1'oštinnu plaćanu v gotovini r* osom cena številka i din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava. Strossmajerjev trg I. Telefon St. Ti. Leto XXIV. Si *• Kran), 27. Januarja 1940 Odgovornost pred narodom Zvi.šeno in s\eto poslanstvo je služiti narodu. Služiti mu /vesto, udano, nesebično ter / ljubeznijo in vsemi duševnimi zmožnostmi; /. vso silo in močjo ter I vso voljo l>iti \ službi narodu. Dobrih delavcev, pošten h voditeljev, ki mu kužejo pot in fa vodijo v lepih In nemirnih, nevarnih časih, narod tudi potrebuje. Narod, ki pomenja sklop najrazličnejših stunov, poklicev in pripadnikov od delavca pa do vseučiliškoga profesorja — učenjaka, se kot celota, kot zaključen organizem ne peča sam z vodstvom in Uravnavanjem svoje usode, svoje bodočnosti, marveč prepušča to vodstvo poedinrm svojim članom, katerim zuupu, katerim poveri samega sebe, vso «V0JO rast, svoj napredek, svojo gospodarske in politične uspehe skratka vse svoje .državno življenje. Narod je \ svoji čustveni razgibanost' podoben otroku. Hitro je vesel, razigran, in zadovoljen, majhna zamera pa že zadostuje, du je \/.nevoljen in pede v nemilost pri njem •tisti, katerega je narod le pred enim trenutkom slavil in častil. Narod sodi in p):lločtije, včasih pravično, včasih krivično. Sklepu 0 svojih odločitvah, včasih pravilno, drugič pogrešno, tako pač, kot mu svetujejo njegovi voditelji, kot mu sufli-rojo njegovi vodniki. Narod je trajen in večen, če se lavna po naravnih in božjih zakonih, če svoj razvoj poveri poštenim in resničnim voditeljem, kratek pa je njegov obstoj, če se zaupa koristo-lovcein, sebičnežem, ki iz dela naroda črpajo svoje osebne, niaterielne koristi. Ali ni torej velika, poštenje in vest Zadeva-MiHi odgovornost vseh onih vodilnih čini tel je v na najvišjih kot na najnižjih položajih pred nurodom, ki imajo kakorkoli že usodo, ah vsega, ali vsaj dela, odnosno skupine nurotla v svojih rokah, ki odločajo o dobrem in slabem, če poni. siimnt, ozjiroina vidimo na vzgledih, kako slal). nesposoben voditelj lahko pripelje narod v pogubo in propast Kako visoko so nekateri narodi pojmovali funkcijo državnika in prvega voditelja, nam nove zgodovinu. Starim Grkom je bilo vodstvo države in voditeljsko mesto časten posel, ki ni pr nušul dohodkov, Grki (zlasti Atenci) so bili zelo do-moiki atičen narod, ki je hitro obračunal s škodljivimi voditelji, Ostrakizetn. to je p od* ba nu črepinjustih tablicah, je bila posebne vrste institucija, kateri ne najdemo primere v zgodovini. Vsuk državljan je imel pravico i/reči svojo sodbo o državnem voditelju. Če -e je voditelj ljudstvu zameril, je moral v pregnanstvo. Da ni bilo v stjari Grčiji partikularizma. razcepljenosti teritorija in ljudstev na več državic, bi zgodovinu starim Grkom pisala lepšo dneve. Tudi danes se ponekod državniško in diplomatsko mesto smatra kot časten posel. Tako v Angliji, kjer mora državnik uli diplomat imeti svojo premoženje, ker ne more računati na dohodke od države. Zato pa naj bi se državniškim poslom in vodstvu države res posvetili ljudje, ki so moralno in strokovno kvalificirani, ki so pošteni in vestni, ki hočejo služiti svojemu narodu in drŽavi z nesebičnim požrtvovalnim delom, za izboljšanje življenjskih pogojev in prilik svojega ljudstva. Narod instinktivno čuti, kdo mu je zvest v sreči in nesreči, kdo mu služi odkritosrčno z namenom, du mu po-mugu, du gu resnično vodi in mu kaže pot. Takega voditelja narod nikoli ne zapusti, znova in znova ga ustoliči, mu pri volitvah izrazi svojo pripadnost in udauost, čeprav so navadno dogaja, da narod šole ob smrti svoje-gu vodnika spozna, kaj je z njim izgubil, kaj je z njim imel. Kakšni so tvoji voditelji, slovenski narod? Ne mislimo tu morda vzvišene osebe našega prvega, velikega voditelja in državniku, predsedniku senata g. dr. Antona Korošca, o katerem vemo nesporno, kako skrbi za slovenski narod, kako temu narodu in brigi za njegovo blaginjo pripada vse njegovo delo, vse spo- Katoličani in katoličani Kdo se lahko smatra zu pruvegu katoličana, ki čuti s Cerkvijo, pač ne bo tudi dunes težko ugotoviti, kljub temu da se nekateri lovijo o-koli tega vprašanju. Brezdvomu je tisti pravi katoličan. k"i sledi nauku Kristusa in njegove cerkve, kdor prizna resnice te cerkve in po njih živi. Vendar so 1 j udje, ki so hvalijo, du so katoličani, a njihovo delo ne kaže, da bi izhajalo iz pravoga in prepričanega katol-škogu nazoru. Ogrevajo se /ustvari, ki so našemu nazoru diametralno nusprotne. Pri tem imamo v mislih pred vsem tisto skupino ljudi, ki trdijo, du so katoliki, u v juvnosti stopajo z roko * roki celo s komunisti. Poglejmo ali sme in sploh more pravi ku-toličun kjierkoli sodelovali z ljudmi.1 ki >'o njemu popolnoma nusprotnegu svetovnega nazora? Jasno je, da je vsako sodelovanje izključeno? Pripomniti niorumo. da tu ne mislimo nu pretrganje vsakih vezi n. pr.: v trgovini in gospodarstvu, ampak le v gotovem sodelovanju n. pr. v kulturnem in nacionalnem. Če sem katoličan in mi je beseda katoličan vodno v ustih kot orožje proti dvomljivcem, se motam polog drugega pokoravati tudi avtoriteti cerkve. Najvišji poglavar cerkve pa- | pež je obsodil vsako sodelovanj«' torej tudi kulturno, z marksisti, komunisti in socialisti. Ce se temu nauku upiram, ali celo naravnost nasprotujem, potem moram biti vsaj toliko pošten, da ne bom več trdil, da sem pravi ka- : tol'čan. Poleg tega pa kdor misli, du je pr<|>r:čaii i katoličan, a je v resnici le quusi katoličan, la bi moral poznati tudi nuuk. Če nauka ne , pozna, |Mitem seveda ne more delati kot kato-| ličan. Tu je tista usodna napaka, ki so danes javlja v naši javnosti. ..Katoliški" inteligent danes ne pozna nauka svoje cerkve, ne pozna iiiti katoliškega kulturnega dela in je njegovo prepričanje usidrano le v izpreminjajo-čih so čustvih. Kaj ti pomaga, če izpolnjuješ n, p;.: svojo mesečno versko dolžnost, ko pa z roko v roki delal s komunisti zu neko ..kulturo". Čemu hočemo ustvariti pravo kutoliško kulturo? Kakšen smoter imu naše kulturno prizadevanje? Vprašamo komunista. Tu nam bo odgovori z znanimi lažnimi frazami, češ rešiti inoramo narod pred propastjo. Narodu moramo duti izobrazbo. Mi, če smo katoličani ne bomo odgovarjali s takimi puhlimi frazami, ki jih imajo komunisti le na jeziku, umpak se moramo zavedati svojega poslanstva in dolžnosti do naroda, ki nam jo je Bog dal. Bog je tisti vsevladalec in vodnik narodov. Ali ni v tem dovolj jasno povedano, da tiči kulturno delo komunista v surovem materiali/mu, čigar namen je zemeljska dobrina, da pa jo kulturno delo katoličana dvignjeno iz te nižine in ima vzv'šone večnostne smotre? Kuko more torej ..katoličan" delati v kulturnem smislu, ko se s svojim tovarišem komunistom bistveno ločita po ciljih skupnega dela? Kdor togu ne uvidi, oziroma noče uvideti, ker ne pozna svojega nauka in se namenoma /operstavlju pač radi mode, s tem je izključeno, da bi bilo tudi naše sodelovanje možno. Zato se tudi ne čudimo, če danes „ti katoličani"' vpijejo, da mi razbijamo katoliško skupnost. Čudimo se pa le temu, kako more pre-pričun katoliški inteligent biti v društvu, kjer pK.-vluduje materialistično mišljenje in kjer se direktno ali indirektno blati njegovo prepričanje. Tak človek prav gotovo ni pravi katoličan, ampak le nekak polovičar in nezna-čajnež, mogoče le „katoličan". Prepričan katoličan bo gotovo vedel, Ikaj sme in kaj ne sme, izpolnjeval bo tudi ukaze svoje Cerkve in se pokoraval njenim nasvetom. Biti katoličan, se pravi, imeti osebno globoko prepričanje in poznati nauk Krhtusu in Cerkve. Vedeti je treba, kaj je katoliško, kaj ne. Naše javno življenje je še vedno li-lierulno, naklonjeno še temu starikavenui li-herulcu. Zato pa je tem večja naša dolžnost prekvasiti s katoliškim duhom vse ž;vljenje. Mislimo, du bi bil mogoče ravno dane- umesten nekak integralni katolicizem. Konkretno vzeto imamo tudi v Kranju nekaj takih inteligetnih ..katoličanov", ki se navdušujejo za skupno kulturno .delovanje. Nekateri se celo ogrevajo za skupno delo z znanim liberalno-krščanskim levičarskim akademskim društvom, kjer se zbirujo akademiki iz vseh vetrov. Dokazali smo, da j" z ljudmi, ki so materialističnega nuzoru, sodelovanje naših akademikov z njimi popolnoma izključeno. Če hočeš bilti katoličan, potem tudi živi in delaj v katoliškem duhu povsod, če pa tegu ni, potem si le suha veja, ki jo bo vaka močnejša sapa odlomila. Kdor vsega tegu ne uvidi, ta je zuslcpljen in tudi brez enotnega zusidranegu svetovnega nuzora. Podobna zadeva je tudi s Tvrševiml svobodomiselnimi ' idejami. Ali si katoličan, ali pristaš Tvrševe j ideologije, to je alternativa, ki ne pozna kom-I promisa. Premalo globoko prepričanje, duševna šibkost in zaostalost, to so tiste lastnosti, ki list vurjujo danes razliko med katoličani in „ka-toličuni". Gotovo pa je, da ima vse to dalekosežne zle posledice za našo kulturo, za narod in tudi za državo. Kdor je prepričan katoličan, bo več 'koristil, kot tisti, ki se ga drži liberalni prah na obleki. Čas zahteva, ali — ali: uli z Bogom in brez njega nič, ali z Nietzchejem: ..Bog je umrl"! Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40*- din, polletno 20*- din, četrtletno 10 - din. Ob 40'letniei ^Gorenjca6 Vsem čitateljem in prijateljem, in-»erentom in prodajalcem Gorenjca Ves kranjski okraj vabimo na SHOD ministra dr. Kreka v ponedeljek 29. jan. ob poli 11. uri v Ljudski dom. Za Kranj bo shod v soboto 27. jan. ob poli 20. uri. ODBOR. sobnesti, vsa njegova osebnost. On je naš resnični, pravi prijatelj in voditelj. Pač pu mislimo tu na vse tiste številne po-edince, ki so kakorkoli v službi ljudstva, na vse, ki se udejstvtijejo v javnem življenju, na državne uradnike nu višjih in nižjih položajih, na mladino, ki študira in ki se pripravlja na vodstvo državnih poslov, na učiteljstvo in profesorje, ki jim jo ta mladina poverjena - in končno na vse tiste, ki se aktivno pečajo s politiko, ki imajo različna voditeljska mesta, bodisi v občini, okraju, ali banovini. Ali se vsi ti služabniki naroda zavedajo pri svojem delu odgovornosti pred narodom, kateremu služiti morajo pošteno, zvesto in nesebično zasledujoč le koristi in dobrobit skupnosti in ljudstva. Odgovornost pred narodom pada slednjič nu vsakega izmed nas, za vse naše delo, ki je v kakršnemkoli odnosu in razmerju do naroda. Spomnimo se še tistih nevrednih sinov naroda, ki se jim je včasih posrečilo, da so uzurpirali voditeljska mesta, ki so narodovo usodo vodili temni in mračni bodočnosti nasproti, sumo da so bile saturirane njihove politične ambicije po voditeljskih mestih v državi, ter da so oni in njihov kliikarski krog uživali mu'terielne koristi. Slovenski naroVi bi propadel, če se ne bi otrese! teh para9itov, ki so pili njegov sok. Odgovornost pred narodom pa je še prav posebno velika v teh nevarnih časih. Zahvalimo Boga, da je naša usoda v rokah najvrednejših in najboljših sinov našega naroda. Narod slovenski! Tvoja bodočnost in usoda bosta svetli, bosta srečni samo tedaj, če boš imel voditelje, delavce in služabnike, ki se bodo zavedali svojih velikih nalog, svoje velike odgovornosti pred narodom. »g Jubilej na i številka „Gorenjca" izide v soboto 10. februarja v povečanem obsegu in pomnoženi nakladi ter bo vsebovala zelo pestro vsebino, i Opozarjamo vse čitatelje in prijatelje našega lista, da si oskrbe to našo jubilejno številko %m prodajalcih „Gorenjca". Vse cenj. tvrdke in podjetja opozarjamo na to uredno priliko, za oglaševanje, ki bo zares uspešno. Oglase za jubilejno številko sprejemamo do sobote 3. februarja. Vse naše kolporterje in prodajalce i„Gorenj-ca" vljudno prosimo, naj nam do Svečnice javijo, koliko izvodov lista bodo naročili ob tej priliki. Uprava i,Gorenjca". BELEŽKE Politična žilca nekaterim ne da nikdar miru. Ob priliki občnega zbora Glasbene šole v Kranju je hodil po mestu neki gospod ngiti-rat med svojimi pristaši, da bi prišli na občni zbor in volili določeno osebo kot predr sednika. Kot šlager za to volilno borbo je bilo geslo, du ne sme ostati ..klerikalec" prednik Glusbene šole Mi smatramo, du nikakor ne sme postati Glasbena šola kako pol tično torišče. Vsaj tu bi se morali najti v složnem delu vsi, katerim je za napredek glasbene vzgoje naše mladine. Glasbena šola ne sme biti ne liberalna in tudi ne klerikalna — ampak samo glusbena. Kdor tega noče razumeti, pač najbolje stori, da se ne štuli v njeno članstva Se o uradu. Zadnjič smo priobčili med beležkami zanimiv razgovor v nekem uradu o političnem položaju. Notica je vzbudila precej ugibanj in tudi razburjenju, ki je popolnoma upravičeno, posebno v vrstah naših emigrantov, ker smo navedli, da je bil dotični uradnik Primorski Slovenec. Gotovo je tako podlo govorjenje vsega obsojanja vredno in se s tem da prilika, da se meče slabu luč ravno v vrste naših enrgrantov. V spominu imamo še vedno tisto klapo, ki je šla pred leti prepevati sramotilne pesmi pred župnišče, groziti z nožem g. dekanu Skerbcu, kljub temu, da je ravno g. dekan bil tisti, ki je mnogim emi-gruntom, lačnim in raztrganim, dal na razpolago nekaj postelj v Delavskem domu ter jim poleg tega nudil tudi denarno pomoč. Vendar pa moramo poudariti, da ni mogoče i/ takih slučajev delati splošne zaključke. Mi le obžalujemo taka in podobna početja tistih emigrantov, kuterim ni svetu ne vera in ne narodna zavest. S taklimi početji se je že veliko škodovalo ugledu in spoštovanju naših emigrantov. Kaj več o tem bomo spregovorili v eni prihodnjih številk. Tres faciunt colegium. Če so trije skupaj zbrani, pravi latinski pregovor, da že tvorijo zbor. Tak zbor so imeli ta teden ob bencinski črpalki pred Gorjancem neki kranjski akademik, namestnik Tomaža Križnarja ob volitvah 11. decembra 1938 in znani primskovski komunist. Nisem jih dobro razumel, kaj so se pogovarjali, ali o bencinu, katerega sedaj celo v blaženi Rusiji primanjkuje, ker so stali ravno pri bencinski črpalki, ali o politiki. Končno tudi to ni važno. Zanimivo je le,, kakšni tiči skupaj lete. Član ..Jugoslovanskega akademskega društvu", ki pravi, da je kulturno društvo, bivši agitator in namestnik Križnar-jev ter primskovski rdečkar. Nikoli se še nismo zmotili, če smo trdili, da ti tiči skupaj drže, čeravno to tako taje. Kako je s Kokrskiat lesenim mostom? Na strehi novega kokrškega mostu je 85 cm snega, pa se most še ni podrl v veliko nevoljo onih, ki bi radi videli, da bi se. STKAN" 2 »GORENJEC« Komunizem na naših srednjih šolah Danes so časi, ko ne veš, s kom govoriš, s kom imaš opravka, kajkšnegu mišljenj«. j< tvoj znauec, prijatelj ali celo brat. Ljudje navadno svojega lastnega odločnega mišljenja nimajo, o svojem navideznem prepričanju sami dvomijo. So duševni slabiči, ki podlegajo vsakemu tujemu vplivu. Kdor bo v družbi plačal liter vina ter glasno govoril in še parkrat udaril po mizi, ta postane njihov prerok in ljudje mu verjamejo, čeprav ne vedo, kdo je, kaj je, in odkod se je pritepel. Zato imamo danes po lokalih iu v javnih prostorih, v družbah in manjših krožkih polno takih neznanih agitatorjev in mešetarjev, ki propagirajo in širijo med ljudi ueke nove skrivnostne misli, obetajo spremembo življenja, nov družabni red, sladkosti in dobrote, vsakomur pa še posebej opišejo pruv laskavo z ozirom na njegov položaj ono mesto, katero bo zasedel v bodoči družbi. Take agitatorje vidiš povsod na vogalih, kjer love ljudi, po gostilnah in brivnicah jih najdeš, ko preže na slabiče, da jih pridobe za svoj nauk. Vsi ti poha jači in postopači, ki so navidezno tako brezpomembni, so najeti plačanci, ki po direktivah in naukih iz tujine hodijo okrog in love ljudi na svoje limanice. Ni jim težko delo preslepiti delavcu, ki je morda nekoliko zagrenjen in jezen na svoje razmere, ki mora okušati šikane tovarniških mojstrov, ki je včasih celo reduciran in izpostavljen pomanjkanju. Skoro vsak človek se danes čuti nezadovoljnega in ni nauka, ki bi to nezadovoljstvo odpravil. Zato tudi komunizem ni in ne bo nobena rešitev. Če podlega komunizmu brezposelno in nezadovoljno delavstvo, človek razume. Nerazumljivo pa je, če se za komunizem ogrevajo mladi ..frkolinčki" in petelinčki, ki se grejejo še v varnem materinem zavetju in očetovem varstvu, ter še nL*o okusili trdot in grenkob življenja. To so komunisti ne iz potrebe ali iz prepričanja, ampak iz mode. Smešno je res, če bi taki petošolčki in sedmošolčki s prvim mahom pod nosom reševali socialna vprašanja ter hoteli organizirati družbo. Pa tudi dvajsetletni akademiki, ki se delajo hudo „kun-štne", dajejo samozavestne izjave, komentirajo polktko, gospodarstvo in kritizirajo vse, kar jim ni prav, dajejo v Ljudski univerzi preglede in poročila, so še premalo dozoreli, premalo izkušeni in utrjeni od življenjskih borb in viharjev, da bi mogli presoditi, ali je komunizem koristen, ali škodljiv, ker skrbe zanje in služijo namesto njih kruh očetje, ki gotovo ne žele, da bi sin postal komunistični agitator, ker so si ravno ti očetje s trdim in pridnim delom svojega uma in svojih rok' znali ustvariti svojo pravilno sodbo o življenju in njegovem pomenu z ozirom na položaj v družbi in na stopnjo v javnosti. Zato je tako delo srednješolske in višješolske mladine sramotno s stališča otrok do svojih staršev, ki ne marajo iz svojih sinov napraviti revolucionarjev, kvarno in škodljivo še bolj pu je s stališču državljanske vzgoje mlade generacije, ki se pripravlja na ta način na razdor in uničenje države, vseh njenih vrednot in dobrin, na razkroj in uničenje človeške družbe sploh. Naša šolska vodstva so slepa, če ne vidijo pojavov, ki se tihotapsko razraščajo kvišku, da nekoč, ko po njihovem mnenju pr.de čas, podminirajo iu poženejo v zrak sedanji družabni red, civilizacijo in kulturo, da poruši- Bfcatto y iteastf* sa***.^. «,JMKJa«s iA*-.«*^ vi jo vse včfake in etične vrednote in norme, katere so bile veljavne dosedaj. To rano, to infekcijo, to zastrupljenje človeške družbe je treba zatreti radikalno in izrezati s secimim nožem, prej predno bo okužen ve« organizem-Šolska vodstva naj tedaj budno pazijo, kaj se dogaja z njihovo učečo se mladino, kateri sicer zelo radi pripisujemo naivnost, mladost, zanimanje za igre in luhkoraišljenost. l>a taki pojavi obstojajo, da svojim trditvam doprinesenu) dokazov, citiiumo zelo tehten čla-nek akademskega glasila „Stroža v viharju", z dne 18. januarja t. 1. št. 16 stran 3 (tiskan z mastnim tiskom). Pod naslovom „Komunizcm na naših srednjih šolah" piše „Straža v viharju" sledeče: „Po številnih poročilih, ki jih je mogla zbrali v zadnjih mescih Slovenska dijaška zveza na srednjih šolah, učiteljiščih in trgovsk h šolah v Sloveniji, ugotovimo lahko sledeče stanje komunizma na teh šolah: t.) Posamezni komunisti in levičarji se pojavljajo na vseh šolah in propagirajo komunizem. 2. ) Na nekaterih šolskih avodih (mariborsko učiteljišče, gimnazije v Ptuju, Celju, Kranju, na I. drž. gimn. v Ljubljani), je število komunistov večje in so komunisti v eni ali drugi obliki organizirani. 3. ) Levičarji in marksisii se skrivajo večinoma v Sokolu ali v kakem drugem nacionalnem društvu, v Kranju n. pr, v društvu .Jugoslovan". 4. ) Komunisti se skušajo udejstvovnti v literarnih, kulturnih, telovadnih društvih, v Rdečem križu, Aeroklubu, Jadranski straži itd. V takih organizacijah se skrivajo pod literarno ali nacionalno nli nurodno-obrambno firmo in skušajo prireditve teh organizacij pobarvati po svoje. 3.) Komunisti se zbirajo na šolskih hodnikih po dva in dva, imajo svoja zbirališča na straniščih in sicer to na vseh zavodih, tako du je to njihov življenjski prostor. b.) Zelo pridno širijo predvsem list „Slovenska mladina", poleg tega še ..Meja gori" itd. 7. ) Sokol na srednjih šolah ne kaže nobene odporne sile proti komunizmu, nasprotno je hote ali nehote za levičarje skrivališče, pribežališče in izhodišče za njihove akcije, čeprav Sokol sam po sebi ne bi tega hotel. 8. ) Obramba proti komunizmu je danes Slovenska dijaška zveza in verske organizacije: Katoliška akcija in kongregacije. 9. ) Prave moči komunizem nima, ker ga katoliško dijaštvo sproti razkrinkava in onemogoča. tO.) Pouk v šoli in šolska vodstva bi morala biti usmerjena tako. da bi sistematično in za-ve.sitno komuni|zem< pobijala1,. 11.) Komunizem je danes nalezljiva duševna bolezen, ki se širi kakor kuga. Nezadovoljstvo, nergaštvo, bobneče fraze o svobodi narodov, o delavnem ljudstvu, nemogoči načrti, znešeni skupaj z vseh vetrov, konfuzni pojmi o prevratih in boljših časih itd., so netivo, h runa in vsebinu komunizma." lOp. ur.: podčrtano podčrtali mi.) To izčrpno in jasno poročilo „Slovenske straže" ne potrebuje nobenega komentarja. Z ozirom na čas, v katerem smo, in na njegove oznake ter karukteristiko, ter z ozirom na dejstvo, da gre za bodočnost naše mladine, še prav posebno velja opozoritev mejrodnjnim krogom, katerih se ta zadeva tiče: ..Videant consules, ne res publicu detrimentum cap'at." Koliko smo popili v letu 1939? Tudi potrošnja „božje kapljice" se je lani povečala. Kranjci smo radi veseli, in za potrebo — včasih tudi čez mero — ga radi pijemo. Takole ob sobotnih večerih, ob nedeljah in ponedeljkih, ko pritisnejo v mesto še gosti z dežele, je v marsikateri kranjski gostilni prav veselo. Razlega se več ali manj ubrano petje, kakor so pač pevci odnosno pivci nadarjeni s posluhom, tako da je prilike dovolj, da se pozabijo skrbi in težave. Tudi godbe ne manjka v naših gostilniških obratih, .jtiun kjeT Bog roko ven moli". Tako ima kavarna ..Stara pošta" v zimski sezoni koncert vsuk dan, kuvurna „Evropu" trikrat na teden, hotel „Jelen" ob nedeljah, v kavarni ..Union imajo ,.pe /ačice", katere hodijo poslušat Gorenjci iz. drugih krajev Gorenjsko. Tudi nekatere gostilne imajo godcu redno oh sobotah in nedeljah, tako da je za veselo družbo in zabavo vsestransko poskrbljeno. Imamo p« tudi mirnejše lokale, kamor prihajajo stalni večerni gostje na svoj četrt in ki so zadovoljni z mimo „radio godbo" in radio poročili, ki le malokdaj potegnejo čez polnočno uro. Včasih je bilo seveda v kranjskih gostilnah še več življenja kot danes iu to tudi oh de-luvniških večerih. Bilo je živo kot v panju in pogosto sp je .krokalo" do jutri., kar pa se sempatje za zaprtimi vrati tudi še danes dogaja. To je bilo v onih prvih, dobrih povojnih časih, ko je bilo denarju kot toče, ko je bilo še mutij skrbi, ko so s stotaki prižigali cigarete. Poleg domačinov so bahavo posedali v gostilnah tudi sinovi bogatejših kmečkih posestnikov, ki so tedaj prav dobro vnovčevali živino, poljsko pridelke in los. Gorenjci smo ponosni in bahavi in v gostilni radi kažemo, da imamo nekaj pod palcem. Tako je včasih blo pijače toliko, da jo z mize tekla, da so jo poz.nulo obema, gostilničarju in pivcem, v /epu namreč. Kolorit Kranju danes v veliki meri daje de-I lavstvo. Tu pu moramo ločiti med delavstvom, i ki mora v celoti skrbeti za svoj obstoj in le j sempatje odrini« za kuk literčak 'n pa med i onim delavstvom z deželo, ki ima doma stanovanje in hrano in mu čisti zaslužek služi v razne drugo namene, (ako za obleko, neredko pa tudi /a pijačo iu vesel jačenjo. Kdor je od doma z vsem preskrbljen, ta knj lahko kliče litre na mizo, lahko svoj zaslužek porabi za zabavo in luksus. Res je tudi med delavstvom dovolj pametnih in resnih ljudi, ki denar hranijo in si s pomočjo domačih postavijo hišico in kupjo kako njivico, vendar za splošuosl to no moremo reči. Zato pn je to popivanje in veseljačenje pojav, ki daje pametnim ljudem dovolj misliti. Kaj bo, če pridejo slabi časi in bo in- dustrija pričela pešati. Tokrat bo tak delavec, ki si ni nič prihranil, po drugi strani pa se je že deloma ločil z domače grude in se odvadil danes tako osovraženega kmečkegu dela: anašel v zelo težkem položaju, ko ne bo vede! ne naprej, ne nazaj. Zato je le treba upoštevati, da je vsa zabava in popivanje opravičljivo le do neke mere, kar pa je čez. vodi v propast in pogubo. Tako so propadli že najlepši in najtrdnejši grunti in domačije, posestva in podjetja. Imamo pa tudi razne dneve, ko ljudje mislijo, da morajo biti veseli in pijani. Taki prazniki so n. pr.: Štefanovo, Silvester, dalje pred-pustni čas, ko se vrše razne veselice in svad be, potem pride Kurentov, to je pustni večer, po končanem postnem času, katerega se ljudje v pogledu plesu in veseljačenja vedno manj drže, pa velikonočni ponedeljek, čez poletje imamo zopet razne veselice in prireditve ter žegnanja, pa godove in zabave v ožjem krogu, tako da za uničevanje alkoholu nikdar ne zmunjku prilike. Po nekaterih gostilnah visi napis: „Če piješ, umrješ, če ne p'ješ, umrješ, kaj je bolje?" To je svojevrstnu življenjska filozofija, katere se nekateri drže z matetnat-tično točnostjo. Tako tudi mi Kranjci doprinušonio svoj delež k zasluženemu izreku drugih nurodov, da smo Slovenci narod pijancev, kar nam ni ne v čast, še manj pa v duševno, fzično in materialno korist. Saj je resnica, da se pri nas nobena prireditev, ples, koncert ali zabava ne prične, oziroma vsaj ne konča brez pijače. Ko smo tako po ovinkih prispeli do teh ugotovitev: poglejmo sedaj še, kolko alkohola smo lani uničili. Na teritoriju povečane, injkorporifane kranjske občine je sedlnj 39 gostiln, skupno s trgovinami pa 75 obratov, koder se toči pijača. Statistika kaze, da smo lani popili 3777 hektolitrov in 49 litrov vina, t49l hI in 94 litrov piva, 84 hl in 6l 1 žganja, 13 hI in 6 litrov likerjev, konjaka in ruma, ter 69 hI in 11 1 špirita. Od tega se je porabilo in popilo doma — torej ne v gostilnah 290 hI vinu, 59 hI piva in 3.5 hI žganju. Nekateri imajo namreč dobro založene privatne kleti in shrambe, kjer imajo pijačo za vsakdanjo porabo, zlasti ker vinski trgovci tudi v manjših količnah dovažajo z avtomobili vino iz vinorodnih krajev in ga oddajajo svojim strankam. Tudi žejni smo bili lani bolj kot 1. |9"W. To pokaže primerjava številk, ki so za lani višje, kot za 1. 1938. V letu 1938 smo namreč popili 3446.90 hI vina, 1142.22 bi piva, 75.47 hI žganja, 28.29 hI likerjev ter 87.63 hI špirita. Ker pa mora obstojati gostilničarska obrt. ker ljudje morajo biti veseli in v ..rožeuh". drugače je prepusto na svetu, ker morajo tu-dj vinogradniki spraviti „božjo kuplUoo'' v denar: se v tem oziru ne bo nič spremenilo, če jirjance grajamo eli hvalimo. Saj so ljudje n<. svetu vedno nili in bodo in je celo očaka Noeta premagal in omamil ta božji dar, kuko bi se mu potom zoperstavljuli mi navadni smrtniki. , Lep shod katoh delavstva v Kranju Tudi v Kranju se naše katoliško delavstvo proboju in stopu nu plan. To so pokazale /<• volitve obrutnih zuupnikov, pri katerih se je. ZZD pruv dobro odrezula v borbi z združenimi rdečimi, plavimi in belimi nasprotniki. Seveda je bil tem organizacijam nastop ZZD trn v peti, vendar dejstev niso mogle utajiti, čeprav so alarmirale s svojim brezpomembnim mrganjem vse svoje časopise. Organizacija ZZD pa raste in se razvija naprej po svojem programu, s katerim hoče delavstvo osvoboditi terorja in komunde, tistih organizacij, ki so doslej nevedno in nepoučeno delavstvo strahovale z grožnjami, ali pu z obljubami zapeljevale. Delavstvo si 'm'.-ru ustvariti novo, na krščun-sko-stanovskih interesih slonečo organizacijo, ki bo v skupnem delu z ostalimi stanovi in v okviru slovenske katoliške narodne skupnosti res nekaj dosegla, da se tudi četrtemu stanu, t. j. delavstvu priznajo in izvojujejo o»snovno pravice, da se betonirajo tisti temelji resnično delavskim interesom namenjene organizacije, ki so potrebni za to, da se končno tudi pri nas reši in uredi delavsko vprašanje, brez rdeče revolucije, brez krvi in razdejanja, ki je edini namen rdečkarjev in boljševikov. Ni težko zrevolucionirati množice, da po;ta-nejo podivjana druhal, zelo težko pa je na ruievinah ustvariti nov red, ki bo boljši od prejšnjega. To naj si predoči vsuk delavski voditelj, predno kliče delavstvo na barikado. Ravno zato. ker vemo za rušilne nagone nam nasprotnih organizacij, velja vodki boj proti njim brez kompromisa in brez oklevanja do končne /muge. Zato je potrebno, da je naše delavstvo ob podpori vsega narodu, odločno in krepko pripravljeno zu boj, tako zu dosego ! svojih pravic nu merodujnom mestu, kot /a borbo v dosego uničenja delavstvu škodljivih organizacij, ki so bile doslej rak-rana vsega delavskega pokreta. Kot majhen doprinos in kamen k tej nastajajoči stavbi slovenske katoliške delavske organizacije smemo šteti tudi lepo uspeli shod kranjskega delavstva organiziiunega v ZZD. ki se je vršil v nedeljo v dvorani Ljudskega •doma v Kranju. Ta shod je pomenil veliko javno manifestacijo za delavske pravice. Delavstvo so je zavedlo važnosti tega shoda in je prihitelo nanj v zelo častnem številu. Na shod so tudi prišli in govorili dekan g. Matija Škerbec, senator g. Janez Brodar in odvetnik g. dr. Anton Mcgušar. Centralo je zastopal g. Kralj iz Ljubljane), Najprej je go-voril zastopnik centrale g. Kralj, ki je v jedrnatih besedah razložil splošni delavski socialni položaj in potrebo po ustanovitvi ZZD. Nato sta govorila g. dekan škerbec in g. senator Brodar. Ta je čestital delavstvu, da se je zbralo v tako l'»pein številu, razvil j- neka i misli o prizadevanju sedanje vlade za zboljšanje delavskega položaja, ter poudaril željo, naj se organizira močna in enotna delavska orguiiizac'ja. Zadnji je govoril 'ojlvetnik g. dr. Megušnr, ki je obravnaval položaj delavstva v kranjskem okraju in v jasnih besedah povedal, da je izboljšanje možno doseči le tedaj, če se ustali zunanjepolitični položaj in če se končno uresniči in ustanovi banovina Slovenija. Predsodnk jo shod zaključil z željo, da bi misli govornikov obrodile bogate sadove. Na ta lepo uspeli shod je kranjsko delavstvo lahko ponosno. Pozdrav gostom in smučarjem HI. izleta gorenjskih smučarjev v Tržiču Pred mesci jo bila ..športnemu klubu Tržič" danu ponudba od gorenjske zimske športne pod/veze na Jesenicah, naj bi se priredil 111. smučarski izlet v Tržiču. SKT zavedajoč se ogromnega dela in odgovornosti, je vprašal po svojih delegatih občino, če je pripravljena sodelovati. Občina je izjavila (tozadevno pripravljenost, če se pritegne k sodelovnnju vse merodajne faktorje, ker le na tu nučin more biti uspeh zagotovljen. Na prvo skupno sejo so bila vabljena vsa društvu, ki imajo opravka s telesno vzgojo in turizmom. Po-kuzulo so je polno soglasje. Nastopile so skrbi, kako rešiti finančno stran izletu, ki ni malenkostna. Na prošnjo so se odzvali velikodušno podjetniki in oblasti in kmalu ji« bilo teh skrbi konec. Enako pravilno so Tržičani razumeli standvanjsko vprašanje, Privatniki — brez gostiln in hotelov - so dali na razpolago preko 190 postelj v svojih stanovanjih. Predilnica je odstopila večje število kompletnih postelj za prostore v občinskih lokalih in telovadnico meščunske šole. kjer bodo imeli tekmovalci skupna ležišča. Za prehrano je gostilničarska zadruga prevzela vso odgovornost. Tekmovalci in oni, ki bodo trenirali, do-',ijo v i/lelni pisarni (v Mestnem domu) nu-kaznice z.u stanovanje in prehrano za ves čas bivanja v Tržiču, Cene za prehrano so določene. Gostilničarji so pa zagotovili, do bodo gostom čim bolje postregli. Tržičani hočemo, ila Imdo vsi, ki nas poselijo, čimbolj zadovoljni misli in odnesli le dobre spomine. I Priznati moramo, da so šle tudi vse merodajne oblasti na roko po posredovanju našega župana. Polovična vožnja je bila brez nadaljnega dovoljena, pa tudi znatni zneski j so bili nakazani, tuko od banovine, kakor iz Beogradu. Vse navedeno je dokaz moči složnega deiu. ki se opravlja z veseljem. Tako delo že naprej jamči uspeh, če ne posežejo vmes višje sile. Kakor se skrbi za materialno in tehnično stran da bo vse čim dovišeneje izpeljano tako so ho tudi skrbelo, du so bo vse vršilo v mejah dostojnosti, k čemer bo pomagala tudi športna disciplina. Tako se Tržič pripravlja na sprejem gostov, smučarjev in ljubiteljev zimskega športa, da jih dostojno pozdravi in jim nudi nekaj prijetnih ur v zims!:i naravi v okolici Tržiča. Kličemo: Na veselo svidenje! Smučarske tekme bo posetil g. minister dr. Miha Krek. Navzoč bo tudi pri razdelitvi daril. Zvečer ob 7. pa se vrši shod JRZ v ,.Nu-šegtt tetina. Nekateri predavatelji so znali tako lahko razumljivo podajat, tva-rmo, da so poslušalci imeli res pravi už.tek. Zadnje preduvanje je ime! docent g. tir. S. Gogala, ki nam je otroku nashkal s podedovu-nuni in prirojenimi lastnostmi, brez ozira na spol. H koncu se je g. ruvnutelj meščunske šole v imenu društva »Šola in dom" zahvalil za tako vztrujcu obisk in obljubil, da se bo za pnhoduje leto še poskrbelo za taka poučnu preduvanja. Iz gasilskih vrst. Nadaljevanje občnega zbora gusilske čete se je vršilo 20. januarja. Na dnevnem redu so bile volitve. Pri vol.tvah i je bdu važna sprememba v osebah. Za predsedniku je bil izvoljen g. Frunc Sušnik, go-stilmčur, za blugajiuka g. Hladn.k Franc, sed- , lar, za delegutu nu občni zbor župe pa Za- I dražnik Vinko, mesooglednik. Ta izvolitev kaže, da se boiio v četi začele razmere sukati j na bolje. Zelo se je povdarjalo, da je treba složnega dela, ne pa du bi se pri *m udej-stvovali razni polit.čni ekscesi. No izvoljeni predsednik je interpeliral župana radi občinske podpore. Župan jo odgovoril: „Če bo delo v četi složno, bo četu uživala tudi vso podporo občine." Varnostna služba v nedeljo. Za smučarske tekme organizira varnostno službo podružnica planinskega društva v Tržiču. Ima dobro izurjeno 'moštvo in tudi izborno opremo. Ves čas bosta na razpolago obu domača zdravniku. Ta varnostna služba je že v nedeljo pri tekmah fantovskega odseka prav dobro delovala. Sicer pri tekmah ni bilo nobene nesreče, pač pa so bili trije drugi težki slučaji, kjer je nudil prvo pomoč in prenos ponesrečencev reševalni oddelek SPD, zu kur" je od merodajnih krogov dobil polno priznanje. VODICE Igra. Naš dramatski odsek priredi v nedeljo 28. januarja dve igri: „V civilu" in ..Snubec v zadregi". Pred igro pa bo še nekaj ku-pletov. Kdor se rad smeje in je dopre volje, naj pride na tu dan v naš dom. Gasilci. V nedeljo 21. I. je bil v Vodicah občni zbor gasilske četo. Za predsednika je bil izvoljen Erce Frunc, p. d. Klorijanov za tajniku pu duša vse gasilske čete Erce Janez. Ti dve imeni nam jamčita, da bo gasilska četa še naprej tako uspevala kot doseduj. Občni zbor je potekel v najlepšem redu in miru ter v slogi kukor se spodobi za tako organizacijo. NAKLO Igra. Za predpust bo letos tukajšnje Prosvetno društvo uprizorilo znano komedijo „Krišpin in Fridolin" in sicer na pustno nedeljo, dne 4. februarja ob 3. uri popoldne v Stari šoli v Naklem. Ponovitev pa bo istotam na pustni torek zvečer ob 8. uri. Ker je igra polna komičnih zapletov in šaljivih domislic, vubimo k polnoštevilni udeležbi. Pridite, du se v dneh veselju z nami vred veselo nasmejete in si privoščite poštene zabave. Ne bo vam žal. KRIŽE •gra. Fantovski odsek Križe, priredi v nedeljo 28. junuurju ob 7. uri zvečer v dvorani ..Križkegu domu" /nuno dramo ..Luč z goru". Ker je igra poznana in so ljudje že doloo hrepeneli prav po tej igri, Vas vubimo, da si jo ogledate. CERKLJE Prosvetno društvo, pevski odsek, v Cerkljah priredi dne 4. februarja v dvorani veseloigro • Rodoljub iz Amerike". Igla je. zelo zabavna. Pojejo se solospevi, dvospevi, trospevi, moški in mešani zbor s spremljevanjem milo godbe. Prijatelji petju, godb in zabave pridite pogledal in poslušat SV. JOŠT Smrt blage žene. V soboto 13. januarja je umrla v Pševem pod Sv. Joštom splošno priljubljena Frančiška Trebar. Bila jo vedno pridna pri delu nu posestvu, poštena, dobra do revežev, vneta članica Marijine družbe v Srna rt nem in /vesta naročnica našega katoliškega časopisja. Naj jo večni Sodnik obilno poplača za njeno lepo krščansko življenje. BREZJE Občni zbor krajevne JRZ. Krujevna organizaciju JRZ za občino Brezje priredi na Svečnico 2. februurju ob 2. uri popoldne redni letni Občni zbor, na katerem bo o notranje in zunanjepolitičnem položaju in novih duvčnih olajšavah poročal bivši poslanec dr. Alb.n Smujd. t) občinskem gospodarstvu preteklega leta bo spregovoril naš župan g. Ivan Marčun, 0 dolu krajevne organizacije pa predsednik g. Lungus Jakob. Ob tej priliki s posebnim zudovoljstvom poudarjamo, du je žc od leta .936 dulje, Svečiuca duu ruportu, dun poiugu-nja računov vseh naših javnih delavcev. Pruv letošnje leto pa je bilo njihovo delo kronano z velikimi uspehi. Pri tem samo omenimo končno in nad vse zavidljivo ureditev planine Pungrut. Od leta 1929, torej dobrih 10 let je trujulu ti borba. In ko je i. 1936. šla naša JRZ v volilno borbo z obljubo, da bo končno iircdilu zamotano zadevo planine Puugrat, so ji prav radi pripisovali popoleu neuspeh. Danes, ko je ta zadeva že urejena, lazi par vsiljivih agitatorjev v ovčjih oblačilih od hiše do hiše ter se odeti s pavjim perjem, ponašajo, misleč, da smo mi že pozabili, da so nam prav ti agitatorji iu vsiljivci še pri zadnjih občinskih volitvah metali polena pod noge, ter kot Judeži Iškarioti izdajali nuše gospodurske zahteve raznim JNS diktatorjem. Nu tak nučin vedno naprej obveščeni, so mogli preprečili vsuk naš uspeh. Zavedajo nuj so, ' da jim bomo že mi znali pošteno stopiti na j prste. STARA LOKA Prireditve. Z igro „Mra»." so 21. januarja v sturološkein domu gostovali delavci JSZ iz tovarne „Šešir". Občinstvo, ki je dvorano popolnoma zasedlo, so je zelo pohvalno izrazilo o tem delavskem nastopu in izrazilo željo, da bi se naše delavstvo v tej smeri kmalu zopet pokazalo. V nedeljo 28. januurja ob poli 4. uri popoldne bo Prosvertno društvo Stara Loka uprizorilo dvo predpustni komediji: „Laž.izdravn.k" in „Trije tički". Da od smeha no bomo popokali, se bomo za to predstavo dobro prepasaii. Za zabavo in okrepčilo bo v nedeljo v Stari Loki dobro preskrbljeno, saj se bo pri tov. Frtunovcu vršila tudi poštena gasilska veseli- | ca. ŠKOFJA LOKA V 16 dneh, 8 mrličev. Tako kakor je letos ' v prvi polovici januarja smrt gospodarila po 1 našem mestu in okolici, že ne pomnimo od I I. 1919 naprej, ko sta gospodarili španska in J koze. V prvi polovici januarja so umrli: na-I takarica v Prajerci, ki se je zastrup.la, nato I bVrnik Apoloniju iz Puštala, Žitnik Antonija i iz lloste, ki je zupustila možu in 4 letno hčer-I ko, nato jo umrl Fojkar Juiiez iz Klobovsove ulico, žena pu je ležulu nu operuciji v Ijub-I Ijunski bolnišnici, nato je umrl Kernelj Janez, puzuik v mestni klavnici, znani komik, ki je desetletja nustopul na Društvenem odru, potem so nušli mrtvo v svoji sobi v Kariovški ulici /liano „Zeuskovo Micko", ležala je menda že dva dni mrtva. V ponedeljek 15. januarja je umrl 2 mesečni Jesenovec Jožek s Kumnitnika in kot zadnji je umrl v torek 16. Novinec Franc, 82 let star, iz Karlovške ulice. Zanimivo je to, da so vsi umrli iz škofje Loke, oziroma iz njene najbližje okolice in niti eden ni s hribov. PREDDVOR Igra. Prosvetno društvo v Preddvoru priredi na Svečnico, dne 2. februarja in ponovi v nedeljo, dne 4. februarja zgodovinsko igro v devetih slikah „Ben Hur". Igra bo obakrat ob poli štirih v Ljudskem domu v Preddvoru. Dejanje igre je posneto po krasnem zgodovinskem romanu Ludvika Walace-jo, ki se odigrava za času Kristusa v letih 24 do 33 po Kr. r. in predstavlja boj med Rimom in Judejo zu svobodo in nuodblust. Pogled v zgodovino nam pokuže, kako se že od pamtiveka bori vsak mali narod za svoj obstoj in to občutimo najbolj v današnjih dneh. Poleg te borbe pa se v igri pojavi On, ki je prinesel na svet ljubezen, mir in bratstvo. Nu eni struni ljubezen in dobrota, a na drugi sovraštvo in pohlep po bogastvu. Vso prijatelje nuše prosve-te vljudno vubimo, da si ogledajo to zanimivo delo. OLŠEVEK Tukajšnje Prosvetno društvo priredi na Svečnico t. j. 2. februarja ob 3. uri popoldne burko v 3. dejanjih „Zumotunu snubitev". Spisal T, Hirst, posloveni! Kešidor. Burka je vseskozi duhovito zabavna. Zato pridite pogledat, da se boste ta kratek predpust enkrat pošteno nasmejali. Vljudno vubi odbor. 1*»-------------**. STRAN 3 za v Šenčurju v nedeljo, dne 28. januarja ob 3. uri popoldne v Prosvetnem domu (na Jami). Enak tečaj priredi krajevna Kmečka zveza zu Stražišče oz. Bitnje na Svečnico 2. februarja ob 9. uri v ljudski šoli v Stražišču. Na prireditev vabljeni gospodarji in gospodinje mladeniči in dekleta! ==- O. F. O. ==- KRANJ I. okroine »mu carske tekme v te- kth wiv Kranj Okrožje fantovskih odsekov Kranj priredi dne 4. februarja v Preddvoru in sicer v tekih: 1. ) Člani 12 km. 2. ) Mladci 6 km. Člani tekmujejo za prehodno darilo tvrdke Jožko Zabret. Mladci pa istotako za prehodno darilo o- k nižja. Tajniki t>antovskiih odsekov se opozarjajo tem potom, da prijavijo vse tekmovalce okrožju najkasneje do 31. januarja (940. Tudi člani nesmučarji se vabijo na prireditev. Bog živi! Odseki kranjskega okrožja ZFO so zadnjo nedeljo posvetili spopolnitvj organizatoričnega kakor tudi tehničnega dela. Voditelji odsekov so imeli telesno-vzgojni tečaj, odborniki pa poslovni tečaj. Udeležba je bila prav dobra, tečajniki pa so odnesli s seboj v odseke nova navodila za uspešno telesno-vzgojno in dobro organizatorično delo. Razglas Mladeniči, rojeni leta 1922 pristojni v občino Kranj kakor, tudi oni, kateri so pristojni v druge občine in bivajo stalno na teritoriju tukajšnje občine, se pozivajo, da se takoj a najkasneje do 1. februarja tek. leta /glasijo v vojaškem uradu podpisane uprave radi vpisa v vojaško evidenco. Za mladeniče, kateri so rojeni v Kranju in bivajo izven tukajšnje občihe, morajo to dolžnost opraviti starši ali drugi sorodniki. Nadalje se opozarjajo tudi starši onih mla-deničev, kateri niso bili rojeni v Kranju in tudi sedaj ne bivajo v občini, pa to si tekom let pridobili domovinstvo tukajšnje občine, da iste prijavijo radi vpisa. Kdor se temu pozivu pravočasno ali sploh ne odzove, bo kaznovan po vojaškem kazenske™ zakonu radi neizvrševanju vojaških dolžnosti. Uprava občine Kranj, dne 24. januarja 1940. Vsako leto mescu januarja izvrše občine madon.a popravke volilnih imenikov. Vsakdo, ki misli, da imu volilno pravico v občini Kranj, naj se radi vpisa v volilni imenik takoj, najpozneje pa do 31. januarja 1940 tukaj zglasi in s seboj prinese vsa potrebna dokazila. Občina Kranj dne 19. januarja 1940. Poziv. Podpisana davčna uprava tem potom poziva vse delodajalce, ki zaposlujejo hišno služiii-čad da si takoj najkasneje pa do 31. januarja — nabavijo pri blagajni te uprave davčne karte ter se na ta način izognejo neprijetnostim davčno-kazenske preiskave ter s tem struženim visokim kaznim. Istotako se opozarjajo davkoplačevulci, da poteče 31. januarja rok za vlaganje davčnih prijav za pridobnino ter rentnino za leto 1940. Davčna uprava v Kranju, dne 25. I. 1940. Gospodarstvo Predavanje oz. tečaj o pridelovanju krme in krompirja ter o živinozdravnišfvu (prve pomoči pri živini) priredi krujevnn Kmečka zve- Couch zofe, otomane, divane mm in vse tapetniške izdelke izvršuje točno In solidno V.TONEJC tapetnik, Kranj Plašče, kostime, obieke vseh vrst po zadnji modi trpežno ter po solidnih cenah izdela samo krojačica na Skrlovou. — Se priporoča za cenjeni obisk HILDA GATEJ kroj&čica - ŠKRLOVEC it. 3. STRAN 4 ~ »GORENJEC« ESPERANTO (Nadaljevanje.) XVI. Novaj vorfoj: kutimo nuvudu, kurngo pogum, lango jezik, iama - kruljav, -a ,- > ventro ■ trebuh, vaporo ■" paiu, orel o uho, peki grešiti, nutri hraniti, peli tirat, peni truditi se, peno trud. nufci plavuti, nacio narod. — unt —, — int —, — ont — kakor imumo v vseh drugih jezikih deležnike, tako jih imumo tudi v esperantu. V esperanta tvorimo tvorne deležnike s priponkami _ i,nI _t _ jnt —. — ont — in sicer: u) pridevniške, b) samostalniske in c) prislovne tako: I) sedanjega, 2) preteklegu in £) prihodnjega časa. 1) S priponko - ant norimo tvorne deležnike sedanjega časa: n) pridevniške: amanta ljubeč, -a, -o h) samostalniske: aminto (bivši) ljubimec e) prislovne: niuante = ljubeče 2) S priponko - int tvorimo tvorne deležnike preteklega časa: a) pridevniške: aminta ■* ljubivši, -a. -o h) samostalniška: aminto ■ bivši) Ijubincc i) prislovne: aminte (nekdaj) z ljubeznijo. S priponko: — ont — tvorimo tvorne deležnike prihodnjega časa: ;,) pridevniške: amonta nameravajoč, -a, -o. ljubiti b) samostalniske: amonto (nameravajoč"! ljubimec e) prislovne: amonte z ljubeznijo (v pr-hodnjost). /a tvorne deležnike \ slovenščini večkrat nimamo samostojnih izrazov, zato jih moram« opisoviati včasih s celimi stavki. Tvori na sledeč način tvorne deležnike: savi " rešiti, suvanto, savinto, savonto gvidi \ oditi. gv.dundo, gvid'nto. gvidonto | Puz.i nu razliko med priponko - ist — in , unt —! Priponka — ist — znači osebo stul-| nega poklicu, priimka - ant - pa znači sebo, :ki nekaj priložnostno, slučajno d tako- iiistruisto -r učitelj (po poklicu) instruanto ■ učeči (tisti, ki uči) laboristo delavec (po poklical laborante delujoči (tisti, ki dela) eks : je predponku. ki pomeni v ščini bivši, tako: eksrego bivši kralj, eksministro sloven- bivši minister. Iu mustro (mustro *"■ gospodar) ordop's al sa servisto ke li irn al la najbaro por prun-ti 11 rt m i (prunti " posoditi, pruntepreni nape »odo vzeti) martelon (marlelo kladivo). La servisto obeis kaj diris al la najbaro: ..Mi petas pardonon, sed čn vi ne pruntedonus n' ni inartclon?" la najbaro decmandis lin: ..Por kio vi bezo-noj la martelon? Por enbati la najlojn (naj-lo žebelj). ..('"u la najloj estns <>1 lero." ..Jes. sinjoro." \u (nu r torej, no), tiuokize mi ne povas prnntedoni gin al vi, čar Iu niul-mola metalo (metalo "■ kovina) difektus (di-fekti pokvariti) la martelon. Se la najloj estus el ligno, estlis ulj«...** La servisto iris bejtnen kuj raportis (raporti poročati) u! la mustro Iu respjndon de špureina (spari varčevat) najburo. I.a ni;>-stro ekkoleris (koleri " jeziti se), ekkoleri razjeziti se) kuj diris: „K;a šparemulo! Nu ni devas uzi nian martelon!" Prunli = posoditi, pruntepreni ■ nu posodo »zeti, pruntedoni - nu posodo dati, b'iti tolči, enbati " vtolči, zatolči, zabiti, ekbati m uduriti. rebati (nazaj) udariti. Priporočamo Vum, du berete esperantske knjige! Na željo Vum pošlje seznam nekater li lažje pisanih knjig voditelj tečaja! Medmeti: so besed'ce. ki izražajo duševne ob čutke, ali pa posnemajo naravne glasove tako: Bis - Se!, Ho! = oh! He! - Hej! For! - Proč!, Nu! - No! Vivul = Živijo! Bone! - Dobro!, Sanon! - Zdravo!, Hal - Ah!, Ve! Ojoj! Joj!, Ho ve! () joj!, Gorje!, Fi! Fuji, Dio mia! - Moj Bog!, Jen! = Glej! itd. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali St. 5. (v hiši g. Šipica) Cebelnl vosek v vsaki množini kupuje po najvišji dnevni ceni ..Kovina", Kranj. Odda se meblirana sobu s štedilnikom m dve osebi. Pogačnik Janko, Zluto polje 9, Kranj. Kupi se hranilna knjižico Mestne hruu:liiice v Kranju. Ponudbe na upravo ..Gorenjcu" Sprejmem vajenca za kleparsko obrt. Kranj, j Tavčarjeva o. Prodam stavbno parcelo cea. '>0t)0 k v. in. v bližini Kranju. Nudov: llonian Martin, peč ir škof ju Loka. l*i ; Prodam 1000 smrekovih butar. Voglje št. l">. Izgubil sem vrč za mleko (20 kl) od Bckselmi do vasi Polica. Pošten najditelj naj ga proti nagradi oddu v gostilni na .Bekseljnu". Dekle 20 let staro vajeno vseh gospodinjskih in hišnih del želi spremeniti službo. Naslov \ upravi lista. Opremljeno sobo iščem za 15. februar ob Gol-niški ali Jezerski cesti. Ponudbe poslati na ' upravo pod „Urednica", Frizersko vajenko se sprejme takoj. Naslov se izve v upravi „Gorenjca". Star baker, medenino in cink kupuje v vsaki množini |>o najvišji dnevni ceni. Kovina -Kranj. PREKLIC. Li/.unovič Oto, delavec- v Stražišču izjavljam, da so moje klevete o Šilarju Pavlu iz Stražišču neresnične, ter jih kot tuke preklicujefll in obžalujem. Uzuunovič Oto, Stražišče, II VSAKOVRSTNO PO H IŠ T V O dobite najceneje V ZAuOGI POHiŠTVA , I PA" KRANJ - Layerjeva ul. Berite in širite „Gorenjca" Neveste I Udobno stanovanje je važe« pogoj sreče v zakonu. Stanovanje po Vašem okusu pa Vam opremi najceneje z dolgoletno garancije tv. Mizarstvo Sloga Božič Jože KRANJ — STRUŽEVO DEČKA IN DEKLICO štirinajst do šestnajstletna sprejmemo za usnjnto galanterijsko obrt v Kranju. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarnl v Ljubijani. Frankopnnska ulica II. Ako imate kurja očesa iu se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vnm naš pediker odstrani vse j te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov- i njuško popravimo moške, ženske in otroške j nogavice. Samo pri Buta. KRALJEVI DVORNI JUVEL1R IN DOBAVITELJ B. RANGUS, KRANJ Ure, zlatnina, očula, jedilno orodje in kristal, strokovna* popravila, točna postrežbu itd. Pozor! Pozor! Tajanje zamrznjenih vodovodnih cevi brez razkopavanja zidu z električnim aparatom. h Obrnite se na tvrdko Stanko Grašič kleparstvo - Kranj, Tavčarjeva ul. št. 9. Milnica Zagorska: 53 Marija Taborska Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje) ..Pojdi, ti rečem!" je trdo ukazal Martin. „Zd;ij ni' De bol ušel in tudi ugonobil me ne boš več. Takega, kakršen si, te bom gnul v Podbrezje. da bodo vsi videli tvojo prokleto zlobo!" ..V Pobrezjah so Turki." ..Saj bodo šli nuprej. Kakor hitro jih več ne bo, te bomo gnuli v Rudovljico in tam l>oš priznal svoje krivo pričevunje." Starec gu je glodul kakor gad preden piči. „Ne besede ne bo bi mojih ust." ..Kuaj?" »Sodniki ne bodo nič izvedeli od mene." c ,.To bomo potem videli. Ko te bodo položili v klado, ko ti bodo natezali kite. kakor so jih meni. ti bo tudi beseda šla raje iz ust." „Videli bomo" ,.Da bomo. A zdaj hitro pojdi.'* „Pusti mi počitek, truden sem." „Suj si v jami dovolj dolgo sedel. Stopi hitro!" Murtin je sunil Volbenka s škornjem in šla sta po pečevju, čez Komarje proti vasi. Vilibaldov Ambrož jimu je prituval nasproti, roko je imel povito v umazani platneni cunji iu krvavo je gledal. „Kuj pa ti tu, Ambrož?" se je čudil Murtin. „Kuko je doma." je planil Martin z vprašanjem „Doma ni. Viiibaldovi dvori so pogoreli do tal." Martinu se je stisnilo srce. -Do tal -?" „Do tal..." je odgovarjal topo Ambrož. „In oče?" „On je nu Taboru." ..Vse prav. pa dobro?" ..\ se. Nu Tubom so našli prstan, ki ga je Micka izgubila, ko so se vračali od poroke. Ko so razkopavali grušč, so gu dobili. Prav tako lep je še. kakor takrui. kot »0 ga prinesli od zlatarja." ..i o pomeni srečo," je veroval Martin. ..Pa Minka? Pa Tur ..lit je na Taboru, za Micko |w ne vemo." ..Je v SUŽnosti?" ..INujbrž... A kuj ta zlodej coprniški tu?" ..Čakaj..." Martinove misli so šle v čisto drugu -mer. ..Ali ne veš. kuj je s Polonico?" ..LipetovO? Kdo bi vedel? Nihče ne ve." ..O Goruzdu nisi nič čul?" .,Kdo se v teh časih briga zu drugega. Vsakemu je mar le lustna koža." ..Kam pa greš, Ambrož?" ..Ko bi vedel..." »Nekam si se vendar namenil. Ali si znorel?" ..Čudno bi ne bilo pruv nič, če bi se mi zmešalo od del, da I io večni romar plute! d vsega hudega. Nekam grem, pa še sam ne vem kuni Samo proč od Podbrezij, proč od Turkov, ven iz morije.' Ambrož je brezniiselno silil naprej, Murtin ga je prijel zu roko in gu zadrževal, .Ali so Turki še tam, v vasi?" ..Ne vem. Zdi se mi, du vsaj ognji se še vidijo." ..Kje si ranil roko?" „Ko sem bežul in se skrival po hos-ti." ..Zukuj nisi nu Tuboru?" ..Iluznušal sem sporočila, da so nas Turki zajeli od dveh strani: od Begunj in od Kranja." ..Kje imaš konju? Peš nisi hodil." ,.Kaj vem. Kdo ve, če se ni potepol v gozdove." zdove." ..Nikar ne sili v goščo, pojdi raje z. menoj v vas." ..Vasi ni." ..Pa na Tabor." ..Ne grem. Turška svojut se klati lam okrog. Saj sem ..Nesrečo in še kolikšno, zame!" je zasopel Marilo. ..Hej, Ambrož, ali ne vidiš kakšno žival sem ujel." . Pusti vendar coprnika. da ti še hujšega zla ne spru-v i nad glavo," ..Ne, ne izpustim gu, ko sem ga tuko težko ujel." ,.\ vas ne hodi, če ti je mlada glava ljuba." je svetoval Ambrož. .,Pa ne pojdem." Nočilo se je in vsi trije so šli po gozdu na obronek brila. Iz. pogorišča Vilibaldove domačije seje kadilo, snopi isker so se včasih vzdignili iz pepela, pritlikav plamen je v/buknil iz oglja in ugasnil. Črna in žalostna je ležala podrtija sredi ravnine, črno, ožgano zidovje je molelo v nočni zrak. Po cesti, ki je vodila mimo žalositne razvaline, so jezdeci gnali male konjiče. Konji so prhali, se spodtikuli in veselo hrzali v jasno noč. ..Turki so še tu," je menil Ambrož. ..še. Ali so se jim kuj postavili v bran?" { ,.Le kdo?" ..Pruv imuš, le kdo," je tožil Martin. „Knietje? Teh je premalo in neuki so. Gospodje Lambergi visijo v Vojni Krujini in se preteluvajo s Turki, gospodje Ortenburški pa pijejo v Meranu pri Tirolskih vino. Leopolda so pustili v Radovljici, na Valdenburgu so ostali samo še hlapci, kdo vraga bi se menil za ljudstvo! Pa je vendar Leopold po nalogu deželnih stanov pobiral dvojno davščino za obrambo proti Turkom. Deželni stanovi res skrbijo za nas, ha ha!" m ..Gospoda že vfe. Mi smo preprosti ljudje in tega ne umemo," je rekel Ambrož. ,.To pa umeš, da ti bo trda predla, če prideš Turkom v roke?" ..Vem!" „ln to tudi veš. da se smili peklu in nebesom, če te deželni stanovi spoznajo zu krivegu pu bodi še tako nedolžen." „Gospoda imu svoje muhe." Ze aređnika u izdajatelja odgovarja VertevMc Milan v Kranja.