposrednega davka na leto. Neki drugi kolonist, ki se je oglasi*, češ da ta trditev ni točna, navaja, da ima posestvo 100 hektarov; 50 hektarov je vinograda, 20 nasadov pomaranč in limon, na ostalem posestvu rastejo oljke; sam trdi, da plača 520,000 fr. davka. Tretji poseduje 100 hektarov zemlje, od tega 74 vinograda in plača 520,-000 fr. davka.
V, Alžiru živi 9.5 milijona ljudi, in sicer 8.5 milijona Arabcev in pozabljenih Berberjev ter okoli 1 milijon Francozov in drugih Evropejcev; v Maroku 8.5 milijona ljudi, med temi 5 milijonov Arabcev in trije milijoni Berberjev ter pol milijona Francozov in drugih' nemusli-manov; v Tuniziji 3.7 milijona ljudi, in sicer 3.4 milijona muslimanskih Arabcev in beduinov ter 300,000 Francozov in drugih Evropejcev.
Oglašajte v - - -Enakopravnosti
Kopiranje domačega žganja
Vlada Zedinjenih držav je že leta 1791 obdavčila žganje vseh vrst in vse od takrat se neko število državljanov skuša izogniti tem davkom s produkcijo in prodajo neprijavljenega in neobdavčenega žganja. Posebno зе je ta nelegalna obrt razmahnila tekom 13-letne oficielne prohibicije opojnih pijač. Takrat so povsem dostojni državljani kupovali in pili nelegalne opojne pijače, ker legalnih ni bilo dobiti. Prohibicija se je izkazala za neizvedljivo in je bila po 13-letni preizkušnji odpravljena.
Danes je mogoče v vseh naših državah kupiti žgane in druge opojne pijače, z nekaterimi omejitvami \y raznih državah, v državnih trgovinah ali v drugih trgovinah, ki so licencirane za prodajo opojnih pijač. Vse opojne pijače, posebno pa še žganja vseh vrst, so visoko obdavčene; davki na te pijače so federalni, državni in ponekod še mestni ali občinski. Vse to seveda zviša cene visoko nad potrebni dobiček proizvajalca.
To je vzrok, da še vedno vršijo svoje nelegalne posle munšaj-narji (moonshiners), namreč, skrivoma producirajo in prodajajo žganje, od katerega ne plačajo davkov. Označba moonshiner najbrž izhaja iz dejstva ali domnevanja, da se nelegalno žganje kuha skrivaj pri mesečnem svitu.
Največ teh nelealnih proizvajalcev žganja je v naših jugovzhodnih državah, posebno v North Carolini. Tam se ta "domača obrt" podeduje iz roda v rod in je vsi federalni agenti niso mogli nikdar povsem zatreti, niti pred prohibicijo niti tekom iste niti potem. Nelegalno kuha-
nje žganja je domačemu prebivalstvu v tistih krajih tako rekoč "v krvi." Leta 1954 so federalni agenti samo v državi North Carolini zaplenili 3,846 žganjar-skih kotlov, v vseh Zedinjenih državah pa nad 22,000. Še več pa jih je nedvomno ostalo neodkritih.
Munšajnarji v naših jugovzhodnih državah izdelujejo žganje večinoma iz doma pridelane koruze, ker na ta način najbolj dobičkanosno vnovčijo svoj pridelek. Svoje žgan jame imajo skrite v težko dostopnih hribovitih in gozdnatih krajih. Ako federalni agenti najdejo kotličke in druge priprave za kuhanje žganja, navadno ne dobijo v roke "krivcev." Če pa so žganjarji le zajeti in obsojeni zaradi neplačanega davka, enostavno plačajo globo ali odsedijo zaporno kazen, nakar spet nadaljujejo 3 prejšnjim dobičkanosnim poslom v drugem skrivališču. Svoje produkte prodajajo posameznim odjemalcem ali pa prodajalcem na drobno in navadno za tamkajšnje razmere prilično dobro izhajajo. Povsod so sicer prodajalne, ki imajo naprodaj legalno žganje, toda domače koruzno žganje, ki se izogne davčnih naklad, je cenejše, in domače prebivalstvo je navajeno manj.
V najem se odda
sobo z vso opremo; gorkota in kopalnica. Prost viiod. Sprejme se poštenega moškega.
Vpraša se na 1052 Addison Rd.
Končno so državne avtoritete v North Carolini prišle na idejo, da bi se morda dalo "izbiti klin s klinom." Z licencirano di-stilerijo so napravile pogodbo za izdelovanje koruznega žganja, ki je kopija domačega nelegalnega žganja, in ga prodajajo v državnih trgovinah, seveda z dodatkom federalnega in državnega davka. To žganje je izdelano iz 85% koruze in 15% slada in vsebuje 100 "proofov." Prodaja se po $4.40 kvort, kar je ceneje kot večina drugih vrst žganja. Steklenice so označene "White Lightning—Clear as the Mountain Dew," kar bi se reklo po naše "Bela strela, čista kot gorska rosa."
Baje gre ta "bela strela" dobro v denar, ker je legalna in z zdravstvenega stališča pravilno izdelana, poleg tega pa le malo dražja od domačega nelegalnega žganja, ki se prodaja po $3.50 do $4.00 kvort. S to legalno konkurenco upajo avtoritete zatreti nelegalno izdelovanje koruznega žganja. Če jim bo uspelo, bo pokazala bodočnost.
—NEW ERA, glasilo AB2
SPREJME SE
na stanovanje pošteno dekle ali žensko. Ima vse ugodnosti—si lahko kuha, itd. in ima prost vhod.
Vpraša se na 7710 DONALD AVE.
MOŠKI ALI ŽENSKA
DOBI V NAJEM SOBO IN GARAŽO
Pokličite I\C 1-7350
Punch Press operatorji
MORAJO BITI IZURJENI Plača od ure—stalno delo. ZATKO METAL PRODUCTS CO. 10850 St. Clair Avenue
Euclid, Ohio
FINE RIŽEVE in KRVAVE KLOBASE, prekajene klobase, repo in domače kislo zelje
DOBITE PRI
SPEHAR'S MARKET
19807 CHEROKEE AVENUE KEnmore 1-1021
Klobase lahko naročite in jih vam pošljtemo kamorkoli
po pošti.
Tel.: EX 1-8787
20% MANJ
MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
'50 DO <60 WORSTED OBLEKE IN ZIHUT VRHNJE SUKNJE
/
BAILEY DAYS POSEBNOST;
če želite, dobite dodatne hlače z vsemi oblekami
12.95
TE OBLEKE; Worsted obleke so fino ukrojene za dolgo nošo. Temne, srednje in svetle barve v najnovejših vzorcih. Lični eno-prsni kroji. ZIP-OUT SUKNJE; Importirano britsko blago in fino domače tkano blago. Raglan in vdelani rokavi ter z obratnimi ovratniki. Vse-volnene z vse-volneno podlogo, ki je odstrani j iva. Popularne barve.
BAILEY'S drugo nadstropje in v podružnicah
Moške volnene Plaid Suburban suknje
Krasne ombre plaid suknje v kombinaciji barv plave in rdeče ali rjave in zelene. Težko -volneno vrhnje blago ima prešito volneno podlogo za dodatno toploto. Polniih 32 inčev dolge. Mere 38 do 46. Mere 48 do 50, 14.95.
BAILEY'S drugo nadstropje in v vseh podružnicah
REG. 19.95
12-9S

KONCERT in prizor "Deseti brat vasuje pri predicah"
katerega poda pevski zbor TRIGLAV
V NEDELJO. 13. NOV.
OB 4. POPOLDNE
V Slov. nar, domu na E. 80 St
Zabava po programu—igra Rudy Bohinc
Na
O
KOKOŠJO VEČERJO IN PLES
katerega priredi Gospodinjski odsek Ameriško Jugoslovanskega Centra na Recher Ave.
V NEDEUO, 13. NOV.
Servirati se prične ob 5. uri
CENA $1.50 KROŽNIK
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
Phil Mocilnikar
recommends
POSTUREPEDIG MATTRESS

40*DAY TRIAL
ON THE
Ф _ 4
•/
t y
y y y y
t X
Y
y
y y y y
:?
Cirkuški otrok
ROMAN Nemški spisala baronica Brackei
Prevel I. V.
y y y y

(nadaljevanje)
Pa tudi v tem je bila pametna ženska, da je znala molčati. Vso dolgo vožnjo, med katero je sedela svojemu sinu nasproti, ni izrekla niti ene besede, ki bi količkaj merila na to zadevo. Veselje, da jo bo spremljal, je bilo njen sprejem bolj ogrelo nego bi ji bilo sicer mogoče in tako ni Kurt prav nič slutil, ali ve ali ne.
Natanko mu je razložila posle, v katere ga je skušala zaplesti in v čemer naj bi tičal razlog njegove kar najhitrejše iTnitve domov. S tem, da mu je vzbudila zanimanje, ga je nekoliko predramila iz trenutnega motnega premišljevanja. V ravnateljevem
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
HELP WANTED
Excellent Opportunities
GOOD WAGES STENOGRAPHERS ASSEMBLERS PRESS OPERATORS SPOT WELDERS DRAFTSMEN
TOOL MEN & MACHINISTS
Permanent job. Come in and start today
Triner Scale & Mfg. Co.
2714 ^.V. 21st STREET
DOMESTIC HELP
GENERAL HOUSE WORIl and cooking.— No heavy laundry. Other help employed. Stay, private room and bath. References required.
Call FOrest 9-7418 No Answer: Call DEarbom 2-3179
MAID—LOVELY HOME — Own room, other help, light duties. Must like children. English speaking, good wages.
IRving 8-9103
GENERAL HOUSEWORK. — Stay. Under 50. Assist cook. References. $35.
HYde Park 3-3900
GOOD DAY JOB for competent middle-aged HOUSEKEEPER.— No evenings. — $165.00 month.
Phone: PRescott 9-3112
COMPETENT WOMAN — General Housework. Assist children 3 and 8. Stay. — Apartment.
AMbassadore 2-5279
BUSINESS OPPORTUNITY
BOWLING ALLEY —Good established business. Owner selling wants to retire.
Phone FOrest 6-1027
GOOD CHANCE to buy BEAUTY SHOP — 2 operators. 4 years established clientele. Selling— • leaving town. See to appreciate.
TOwnhall 3-0236
odgovoru, ki ga je bil prinesel kaplan, je videla prav za prav le drug korak spletkarjenja, vendar pa je upala, da ga bo izkoristila. Za zdaj je bilo njeno edino stremljenje, sina čim manj mogoče izpustiti izpred oči; imela je nejasen občutek, da ji lahko vsak trenutek ubeži. Zato je bila drugo jutro prva njena prošnja, naj jo spremi v samostan, kjer hoče rešiti malo Lili njenega neprestanega domotož-ja.
Kurta je kaj malo veselila ta pot; a če človeka tlači velika bridkost, se prav nič ne upira malim neprijetnostim. Bavil se je samo z eno mislijo, kako bi našel Noro, ko so se bili izjalovili vsi prvi hitri poskusi in kako bi dokazal njej in očetu, da se mu nobena ovira ne zdi nepremagljiva, če si je treba priboriti lastno srečo. Glede načrta, kako bo ravnal, si ni bil še na jasnem. Že njemu samemu se je bila zasvitala misel, da bi se vrnil domov, ker mu je vseučili-sko mesto za trenutek ogrenelo-
Chicago, m.
HELP WANTED MALE
GENERAL HANDY MAN
6 day week.
Good pay and meals, and other benefits.
See MRS. KING Personnel Department
EDGEWATER HOSPITAL 5700 N. Ashland Ave.
WANTED TO RENT
CTA MAN AND FAMILY desperately need 5 or 6 room house be fore Christmas. N. W. or suburbs.
GLadstone 3-8337
EXECUTIVE. Design Engineer and family require 3-4 bedroom house, unfurnished, in N.W. suburban area. 4 small children, ages 1, 2, 4 and 5 and h.s. boy age 15. Exc. ref. from prev. landlord. Phone NORMAN BEALS.
Nlles 7-8300, ext. 214 days ORchard 3-5137 eves.
FEMALE HELP WANTED
Good Change to buy PIZZERIA— COMBINATION RESTAURANT & LOUNGE. Package goods. Excellent equipment, good location, established 9 years. Long lease.
HAymarket 1-8985
APARTMENT-HOTEL—22 rooms. Near North. Fully furnished; gas refrigerator; oil heat. Full price $3,000. 5 year lease. Owner. Call after 1 p.m.
Superior 7-0663 or HUmboldt 6-1671
GOOD JOB FOR EXPERIENCED WAITRESSES—Good salary.
9301 Stony Island REgent 4-9643
REAL ESTATE
INCOME PROPERTY — 2 Apts. (2—5 rooms) plus 3 room house in rear. Income $115 month plus owner's apartment. 1 block from St. Stanislaus Church and school.
FUlton 8-4508
7 LARGE PRESSED BRICK — On landscaped acre with fruit and shade trees; paved drive; 1V4 baths; gas heat; public and parochial schools nearby. Immediate occupancy. Price for quick sale by owner $27,500. — 10935 S. Ridgeland.
GArden 2-3112
PALATINE 2 bedroom Ranch house, V4 basement, separate dining room, IVž car garage. F. A. gas heat. 162 S. Bothwell.
CaU
PAlatine 887 R
BELLWOOD By owner, 3 bedroom brick veneer ranch, large living-dining room, tile bath, cabinet kitchen, full basement, newly decorated, 3 years old. Extras, landscaped. Immediate possession. Subject to best offer.
Linden 4-7778
in ker bo povsod lahko nadaljeval svoja poizvedovanja. Vsaj to, kje se nahaja oče, mu ne bo moglo dolgo ostati prikrito.
In da bi se ognil nepotrebnega ugovora, je spremil svojo mater do samostanskih vrat. Tam jo je hotel zapustiti, izgovarjajoč se s klavzuro. Grofica ga je silila, naj vstopi; prednica da je njena mladostna prijateljica in sorodnica; veseli jo, da ji bo lahko predstavila sina.
Brezbrižno se je vdal Kurt tudi to pot. Preko malega starinskega dvorišča sta dospela v poslopje. Sprejela ju je vratarica in ju peljala v govorilnico ter šla, kakor je rekla, klicat gospo prednico. Grofica se je usedla na mali žimnati divan. Kurt je brez misli ogledoval nekatere slike, ki so krasile golo sobo. Oba, mati in sin, sta imela preveč na srcu, da bi se mogla lagodno raz-govarjati.
Po nekaj trenutkih je prišla sestra povedati, da prednica to-koj pride. Ravno je bila zopet odšla iz sobe, ko je bilo videti, kakor da jo je nekdo pridržal pri vratih in jo tiho vprašal po prednici.
"Ne, nikar ne hodite gori, gospodična," je rekla redovnica; "gospa prednica bo takoj prišla semkaj. Zgoraj je ne boste našli. Izvolite za trenutek vstopiti v govorilnico."
"Povedati ji imam samo eno besedo," je odgovorila prva in čuti je bilo lahen šum njene obleke. "Pa tu so že tujci," je pristavila in se ozrla v sobo ter obstala na pragu.
Grof Kurt, ki je bil osupnil že pri prvem zvoku njenega glasu, se je zdaj urno okrenil. Nepremično sta trenutek nato strmela drug v drugega.
"Nora, Nora!" je vzkliknil silno presenečen in že je bil poleg nje, "Ti ne smeš biti tukaj! Nimaš pravice, biti tukaj! Ne smejo te žive pokopati!" je zaklical kakor iz sebe. "Vsa sodišča sveta bom sklical proti temu, proti takemu nasilju. Ti si moja! Ti si mi sama to rekla!"
Pri glasnih besedah se je grofica osuplo ozrla, ne da bi mogla izreči kako besedo. Videla je lepo mlado damo, ki je stala na pragu in ki ji je sin strastno stiskal roke. Videla je, kako ga je mlada dama zavrnila in skušala oditi iz sobe. A zdelo se je, da so jo pri tem zapustile vse moči; zakaj nenadoma je omahnila in se bleda naslonila na podboj.
V istem trenutku jo je Kurt objel. "Pojdite in pokličite prednico," je ukazal mali redovnici, ki je prestrašena stala tam. "Hitro pojdite in brž prinesite kako okrepčilo . . . Saj vidite, da se onesvešča. Mlada dama je moja nevesta; imam pravico, da skrbim zanjo. "Pri tem je s krepko roko dvignil Noro in jo nesel na divan, s katerega se je ne-voljno umaknila njegova mati.
Redovnica je odšla; kaj takega se v tihih samostanskih zidovih pač še ni primerilo. Kot prava ženska pa je z vsem srcem sočuvstvovala z nesrečnima zaročencema.
Med tem je pokleknil Kurt pred Norino ležišče. Z najnežnej-šimi izrazi je klical njeno ime in jo zaklinjal, naj mu pove, zakaj ga je zapustila. Kmalu so se ji zopet odprle oči; napadala jo je bila le lahna slabost, ki jo je bil povzročil strah.
"Kurt," je rekla tiho in iz njenega pogleda je govorila vsa njena ljubezen. Nenadoma pa se je prestrašeno dvignila in ga plaho odrinila. Zapazila je bila grofico in videla njen strogi, malone obupani pogled, s katerim je^le-dala sina.
Tudi Kurt se je obrnil. "Mati," je rekel, "to je Nora. Iztrgati so mi jo hoteli; ti sama si me zopet pripeljala k njej. Morda bi ti bilo težko, predstavljati si, kakšna je;'po božji volji si jo našla zdaj tu, da moreš sama videti, kako zelo je tebe vredna. Moje pismo, katero naj
bi ti povedalo vse, je bilo že na poti; tu te zdaj lahko prosiva za blagoslov."
"Prejela sem tvoje pismo," je hladno rekla grofica; "vendar so v njem budalosti, ki niso vredne odgovora."
"Mati," je jezno zaklical Kurt, "potem tudi vedi, da smatram te budalosti za edino srečo svojega življenja in da bom vse žrtvoval zanje."
"Mislim, da je bilo dovolj tega prizora," je mrzlo rekla grofica. "Rodbinskih zadev ne maram obravnavati pred tujci."
S tem se je okrenila, zakaj pravkar je bila vstopila prednica in s strmečim pogledom zrla razburjeno skupino. Komaj pa jo je Nora zagledala, je skočila kvišku in se ji joka je vrgla okrog vratu.
"Kaj ti je, otrok moj ?" je prijazno vprašala prednica.
Silno razburjen je povzel besedo Kiirt. "Gospa prednica, to mlado damo protipostavno pridržujete tukaj! Tudi, če bi prostovoljno prišla semkaj, ne smete prav nič verjeti njenim besedam, ne smete sprejeti njene zaobljube. Le pregovorili, preplašili, prisilili so jo k temu! Ona nima vašega poklica, sama mi je rekla, da je njeno srce moje; dala mi je- besedo. Nora, ti ne moreš, ne smeš tajiti tega!
"Kdo pa kaj govori tu o zadrževanju, o zaobljubi in pokli cu?" je mirno odgovorila prednica. "Ta mlada dama je prišla sem s svojim očetom, ker se je vzgajala deset let tukaj; hotela je ostati samo nekaj dni in je nameravala jutri zopet odpoto vati."
"Ne, Nora, ti že ne boš odpotovala! Ne boš se mi znova iz neverila! АЦ more tvoja ljubezen tako malo prenesti?" Ali je preslaba za nekoliko potrpljenja ?" je zaklical mož ves prepa-del.
"Grof Kurt," je resno rekla
redovnica, "dokler je dama pod mojim varstvom, ne morem dopustiti, da ji tako govorite. Ne vem, kakšno pravico imate do tega in ne morem soditi vzrokov, ki so povzročili vajino ločitev, niti, kaj ovira vajino združitev. O tem se pomenite z njenim očetom in s svojo rodbino," je pristavila pomenljivo in se ozrla na grofico, ki je z bolestnim obrazom stala poleg njih.
"Draga Nora," je nadaljevala, "bolje boste storili, če greste gor, ako ste dovolj pri močeh."
Nora se je poslušno dvignila; obotavlja je se je trenutek še postala, nato pa se je hipoma obrnila h Kurtovi materi. "Gospa grofica," je rekla in v njenem glasu je bilo nekaj nenavadno ganljivega, "o, nisem mislila, da bo naše svidenje tako grenko! Tako neizrekljivo dobri ste bili napram moji umirajoči materi ... ne bodite trdosrčni napram hčeri, ki vam bo hvaležna vse življenje. Hudo je, biti vzrok take bridkosti!"
Grofica je bila tako razkačena in razburjena, da ni mogla razumeti niti ene Norine besede.
"Ujeli ste ga tako krepko v svoje mreže," jo je zavrnila, "da ga bo malo brigalo, kaj čuti pri tem njegova mati."
Nora se je zravnala. "On me je poiskal in brez moje volje sva se danes sešla tukaj. Popolnoma svododen je!" je rekla hladno-in v njenem glasu je bilo nekaj, kar je grofici nehote vzbudilo pozornost. Vitka postava, ki se je tako resno in ponosno obrnila od nje, ji je ugajala; to je bil edini trenutek, ko je razumela sinovo zaslepljenost.
"Mati!" je zaklical ta ves iz sebe, "ne pregreši se nad najino srečo! Jaz te bom znal prositi, pa bom tudi vedel, kaj mi je storiti . . . Nora, vsaj eno besedo mi še reci!" in hotel je planiti za njo.
(Dalje prihodnjič)
POSTUREPEDIG
Mattress
QUALITf AT. A: PRIGE^EASif^ERMS^
X , ; .• Ч s.«	. ч'' " '-1- ^	»cv-.
STAKIĆR'	.
6305
1 IVankoe 1 8288 r	1G3Q9 Wakribo Воб*
STORE HOURSrfMoTnddSJ ThmdclyKEridtf	-P.#
Tuesday'-Saturda^. 9/А.'М. ,tp G
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
IHEMAYCO;! BAJEMENT
1
ŠE ENA POŠILJKA
Trpežne kakovosti tkane pisane
LOOP COnON PREPROGE
Novi "High-Low" vzorci po znanemu izdelovalcu ... da lahko prenovite skoro vsako sobo v vašemu stanovanju.
Ponovno vam nudimo te fine nove vzorce preprog po znanemu izdelovalcu, v štirih najbolj popularnih velikostih. Tu je luksus, katerega ste želeli za vaše sobe, v preprogah, ki vanji veliko prihranijo. Preproge imajo stil . . . najnovejše v preprogah. izdelane so . . . trpežno za trajno rabo. Ozadje je nepolzko. Se jih prav lahko opere. Mere 27x48 inčev.
Aktualna 4.99 vrednost. . . ,2.99 Mere 36x60 inčev—
Aktualna 7.99 vrednost, . . 5.99 Mere 4x6 čevljev
Aktualna 12.99 vrednost . 8.99
Poštna in telefonska naročila sprejeta.
Pokličite CHerry 1 -3000 The May Co.'s Basement oddelek s preprogami
14 novih barv:
•	White
•	Light Green
•	Hunter Green e Aqua'
•	Dusty Rose
•	Grey
•	Cocoa Brown Ф	Pink
•	Blue
•	Wine
•	Red
•	Nutria
Ф	Chartruese
•	Yellow
mere
24x36 inčev Aktualna vrednost 2.99

POSEBEN NAKUP! 11?
REDNO $3.98 DO $7.98
S^-iničev volneno blago
_	# Obleke	• Suknje	• Slacks
^CL	џ Toppers I • Suits	# Jackets
Sedaj, se tudi vi lahko poslužite prilike te velikanske razprodaje stotero jardov krasnega volnenega blaga, ki je tako pripravno za jesensko in zimsko uporabo. Vse blago je po 54 inčev široko. Izberite si iz krasne izberke barv in vzorcev. Se tako lahko dela s tem blagom, da boste z veseljem"šivali. 2al, ne sprejmemo telefonska in poštna naročila The May Co.'s Basement oddelek z blagom na jarde
98
JARDA