Hmeljar, letnik 7738
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Pot k učinkovitejšemu izvajanju namakanja
Dr. Boštjan Naglič in Bojan Čremožnik, 
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Za učinkovito izvajanje namakanja je potrebno poznati 
nekatere ključne parametre, povezane z rastlino, 
ki jo namakamo, tlemi in klimatskimi dejavniki. 
Poznati moramo dnevne potrebe rastline po vodi 
(evapotranspiracijo), razvojne stadije rastlin (fenofaze), 
efektivno globino korenin ter razpoložljivo količino 
vode v tleh. Slednja je določena s poljsko kapaciteto 
tal za vodo in točko venenja, količino vode, ki so jo tla 
sposobna zadržati na določeni globini, ter deležem 
razpoložljive vode, ki je rastlini lahko dostopen. Ti 
parametri določajo količino vode, ki jo moramo dodati 
z namakanjem, in tako predstavljajo tudi osnovo za 
napoved namakanja (prognozo).
Glavni cilj napovedi namakanja je, da se, ob upoštevanju 
zgoraj naštetih dejavnikov, optimizira poraba vode za 
namakanje. V praksi to pomeni, da se obrok dodane 
vode poskuša čim bolj prilagoditi potrebam rastlin po 
vodi ob upoštevanju vodnozadrževalnih lastnosti tal in 
meteoroloških podatkov (npr. vremenske napovedi). 
Če poenostavimo - napoved namakanja pove, kdaj ter 
s kakšno količino vode je potrebno rastline zaliti, da 
bodo le te z lahkoto črpale vodo iz tal. S tem se poveča 
učinkovitost namakanja.
Za namakanje z rolomati (razpršilci) na IHPS že vrsto 
let izdajamo napoved namakanja za več tipov tal. 
Postopek temelji na gravimetričnem določanju 
stopnje preskrbljenosti tal z vodo na dveh globinah. 
Redno izdajanje prognoze namakanja je tako časovno 
zahtevno ter predstavlja tudi velik finančni zalogaj.
Napoved za kapljično namakanje hmelja v slovenskem 
prostoru še ni uveljavljena, kar pomeni, da imamo 
kapljične sisteme, nimamo pa prilagojene infrastrukture 
za napoved namakanja, kar bi nudilo tudi podlago za 
izobraževanje uporabnikov.
Kaj manjka?
Pri napovedi namakanja ter, na primer, tudi pri 
dimenzioniranju in načrtovanju namakalnih sistemov 
se uporabijo modelno ocenjene vrednosti referenčne 
evapotranspiracije (evapotranspiracije referenčne 
površine – trave), ki se običajno pridobijo z najbližjih 
agrometeoroloških postaj. S to oceno, ob upoštevanju 
lastnosti namakane rastline, lahko določimo 
evapotranspiracijske izgube želene rastlinske vrste 
(na primer hmelja). Če želimo natančnejše podatke 
o evapotranspiraciji rastlin v današnjih vremenskih 
razmerah, bi potrebovali posodobljene faktorje 
različnih sort rastlin hmelja, ki so za te izračune nujno 
potrebni. 
Četudi lahko vodno bilanco (evapotranspiracija, 
padavine …) danes simuliramo z različnimi modeli, 
ostajajo meritve, ki jih pridobimo s pomočjo 
lizimetrov, najzanesljivejše. Lizimetri služijo merjenju 
evapotranspiracije ter izgub vode skozi talni profil. 
S pomočjo teh dveh parametrov lahko spremljamo 
dejansko vodno bilanco talnega profila ter ugotavljamo 
dejanske potrebe po namakanju za določeno rastlino 
in za določena tla. 
Kako naprej?
Evapotranspiracijska postaja Inštituta za hmeljarstvo in 
pivovarstvo Slovenije je bila postavljena že leta 1974 
v Orli vasi. Kontinuirane meritve evapotranspiracije 
rastlin hmelja so se začele že v letu njene postavitve 
in v povezavi s tem tudi raziskave o možnostih za 
napovedovanje potreb po namakanju hmelja. Rezultat 
je bilo prognozirano namakanje hmelja z rolomati 
od leta 1980. Določeni so bili faktorji za hmelj po 
posameznih mesecih rasti. Postaja je bila v uporabi do 
leta 2005, ko pa so se meritve, na žalost, morale opustiti 
zaradi finančnih razlogov. Da bi lahko dandanes začeli 
z izvajanjem napovedi kapljičnega namakanja hmelja 
je nujno potrebna podpora zainteresirane javnosti pri 
pridobitvi projektov in finančnih sredstev za realizacijo 
zadanega cilja.
Upamo, da bo lizimetrska postaja nekoč ponovno 
oživela. (Foto: B. Naglič)