LR 64 / Knjižnica Loškega muzeja Škofja Loka 305 Mira Kalan Knjižnica Loškega muzeja Škofja Loka Od ideje do vključevanja v sistem COBISS Leto 2017 je zaznamovalo praznovanje 80-letnice Muzejskega društva Škofja Loka. Društvo je postavilo temelje Loškemu muzeju, arhivu in tudi muzejski knji- žnici. 1 Zato osvetlimo začetke njenega delovanja in predstavimo njeno vlogo ter njen knjižni fond danes. Muzej za svoje delovanje potrebuje knjižnico Muzejsko društvo je leta 1937 v svojih pravilih opredelilo ustanovitev kar treh enot: muzeja, arhiva in muzejske strokovne knjižnice. Zapisali so tudi, komu je knjižnica namenjena: »… vsak član ima pravico posluževati se društvenih knjig in drugih znanstvenih pripomočkov«. 2 Po ustanovnem občnem zboru so društveni odborniki ob podpori Ločanov takoj začeli z zbiranjem starih predme- tov, med njimi so bile tudi knjige. Sledilo je slovesno odprtje muzeja. V prvi muzejski postavitvi v Rotovžu (danes Škofja Loka, Mestni trg 35), 27. 8. 1939, je bilo med 915 predmeti na ogled tudi 63 knjig, publikacij in revij, znanstvene in leposlovne vsebine. 3 Fond muzejske knjižnice se je v tem obdobju bogatil tako, da so svoja dela prispevali kar društveni odborniki sami. Še danes najdemo tu monografije in članke (separate) ustanovnih članov društva – dr. Pavleta Blaznika, prof. Franceta Planine, dr. Tineta Debeljaka in drugih, opremljene s posvetili avtorjev, ki datirajo v to najzgodnejše obdobje delovanja muzeja in muzejske knjižnice. 1 Berčič, Od povedane do natisnjene domoznanske besede, str. 15. 2 Eržen - Podlipnik, 80 let Muzejskega društva Škofja Loka, http://www.zal-lj.si/category/arhiva- lija-meseca/arhivalija-meseca-(julij 2017)./ 3 Za našo stvar, str. 44. Knjižnica Loškega muzeja Škofja Loka / LR 64 306 Muzejska knjižnica pridobi knjižne zapuščine in strokovno literaturo Leta 1946 je muzej dobil nove prostore v Puštalskem gradu, leta 1948 pa prera- sel društveni okvir in postal profesionalna ustanova. Delovanje je razširil na celotno območje škofjeloške občine. V muzej so začele prihajati zbirke starejšega knjižnega gradiva, zapuščine nekdanjih, ukinjenih knjižnic. Tako je muzej pridobil knjižnico dr. Ivana Tavčarja iz njegovega dvorca na Visokem v Poljanski dolini, 4 knjižnico baro- nov Oblak - Wolkensperg z gradu Puštal pri Škofji Loki, 5 nemško občinsko knjižnico iz let 1941–1945 in več časopisov ter uradnih listov starejših letnikov. Ko je muzejsko društvo ob finančni podpori občine leta 1954 začelo izdajati domoznanski zbornik Loški razgledi, je muzej vzpostavil knjižnično izmenjavo s sorodnimi ustanovami. Tako je v muzejsko knjižnico začela prihajati strokovna literatura muzejev, galerij in arhivov iz domovine in tujine. Izmenjava publikacij je potekala s številnimi ustanovami, tako so npr. leta 1959 pridobili 279 monogra- fij in serijskih publikacij, od tega kar 157 z zamenjavo. 6 4 Planina, Dvajset let Loškega muzeja, str. 62. 5 Gorišek, Občni zbor Muzejskega društva – Poročilo o arhivu, str. 241. 6 Prav tam. Knjižnica baronov Oblak - Woklenspergov iz gradu Puštal ima posebno kulturnozgodovinsko vrednost. (foto: Nevenka Mandić Orehek) LR 64 / Knjižnica Loškega muzeja Škofja Loka 307 V prvem povojnem obdobju za knjižnico skrbi arhivarka Za knjižno gradivo v muzejski knjižnici je bilo v tem obdobju dobro poskrb- ljeno. Zanj je v letih 1952–1961 skrbela muzejska strokovna sodelavka, arhivarka prof. Doroteja Gorišek, 7 saj sta bila arhiv in muzej do leta 1966 združena in loci- rana v muzeju. Prof. Goriškova je skrbno dokumentirala in inventarizirala vse knjižnično gradivo. Izdelala je popis obeh že omenjenih zapuščin – Oblak - Wolkenspergove in Tavčarjeve knjižnice ter nemške občinske knjižnice iz let 1941–1945. Na novo je uredila in izdelala kartoteko strokovne literature. Vodila je evidenco ustanov za izmenjavo z domačimi in tujimi institucijami. Ko se je muzej leta 1959 preselil na Loški grad, je sodelovala tudi pri selitvi na novo lokacijo. Tu je muzej dobil v uporabo 36 prostorov, knjižnica je bila locirana v dveh prostorih v prvem nadstropju. Od leta 1961 dalje, po odhodu prof. Goriškove, so za urejeno knjižno gradivo v muzejski knjižnici skrbeli kustosi. Inventarizacijo in katalogizacijo je za nekaj let prevzela strokovna sodelavka muzeja, etnologinja Meta Sterle, ki je na novo izdelala in uredila dva kataloga: abecedno-imenski ter tematski UDK katalog. Poleg že omenjenih zaključenih zbirk starejšega knjižnega gradiva (Tavčarjeva, Wokenspergova, nemška občinska knjižnica) je knjižnica ob koncu 70. let prej- šnjega stoletja štela že več kot 5.000 enot strokovne literature. Ta je v muzej veči- noma prihajala z zamenjavo, le deloma z nakupi. Zbornik Loški razgledi so takrat pošiljali na več kot 100 naslovov. Leta 1979 je npr. zamenjava potekala s 123 usta- novami iz domovine in 17 iz tujine. 8 Prizadevanje za ustreznejše prostore in strokovno moč Vodstvo muzeja si je zato intenzivno prizadevalo za ureditev ustreznejših prostorov za knjižnico, da bi bila v večji meri dostopna dragocena strokovna literatura, kot je takrat v Loških razgledih zapisal Andrej Pavlovec, ravnatelj muzeja. 9 Knjižnični fond muzejske knjižnice se je v tem času dodatno obogatil še z zapuščinami posameznikov in s knjigami iz opuščenih podružničnih šol ter drugih ustanov in organizacij na Loškem. Kustosi so namreč na terenu prevzema- li starejšo, drugje odpisano literaturo in tako ustvarjali gradivo za proučevanje ter predstavljanje dediščine matičnega območja delovanja muzeja. Leta 1980 je bilo v muzeju sistematizirano delovno mesto kustosa pedagoga, ki opravlja tudi knjižničarska dela, dela in naloge v muzejski knjižnici pa opre- deljene v Pravilniku o razvidu del oziroma nalog. 10 Kustosinja pedagoginja sem kot pripravnica, ob pomoči kustosov in strokovnih sodelavcev Knjižnice Ivana 7 Podnar, Doroteja Gorišek, s. Mateja (1910–1997), str. 235–236. 8 Šubic, Zamenjava, str. 303–305. 9 Pavlovec, Občni zbor Muzejskega društva v Škofji Loki – Poročilo o delu Loškega muzeja, str. 283. 10 Pravilnik o razvidu del oziroma nalog v Loškem muzeju, Škofja Loka, 1979. Knjižnica Loškega muzeja Škofja Loka / LR 64 308 Tavčarja Škofja Loka, takoj začela z urejanjem knjižnega gradiva. Na novo in po abecednem vrstnem redu so bile razvrščene vse serijske publikacije. Monografije so bile razporejene in postavljene v dve ločeni zbirki – aktualnih strokovnih monografij in starih monografij, ki so izšle pred letom 1950. Gradivo v obeh zbir- kah je bilo na novo razporejeno po UDK tematskih skupinah. Razstavni katalogi so bili razporejeni v kartonske škatle in razvrščeni po abecednem vrstnem redu likovnih ustvarjalcev ali glede na izdajatelje – muzeje in galerije doma in v tujini. Nato so bili pregledane in na novo postavljene zbirke starejšega knjižnega gradi- va. Že omenjenim se je pridružila še zbirka verskega tiska. Njen popis so pripra- vili sodelavci Knjižnice Ivana Tavčarja, pod vodstvom prof. Janka Kreka, takratne- ga ravnatelja. Kustosinja pedagoginja, od leta 1985 tudi bibliotekarka, je nadaljevala z inventarizacijo in katalogizacijo aktualnih strokovnih monografij ter serijskih publikacij. Izdelala in uredila je listkovni katalog vseh serijskih publikacij ter list- kovna abecedno-imenski in UDK katalog monografij in serijskih publikacij. Za Centralni katalog tujih periodičnih publikacij je leta 1988 popisala in nato vsako leto dopolnjevala seznam tujih serijskih publikacij v muzejski knjižnici, da so bile prek baze Narodne in univerzitetne knjižnice že od leta 1989 dostopne uporab- nikom COBISS. Ko je muzejska knjižnica prešla na računalniško obdelavo podat- kov, je izdelala računalniški katalog monografskih publikacij (2010–2015) in računalniški katalog serijskih publikacij (2010–2015). Med starejšimi izdajami v muzejski knjižnici so tudi Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice iz fonda Knjižnice narodnega heroja Maksa Krmelja - Matije. (foto: Nevenka Mandić Orehek) LR 64 / Knjižnica Loškega muzeja Škofja Loka 309 Vloga muzejske knjižnice in knjižnična zbirka danes Vlogo muzejske knjižnice opredeljuje ustanovitveni akt muzeja iz leta 2003: Muzejska knjižnica je strokovna knjižnica, ki s svojim delovanjem podpira delo muzejskih sodelavcev, tj. proučevanje, varovanje in pred- stavljanje dediščine javnosti. Odprta pa je tudi strokovni jav- nosti, učencem, dijakom in štu- dentom in skrbi za izvajanje knjižnične dejavnosti po zahte- vanih standardih in zakonoda- ji. 11 Kot muzejska knjižnica sodi med slovenske specialne knjižnice s področja kulture. Delovno mesto bibliotekarja/ke ni sistematizirano. Knjižnico vodi strokovna sodelavka z bibliotekarskim izpitom, sicer kustosinja pedagoginja. Delovanje knjižnice spremlja Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic, leta 2009 je bila vpisana v razvid knjižnic, ki opravljajo javno službo. Decembra 2015 je knjižnica postala polnopravna članica knjižnično-informacij- skega sistema COBISS. V muzejski knjižnici je danes več kot 24.000 enot. Knjige so na lesenih in kovinskih policah, na 88 m 2 površine in tudi v delovnih prostorih kustosov. Knjižnično zbirko lahko v grobem razdelimo v tri velike sklope: strokovna literatura, starejše knjižno gradivo, drobni tiski. Največji delež – več kot 15.000 enot – je strokovne literature s področij muzejskih strok: arheologije, etnologije, zgodovine, kulturne zgodovine, umetnostne zgodovine, likovne umetnosti, muzeologije, muzejske pedagogike in andragogike, konzervatorstva in restavra- torstva. Starejšega knjižnega gradiva je več kot 7.000 enot, drobnega tiska pa nekaj več kot 2.000 enot. Med strokovno literaturo je uvrščeno tudi domoznan- sko gradivo o Škofji Loki in širšem loškem območju. To so šolska glasila, glasila krajevnih skupnosti, glasila delovnih organizacij, razne jubilejne publikacije in muzejski razstavni katalogi. V okviru muzeja že od leta 1965 deluje galerija, ki je znana po svoji razstavni dejavnosti, število razstavnih katalogov lastne produkcije že presega 300 inventarnih enot. 11 Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Loški muzej Škofja Loka, str. 15386 Muzejska knjižnica hrani več kot 24.000 enot in je od decembra leta 2015 vključena v sistem COBISS. (foto: Nevenka Mandić Orehek) Knjižnica Loškega muzeja Škofja Loka / LR 64 310 Zbirke starejšega knjižnega gradiva – naša pisna kulturna dediščina 12 Muzejska knjižnica hrani sedem zbirk starejšega knjižnega gradiva. To so donacije ali pa zapuščine nekdanjih knjižnic, ki so v muzej prišle kot celota: 1. Knjižnica dr. Ivana Tavčarja z Visokega. Zbirka je popisana in urejena. Izdelan je računalniški popis. Obsega več kot 600 naslovov. 2. Knjižnica baronov Oblak - Wolkensperg z gradu Puštal pri Škofji Loki. Zbirka je popisana in urejena. Obsega več kot 250 naslovov. 3. Zbirka verskega tiska. Zbirka je popisana. Obsega več kot 450 naslovov. 4. Nemška občinska knjižnica (1941–1945). Zbirka je popisana in urejena. Obsega več kot 500 naslovov. 5. Knjižnica narodnega heroja Maksa Krmelja - Matije. Zbirka je popisana in urejena. Obsega več kot 1.500 naslovov. 6. Knjižnica prof. Marije Jamar - Legat. Zbirka je popisana, izdelan je računalni- ški popis. Obsega več kot 1.000 naslovov. 7. Zbirka starih monografij (1800–1950). Zbirka je popisana in urejena. Izdelan je računalniški popis. Obsega več kot 3.700 naslovov. 12 Kodrič - Dačić, Pisna kulturna dediščina v knjižnicah v luči aktualnih predpisov, str. 18–20. Georgica curiosa aucta, izdaja iz leta 1716, iz fonda Knjižnice dr. Ivana Tavčarja z Visokega, delo Wolfganga Helmharda von Hohnberga. Knjiga je vsestranski priročnik, namenjen plemiškim gospodarjem, v pomoč pri vodenju posesti in družine. (foto: Nevenka Mandić Orehek) LR 64 / Knjižnica Loškega muzeja Škofja Loka 311 Vse navedene zbirke starejšega knjižnega gradiva vsebujejo gradivo, ki je starejše od leta 1900. Nekaj gradiva je celo starejšega od leta 1800, to so antikvar- ne izdaje, ki že zaradi svoje starosti izpolnjujejo pogoje za razglasitev za kulturni spomenik. Ni treba posebej poudarjati, da so posamezne knjižne izdaje ali kar celotne knjižne zbirke v muzejski knjižnici dragocen dokument časa in prostora, v katerem so nastale. Nekatere med njimi presegajo lokalni pomen in so del naše skupne pisne kulturne dediščine. Ker so enakovredne drugim vrstam dediščin v muzeju, morajo biti deležne vse naše pozornosti. Prirast strokovne literature v muzejski knjižnici skozi desetletja Aktualno strokovno literaturo muzej še vedno pridobiva z zamenjavo in darovi, nakupov je malo. Spodnja tabela prikazuje rast strokovne literature v muzejski knjižnici. Tabela 1: Rast enot strokovne literature v Knjižnici Loškega muzeja Škofja Loka v letih 1937–2017. Leto Št. pridobljenih inventarnih enot 1937–1962 1.715 1963–1980 3.903 1981–2000 5.777 2001–2017 3.973 Skupaj 15.368 Nakupov je malo, kot način nabave prevladuje medknjižnična izmenjava s sorodnimi institucijami. Predmet zamenjave so muzejski razstavni katalogi in domoznanski zbornik Loški razgledi. Pri tem pa delež Loških razgledov zadnje desetletje strmo pada. Če je bilo v začetku 90. let prejšnjega stoletja v zamenjavo poslanih 143 izvodov Loških razgledov, 13 smo leta 2007 poslali v zamenjavo 90 izvodov, leta 2014 samo 24 izvodov, v letu 2015 nič, v letu 2016 le še 10 izvodov in v letu 2017 zopet nekaj več – 28 izvodov. Tabela 2: Zamenjava publikacij Loškega muzeja Škofja Loka v letih 1980–2017 Leto Št. naslov sorodnih institucij 1980 150 1990 143 2000 170 2007 90 2014 24 2017 28 13 Kalan, Zamenjava publikacij, str. 334–339. Knjižnica Loškega muzeja Škofja Loka / LR 64 312 Dostopnost knjižničnega gradiva – vez muzeja s stroko in okoljem Knjižnica je danes vključena v sistem COBISS, ob koncu leta 2017 je uporab- nikom na voljo več kot 1.300 monografij in serijskih publikacij iz muzejske knji- žnice. Za gradivo, ki je bilo inventarizirano do leta 2010, sta na voljo še listkovna abecedno-imenski in UDK katalog z več kot 12.000 kataložnimi zapisi. Od leta 2006 knjižnica vodi računalniške kataloge. Teh je pet, z več kot 7.000 zapisi: za strokovne monografije 2010–2015, serijske publikacije 2010–2015, zbirko starih monografij, Knjižnico prof. Marije Jamar Legat in za Knjižnico dr. Ivana Tavčarja z Visokega. Popis slednje je nastal leta 2010, v okviru prostovoljskega projekta in sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Škofja Loka. Izvedli sta ga muzejski prostovoljki, članici univerze Špela Polajnar in Vera Hartman. Delež posameznih vrst kataložnih zapisov v muzejski knjižnici je razviden iz spodnje tabele. Tabela 3: Število in vrsta kataložnih zapisov v knjižnici Loškega muzeja Škofja Loka: Leto Število vseh računalniških kataložnih zapisov Od tega število zapisov v sistemu COBISS Število kataložnih zapisov, ki niso vključeni v COBIB ali kateri drug računalniški program 2016 7.923 742 12.305 2017 8.548 622 12.305 Računalniški katalogi poenostavljajo iskanje željenih informacij, internet in knjižnično informacijski sistem COBISS pa omogočata dostopnost do knjižnične- ga gradiva 730 slovenskih knjižnic. Tudi do muzejske knjižnice Loškega muzeja Škofja Loka, ki je od konca leta 2015 vključena v ta sistem, kjer se pridružuje 16 muzejskim in 4 galerijskim knjižnicam. Kot sodelujoča knjižnica v sistemu pre- vzema zapise za knjižno gradivo iz vzajemne baze in kreira lastno bazo podatkov. Tako je bilo s pomočjo programske opreme COBISS+ ob koncu leta 2107 uporab- nikom virtualne knjižnice dostopnih že 2.425 enot iz muzejske knjižnice, od tega 1.303 monografije in 61 serijskih publikacij s področij muzejskih strok. Hkrati z vključitvijo v knjižnično-informacijski sistem je v muzejski knjižnici ponovno zaživelo prostovoljstvo. Poteka v sodelovanju z Marinkino knjižnico, ki deluje pri Društvu upokojencev Škofja Loka. Nevenka Mandić Orehek, knjižničar- ka Marinkine knjižnice, v muzejski knjižnici dopolnjuje bazo zapisov za mono- grafske publikacije. Podatke prevzema iz vzajemne baze in jih dodaja zapisom v lokalni muzejski bazi. Tako pripomore, da informacije o knjigah najdejo pot do vseh, ki jih zanima muzejska strokovna literatura. Tudi natis vseh nalepk za muzej- sko gradivo, ki je vneseno v COBISS, poteka s pomočjo opreme Marinkine knji- žnice in v prostorih Društva upokojencev Škofja Loka. 14 14 Marinkini knjižnici in Društvu upokojencev Škofja Loka se na tem mestu iskreno zahvaljuje- LR 64 / Knjižnica Loškega muzeja Škofja Loka 313 Tabela 4: Število inventarnih enot Knjižnice Loškega muzeja Škofja Loka v sistemu COBISS Vrsta gradiva 2016 2017 Skupaj Monografije 708 595 1.303 Serijske publikacije 667 455 1.122 Vloga muzejske knjižnice je torej dvojna: pridobivanje strokovne literature in varovanje starejšega knjižnega gradiva, ki je del naše pisne kulturne dediščine. Z vključitvijo v sistem COBISS je knjižnica danes dostopna vsem, ki iščejo muzej- ske vsebine ob različnih priložnostih in skozi vsa življenjska obdobja. LITERATURA: Berčič, Branko: Od povedane do natisnjene domoznanske besede. V: Loški razgledi 50, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 2003, str. 15–27. Eržen - Podlipnik, Elizabeta: 80 let Muzejskega društva Škofja Loka, arhivalija meseca (julij 2017). Ljubljana : Zgodovinski arhiv Ljubljana. Pridobljeno 21. 8. 2017 s spletne strani: http://www.zal-lj.si/category/arhivalija-meseca/arhivalija-meseca-(julij 2017)./ ali http://www.zal-lj.si/2017/07/01/arhivalija-meseca-julij-2017/. Gorišek, Doroteja: Občni zbor Muzejskega društva – Poročilo o arhivu. V: Loški razgledi 7, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1960, str. 241–242. Kalan, Mira: Zamenjava publikacij. V: Loški razgledi 38, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1991, str. 334–339. Kodrič - Dačić, Eva: Pisna kulturna dediščina v luči aktualnih predpisov. V: Knjižnica : revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti 56, 4, Ljubljana: Zveza bibliotekar- skih društev Slovenije 2012, str. 17–45. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Loški muzej Škofja Loka. V: Uradni list Republike Slovenije, št. 112, Ljubljana : Uradni list Republike Slovenije, 2003, str. 15386. Pavlovec, Andrej: Občni zbor Muzejskega društva v Škofji Loki – Poročilo o delu Loškega muzeja. V: Loški razgledi 26, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1979, str. 283–284. Planina, France: Dvajset let Loškega muzeja. V: Loški razgledi 6, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1959, str. 59–66. Podnar, Franc: Doroteja Gorišek, s. Mateja (1910–1997), V: Loški razgledi 43, Škofja Loka: Muzejsko društvo, 1996, str. 235–236. Pravilnik o razvidu del oziroma nalog v Loškem muzeju, Škofja Loka, 1979. Šubic, Zorka: Zamenjava. V: Loški razgledi 26, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1979, str. 303– 305. Za našo stvar : 80 let Muzejskega društva Škofja Loka. Škofja Loka : Muzejsko društvo, 2017, 159 str. mo za pomoč in sodelovanje.