Brat in sestra fem, da ste \\U mnogokiat eliSaJt o zlatej Pragi, ki je glavno ter naj-lepše mesto Českega. Ees, da so ondu kr&sne palače, ali koliko najdeS v njili vočkrat tudi uaj?ečjega siroinaštva. Nekako bolj v sr«tii mesta stoji hraai. V njftga koče^a Lti, dete mojft drago.-------Po dolgein, ozkein bddu ideva ter prideva do uiajbeuih vrat _______ JAA_______. _—— Jedva je odpreva, puhtl nama uži5 mrtvaški (luh nasproti. V sobo stopivša, vidiva na mrtvaškero odru ležati ženo o kacih 32 letih. Ondu v kotu sedf 'postarana ženica, to je mati umrle; a ob dnu stojita ljubeznjiva otročiča : deklica Olga in Vladimirček. Olga ima osem, Viaditnirček štiri kta. Sestrica drži bratca za roktf in videti je, da jima solze zalivaju ofii nMati, mati!" kliSe Vladiinirček. nVstaoite uže, vstanite, ljuba mati'" Ali raati se niti ue gane. ne sliši tožnega glasii svojega otroka. In ztlaj sta bila otroka siroti. Oče jima je urarl uU pred tremi leti in ostala jima je sau)<) »e »labotna in stara babica. nIdiva vtio, Vladiiairček," pravi Olga ter tede bratca iz sobe. Zuoaj na piag sedeta ter jokajoč gledata mimogredoče, kateri se pa za njijs prav nio ne brigajo. Zdajei prideta gospod iu gospa, oba Tže bolj priletua. UgledavSi jo-kajoča .se otroka, postojita pii ojiuia. nZakaj se jokats ?" vpraša ju ljubeznjira gospi. nMati 30 naina umrli," leie Olga ihteč se. nA kje so oče?" vpraša gospod. rTudi 30 vže umrli pred tremi leti." ,Tn kje stanujeta f" ,,Tnkaj!« nPnljita naju nobri," reče zdaj gospa. Gospodu in gospžj so se pri-kazale debele sulze v očeh, ko sta videla ua mrtvaSkem odru ležati inater in ko jiina babica pov6, kako siromaštvo je v hiši. Gospod, gospa in babica bo govorili uekaj na tihoma. Zdajci se obrue gospa k OJgi, rekož : rOlga, ali me imaš kaj rada 'i*11 ffZakaj bi vas rada iie JmeJa, ker ste z lneooj tak6 prijazni. nAli bi šla z inenoj od tukaj ?u nA kje bi potem ostal Vladiuiirček P" vpraša deklica skrbljivo. nPri meni ostaue, Olga, pri meni," odgovori babica; nsaj znaš, tia je pri meni najrajSe." ,,l>a! da! jaz ostanem pri vas, babica moja," oglasi se deCek. nNu potlej už6 grem z vami, milostiva gospa, ako me vzamete siroto," teiSo Olga. ,Bada, pvar radn te vzamem, dete Ijubo," reče gauena gospa; ali deues Se ne moreš z nauia, ker iinam ae mnogo opravkov, jutvi pvidem po tebe."------- Žalosteu je bil večer tega dne. Slaba lučica je brlela v slabo razsvitljenej Bolji. Zdaj piidejo štiri nezoam roožje ter o joj! zlato mater polože v tcmno krsto. Stei je pokalo otrokoina, ko so možje zabijali krsto. Kaj je pomagal krSevit jok, glasin kiifi teh sirot V Odnesli, odnesli so Ijubo mater. — Ottdu v kotu sta kleCala otrofiča ter povzdigorala toki k svetemu razpela. Žalostna ia btitka je bila ta uoi. Drugo jutio sta res prišla gospod in go3pl Olga je gorko objela babico ia svojega bratca, oivla se je še 2, britkiiu pogledom po siromašuej sobi, v katerej jb toliko časa preživela, in — šla je potem a solaami v oiieh z ne-zuano, a toliko prijazno gospi. Gospod je še ostal ? sobi ter je dejal babici: rNe bojte se za Olgo; kakoi' vaia &\-± vži viSeiaj povedila, oua bode uajiua kCerka, ker uama Bog 178 nl otriik cial. Tii imate nekaj denarjev. Kadir v&m jih nedostane, naznanite mi, rad ram bodeui pomagal. >'e pozabite mojega imena: Janko Gor&zU, trgovec v Trstu fla Primorekem." VladimirSek je sam ostal pri babici. Vsak dan se je spominal s«>je sestriee. Gospod Gorazd jima je res pošiljal prro leto denarjev, da-si ga niso Diti prosili zanje. A dnigo leto sta morala babica in Vladimireek zapustiti dosfdanje st&nor&nje, ker se je naselila tja ioieuitiiejša gospoda, kaior jima je dejal hišni gospodar. Preselila sta se v drugo predinestje. Zato pa nista TeS dobivala podpore od gospoda Gorazda, ker pošta za ujijn stauotanje ni znala. Minulo je Ieto za letom. Vladimir(?ek j« hodil v učilnico ter se je pridno vedel, a babica ga je učila douji na plunko (harpo) igrati in a tem si je deček pozneje zaslužil marsikak krajcar. Minulo je užč osem let, kar je Olga otiSla iz Pragc. Necega po pdludne reče babica Vladimirtku: nDenes nii ]e slabo. Dolgo užš ne bodem ni, Vladimirček moj Ijubi!" To rekSi, ležc v postelj. »Babica, pri vas ostanem," veče nato deček. , „Ali kaj bodeš jedel ? Saj znaš, da niinuva niOesar; vzemi plunko ter idi v inesto, po tein potu se preživifa, reCe mu babica. Deček vzame phmko raz steno, poslovi se ter otide, da poišče vsakdanjega kruha sebi iu babici. Na večer se vrne doiu6v. BiJ je vesel, ker denes je več naprosil, uego li drugekrati. V sobo stopivšemu, migoe mu babica k sebi. jjPritila je inoja poslednja ura, Vladimir. PoiSči Olgo, dobro se jej godi, zel^ te Ijubi. V Trstu na Priiaorskeiu jo cajdes." Jedva je babica to iz-govorila, izdebuila je svojo blago du^o. Ves osupel je stal deček ob poBtelji. nBabica, babica!u vzkliknil je z britkim ghisoin za uekoliko trenotkov ter se naguil k njej; a babiea ni dala vefi življenja od sebe. Drugi dan so jo odnesli ravuo tisti možje, kakor Ijubo mater. Gospodar je tolažil dečka in uiu prigovarjal, da naj pri njeui ostaue ; a,li Vladiuiir je vzel plunko ter je ostavil inesto, v katerem sta mu umrla mati ia babica. O. BU je Vladimir v dvauajstetn leta svoje dobe. Čutil je bolečino, da se loči od svojega rojstnega kraja, od ruile doraovine. Zuoaj aiesta je vpražal raoii, po Trstn. Ali ta ga začudeno pogleda, rekoč: nTrst na Primorskem ?" nDi," re6e deeek." — rTo je daleo tam na jugu." In Vladimir gre dalje proti jugtt. Dan za duefom je potoval s plunko ob raini. Prišel je ua dolenje Avstrijsko, kjer ni razumil Ijudskega jezika, ker ondu prebirajo sauii trdi Nemci; poteia je prišel na Štirsko, kder iz zaiSetka tudi Se ai uikogar raiuinil, ker je hodil po goreajem Žticakem. Necega dne pride v vas, iu ko sliši ljudi govoriti, zdijo se mu besede nekolike znaue; posluSa natan^neje in res je nekoliko razumil; bil je namruč užfS na spodajom Stirskem, kjer je uaSel ljudi, ki so bili jako dobrega in usmiljeaega srca. Tak6 idče iz Tarf v vas pride neosga dne t velik gozd. Vse je bilo tiho okolo njega, saznd drobni ptičti so ščebctaji po gostem ltsovji. Po6asi je šel Vladimir dalje, preuiišJjajoC svoje siromaštvo, Prišel je do križa, 12* 180 sv. tnunenja ob casti. Tja gori pogleda na Kričanega, sname Uobuk raz glavo ter obstoji. Kaj se mu je srce tak6 omečilo pri pogledu Križanega > Svitle solzš mu oblijd od solnca zagorelo lice. Fonfžno poklekne tja pred gv. znamenje, povzdigae roki k nebesom ter moli: „0 moj Bog, usmili se me.' Glej sirota sein. Nimam ooeta ne matere, uimam babiee, ?si so iui uairli, is zdaj sem sam uboga sirota. Moj Bog, proaim te, vodi me, da skoraj pridem k svojej sestri y Trat." Te besede isrekši, bil je Vladimir potolaiea. Vetal je ter hotel da(je iti. A zdajci ugleda ne daleč od križa ob Jrevcsu slouečega krueta, katereniu so se solz^ v očeh Leskecale. nTo sa mi pa dopade, dečck," reče mu mož. nPorej mi vender, kdo iu od kod si?" Ko sta tokd sknpaj S!a po poti, pcved&i je Viadioiir kaitstu svoje imč, svoje trpljeiijo in kakiS adaj išče svoje sestre. Kinet aiu reče aato: pRes si sirota! ^inogo si už^ pr^sial, a npaj v Boga v nebesili iu dobro ti bode. Kakor viditu. zdaj ne morež dalje proti Trsto, l-er ti je clileka inalo n» vsa raztrgaua ifl si tudi už^ slab 0(1 hoje. Vem. da si dostikrat stradal, zatorej ostatii pri meni litkaj 6asa, da su U obleka izboljSa in se ti tudi telo aekoliko odpočije. AJi ti je prar tak6 f Vladimir je milo pogleilal kmeta, ter mu hotel hvaležnosti rok6 poljubiti; a kuiet mu jo odtegue, rekc5<5.- nTega ti ni treba ; le prideu ostani! Tu po-glej našo liišico." Prišla sta h gosda m ondu ua lepej zelenej ravnini je BtaJa kmetora hiia. Jurij Kiimarek je bilo kmetu imž, ki je bil takrt nsmilJBaega srci Bil je, kakor tudi njegova ŽBna, uže prileteii, a liila ata \>i: nZnal sein, da sc bodeč prej ali pozneje spomnil svoje sestrice in mislil na njo. Ostani pa še vender nekaj dni pri nama, gkj, tak6 te imava rada, kakor bi bil oajin lasten otrok. In ker sa zima uU bliža, hočem ti napraviti zimske, gorke {revlje. Do Trsta imaS od tukaj več nego teden hoda. po ves dan ini pa tudi ne smeš koditi, ker bi si lehb) pokvaril zdravje in bi cboiel. A bolan vender ne amoS k sestri, ker bi jej napravil žalost in nobenega veselja." Ts besede si je Vladimir zapomnil Nekaj dni je Se hotol ostati pri svojih dobrotnikib ia potlej se podati na dalnji pot. V tem je dobil gorke zimske Orevlje in novo obleko. Dan loSitve je prišeL Vladimir je podal Komareku in njegovej ženi roko, Iep6 se jima zahvalivsi za vse, kar je prejel od njija. Težko jima je bilo po faotti, katerega sfea Jjubila, kakor svoje lastno dete. Vladimir je potoval proti Trstu. Hrano je dobival pri Ijudčh, katerim je na plunko brenkal. Mnogo lepih krajev je obbodil, predno je prišel tja, kainor je bil namenjeu. IV. Po dolgej in težavnej hoji je priSel na obali jadranskega morja. Veliko, krasno mesto se razprostre pred njegovimi očmi. Kauior koli je pogledal, Y86 mu je neznano. Hodil je po širocih iu ozkib ulieah sem ter tja, popra-Seral ljudi to in 6110, ali od sestre Olgc ui mogel poizvedeti ničesar. Bil je vže peti dan v Trstu; preliodil je lnalo tte vse nlice, a Olge Se ui našel. Ta dan je brila ostra ledena bnrja po ulicah Telicega mesta, ko je Vladimir šel s plunko ob rami iskat si kruha po hišah uatniljenih ljndi. Goste snežinke so padale na zemljo in besažč veter se je poigi'aval ž njimi, zaganjajou je drhte^iin iu borao oblečenim Ijudšm v lice. VUdiuiir je šel lnimo cerkve. Spodobno sname klobuk z glave ter vzdahne: ,,Hva]jea bodi Jezu Krist! Usraili se meae uhoge sirote!" A slišal ni, da gre za njim lepo oblečeua gospodiena. Z bridkim srcsm je pogledaln deiika t«r inn poraoliia desetico. Vladimiru ec je Sudao zdelo, da mn ,je gospo-di8na dala desetico, da-9i je darli niti prosil ni. Cudno mu je postajalo pri srci. Zrl je za gospodično ter ridel, v katoro hiso je šla. Bila je to lep& piodajaluica. Ves dan je hodil Vladimir po inestu ne menič se za skeleSi uiraz, ki uiu je prelresal ude. Podoba usinUjene in rahločntne gospodifine ni 182 ^H mn šla iz uma. Nekako znana se tnn je aiela ta lepa in vitka podoba. Tnij^H je legel z vcfera spat t nekem predmestji, kder si je bil isprosil prenočBaj^P Vso no<5 je sanjal, <-. Ko se Viadimir zjntraj vzbadi, bile mii so oiii rosne. nOlga!" vzdahne in se v tnisli zatopf. Za nekoliko trenotkor reče saiu t sebi: nDi, du! i5na gospo-dična je bila moja sestra Olga in nihfe drugi ne!" Taktij skoči na nogit obleče se ter otide v mesto. Zna se, da mu je prva pot bila v cerkev. Bilo je Ippo, krasno jatro, le burja je prepiba^ala po me3tu. Vladijnir iz cerke prišfdši hodi nekaj čsusa po ulicah ter ne ve, kam hi se dejal. Napogled obstoji pred bišo, v katero je T&raj šla gospodična, Nekako boječe odpre velika vrata ter vstopi v ?ežo. Nihee mu ne pride nsproti, Zdaj potrka na iluri. izza katerih je .slišal govoriti. Eo duri odpro, ugleda v sobi gospoda, sedeiiega za mizo s arojo družino. nNu ravno pra? si nam došel, deeek," refie gospod, ndaj, pokaži svojo umeteljnost m zabrenkaj tiain na plnnko." Vladimir prime za plunko ter lepo počasi ubira tenke alrune. Clospod nekaj časa posluša, potem olide v prodajolaieo. Nekoliko akordov odbravši, zapoje Vladimir milozTeuečo pesenco s spremljovanjcm na* pliinko. Bil je tako olirnen, da mu j» človek pri vratib siojiSč lehko gledal v lice. Njegovi milozvone^i glasovi doiieli so po sobi; znalo se mu je, (la nm iz dna otročJBga srcd pribajajo besede. Uže ko je Vladiniir začel peseueo peti, prižla je gospodičaa, katero je bit gospod v prodajaljiico poklical, v sobo. Ali kak^ ostroii, ko čuje znaoe jej glasove. Kolikokvat je ona aania užč pvepevaia to miuuo peseueo, katera jo zdaj spomiDa raelih otroi5jib let. Piznejše je zdaj zrla dečkn v liee, in neka znana podoba se jej jo vzbndila v spominu. Vroče jej je postajalo v njenem nedolžnem srei, in kri jo je zalila po ?sem obrazn. Tiho je iepnila: ,,On je, moj liog, on je!" — Vladimir je kouial pesenco. Xn zdaj, ko so inu poslušalci jeli ploakati, prihiti k njemu gospoiiiSna, oklene se osupdega dečka ter vzklikDe: nT]adimir, brat moj!a — Tudi deček objame svojo prcdrago sestro, rekiiC: ,,Oh Olga, zlata Olga!"------- Družba okolo mize je začudena gledala to nebeSko melje tak<5 nenadnega združenja. Y tem trenotku stopi gospod v sobo, da tmli on gleda iskreno biatovsko ljubezen. Ganeni so bili vsi, ko jim je Vladimir povedal s?oje dogodke. Z velicira veseljem ata gospod in gospd tudi njega. vzela za svojega otroka. Naposled recie gospod: ,Glc>j Vladimir!" ker si doslžj toliko hudega moral preslati, zalo ti poglje tsemogočni Bog letoa taki Tesele in ptijetne božične prazuike, kakerSnih še nikoii imel niBi." Vladimir je oslal t trgo^Sevej hiši, kjer se mn je dobro godilo, ter ni pozabil tudi svojega dobrotnika K6mareka. Tafctij drugi dan mu je naznanil pismeno, da je našol svojo preljubo sestro Olgo. K6mavek to Cnvši, radov.il ss je s svojo ženo in hvalil Boga, ki nas vodi po tako čudnih potih. Devojan