ф

■ft--,	'H-i-iiG, Ä-&-
., , -_,y	• 7
^fCtrr r'i' 'iCe;■' C,.
Л "	'
-Ж$.
&****■ ггилжд* <*;*.* *.«*•
Кшго£п!па listu: Celo leto K 120*—, pol leta it 60* > četrt leta K 30*—. Izven Jugoslavije: ^ek> leto K 150*—. Inserats ali oznanila se za. mSufiejo po dogovoru ; pri večkratnem inserfrenju primeren popust. Upravništvo. sprejema naročnino, teeratc in reklamacije. --Telefon št. 220.
4i« *«етгш*ж.
V
FRAZA
issn političen list za slovensko ljudstva
MsrffeoF, «tss«a IS.	1821.
Posamezna Itevlltca rtane i krona.
.Straža“ izhaja v pondeljek, sredo In petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribor«, koroška cesta št. 5. — Z uredništvom se more govorit! vsak dan samo od 11. do 12. »re dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij* so poštnine proste. --- Telefon št, 229.
Х<«*жа*1к XIIL
Za enkrat jako malo
i Prazna „zmaga“ za л
»lado.
Belgrad, 9. aprila 1921,
Seja ustavodajne zbornice dne 8, L m. vsekakor zasluži, da se ji po -sveti nekoliko pozornosti tudi v Slo veniji. ’Zanimanje, ki je vse te dni zavladalo v belgrajskih krogih za to sejo, se jo razblinilo v razočaranje. Oni ki poznajo Draškoviča, so vsekakor pričakovali stvarnih, nepobitnih dokazov za nameravani komunistični prevrat. To, kar je v dveh svojih skoraj tri ure trajajočih govorih minister notranjih zadev iznesel pred zbornico, so bile stvari tako splošno znane in samoumevne, da pač ni bilo treba, da se „zaradi bolezni poslavljajoči“ minister utruja in vznemirja. S svojimi govori je izzval vtis, da ne stoje komunisti pod obtožbo, pač pa vlada, ki se skuša braniti s tem, da zväljuje svoje krivice na druge. Drugi vtis, ki ga daje glavno jedro same „obznane“, pa je v tem, da je vlada postopala na inicijativo in na pritsk od zunaj. Kdor je pazno zasledoval Draškovičev govor, se ni mogel ubraniti te misli.
Daleč smo od tega, da bi posku-šali braniti komuniste. Njihove metode in cilje poznamo zelo dobro. Vemo tudi, da vsa njihova propaganda in vse njihovo delovanje stremi za tem , da izzovejo ugoden trenutek za akcijo. Vendar še vse to ne dajo direktnega povoda, da se postavi celo to gibanje izven zakona, tem manj, ker ima vlada dovolj legalnih sredstev na razpolago ne samo ovirati, temveč tudi preprečiti žev samo pnotidržavho propagando. To je nehote dokazal s kazenskim zakonikom v roki govornik demokratskega kluba Drag. PečiČ, Cernu torej izjemne mere? Mar zato, da gg, Francozom dokažemo svojo priprav-tienost žrtvovati s prodano državno neodvisnostjo fudi življenje svojih državljanov kapitalističnemu molohu?
Komunizem je ideja in proti tej ideji je boj uspešen le tedaj, če se odstranijo vzroki, ki pospešujejo razvoj komunizma. Kjer je polno nesnage in gnoja ter smradu, tam. je zaman vsak trud preganjati muhe; nje najdete le v hlevu, v cerkvi pa jih ne dobite. — »Tam, kjer ni dovolj katoliških cerkva, tam je tudi leglo komunizma, ki ga je označil sam dr. Sima Markovič za e-pidemijo.
Z „obznanami“ in v kalnem se je vladalo in se vlada v Rusiji. Po tem receptu carističnih in boljševiških absolutistov se vlada tudi pri nas in povsod tam, kjer Avgijev hlev nima svojega Herakleja. Ljudstvo, ki bi pomedlo z nakupičeno gnilobo iz svoje države, pa ne pride k besedi.
Ko je dr. Pavičič, na podlagi resničnih in nepotvobjenih dokumentov , podprtih s pričami, dokazal, da se z „obznano“ in batinami preganja tudi kmetsko ljudstvo, kar so komunisti o-značili za „uniformirano zločinstvo“, so takozvani demokrati kričali, da to ni na dnevnein r.edu. To ti nasilneži niso storili zato, ker jih je pekla vest, pač pa zato, da javnost ne izve, kako se vlada.
In v taki druščini se nahajajo sa-mostojneži. Ker so jih srbski kmetje iztisnili iz klopi, so se vsedli pa med demokrate, od katerih se itak razlikujejo le po Še večji dozi surovosti. G. Drofenik se je kar penil od jeze na vse one, ki res samostojno mislijo in deIa;o. Ko je zahrbtno nastopil Života Miloradovič, da govori v imenu zem-Ijoradnikov za vladno politiko, so pa zemljoradniki glasno protestirali proti temu, da v njihovem imenu govori živinski trgovec. Sele predsednik zbornice je objasnil poslancem, da živin -ski trgovec in parazit na kmetskem ljudstvu Miloradovič govori v imenu samčsfojiiežev, ki sc mu ploskali veno aier tako, da niti stenografi niso mogli razumeti, kaj je hotel reči zahrbt-
G. dr. Gregor Žerjav je serviral na zboru zaupnikov JDS svojim po -slušalcem za enkrat jako malo. Tolažil je sebe in poslušalce z boljšimi časi, ki lahko pridejo, za katere pa ni mogel navesti nobenih konkretnih predznakov.
Najprej je izrazil, kakor poroča „Jutro“, dr. Žerjav, svojo globoko hva ležnost mili usodi, ki je pripeljala tudi iz Slovenije nekaj demokratov v u-stavodajni zbor. Malo jih je sicer, samo po eden iz vsakega okraja in še ti so prišli v zbornico samo po milosti dobrohotnega preostanka, toda cela SHS mora biti srčno vesela tega pri-dobitka, vsaj tako vesela, kakor se je svojčas veselil „carski“ Dunaj, ko je v Schonbrunnu znana mamica slonka porodila debeloglavega Babyta. Tako jih je nekaj vsaj za seme, ako bo milo nebo dajalo blagodejnega dežja in žarkega solnca tudi demokratskim rastlinam. Hvaležnost in zadovoljnost telopi krščanski čednosti, toda v tem jako slaba tolažba. „Slovenija mora varovati ledja državi“ — pravi dalje dr. Žerjav — in ta Slovenija so naši rodoljubi od JDS, ki varujejo „ledja“, to je oni del telesa, kjer se skrivajo jetra in obisti. Kaj bi bilo z državo, a-ko izgubi obisti, ki so neobhod.no potrebne za izločevanje nerabnih snovi telesa! Metafora je nekoliko nerodna, recimo tudi neestetična, vendar pove mnogo. Potem je omenil delo, katero je zvršila stranka v ravnokar minim dobi. „Vrgla je v Sloveniji separatistično smer“ — kam jo je vrgla, ni • o*e-dal, povedal je pa, da je pri tem ~ „stranka v ožjem oziru trpela.“ V resnici čuden pojav! Na splošno, ako stranka vrže drugo stranko, pri tem sama pe trpi, nego se ojači. Tukaj je pa stranka.vrgla drugo in pri tem tudi sama trpela, a trpela tako, d a je iz volilnega boja rešila samo toliko mi • nistrskih kandidatov, kolikor jih rabi-
иадваиид шштттшшв58В8Еишт&881ЖЕ1тшшт
no vtihotapljeni govornik samostojne -žev. Ko je končal, je hotel zopet sesti med srbske kmete, ki so ga istotako nagnali, kakor so nagnali samostojne-že. Hrup, ki je nastal, se je ublažil še le tedaj, ko je predsednik zagrozil, da bo prekinil sejo.
Z odobrenjem vladne politike je Pašičev kabinet dobil smrtni udarec . Ta Pyrrhova „zmaga“ bi se najbolje spoznala v poimenskem glasovanju. To zahtevati pa se vlada ne bo upala, ker bi se pokazalo, da nima niti na -v adne večine vseh članov zbornice za seboj. Kljub bobnanju in brzojavnemu pozivanju svojih poslancev na sejo — vlada je pri glasovanju imela izza sebe le tretjino glasov, Polnoštevilnost slovenskih liberalcev in samostojnih njihovih bratcev ni zalegla, ker je de mokratska in radikalska opozicija za pustila dvorano Še pred glasovanj m odnosno ni prišla na sejo.
Zato ni čudno, če vladni krogi že sedaj z veliko skrbjo pričaku t jo razpravo o ustavi, ki se prične ?.o pri -nodnji teden, Južnosrbski tur P;! pc slanci še niso pomirjeni. Koncesije, ki jim jih nudi Pašič, jih ne zadovolju -jejo. K temu pa še prihajajo močne o-pozicije v vladnem taboru, ki bodo pa glasovale proti vladnemu načrtu, ali pa Sploh ne bodo glasovale.
Splošno mnenje je, da bo vlada padla že pri prvem členu ustave, ki govori o imenu države. Obveščeni kro pi ji prorokuje'o smrt še pred pravoslavnimi prazniki.
Ta položaj hoče izkoristiti tudi g. Radič in pripravlja sedanji vladi ultimatum. Tudi če vlada sprejme taul--. timatum, njena usoda, s katero v zvezi je tudi usoda njenega ustavnega na -črta, je že zapečatena.
Morda niso izključene celo nove volitve; potlej bi pa mesar Pucelj sekal in prodajal slovensko meso m ministrski stojnici,
mo ravno za najnujnejšo potrebo. Seveda je trpela samo v „ožjem oziru“, a kateri je potem oni širši obzir, \ katerem stranka ni trpela, nego se še ojačila? Recimo, da so to samostojni toda to je še premalo. Samo z njihovim dobitkom še ш bila vržena „separ ratistiena smer v Sloveniji.“ O narod nih soeijaJcih pač ne bo trdil nikdo, da so pri volitvah dobili svoje preo -stänke s pomočjo JDS! Torej bi bilo treba primerno sklepati, da so po mnenju dr. Žerjava komunisti in so-eijalisti tisti „širši“ oziri, v katerih J DS ni trpela. Toda mi ne maramo delati tako dalekosežhih izvajanj, „Vse proti klerikalizmu“ — meni dr, Žerjav — da je zgodovinska dolžnost stranke (JDS) napram državi, „ne meneč se za to, ali je pri tem varovana korist lastne stranke.“ Toda kaj, če bode pod to devizo „lastna stranka“ v ožjem o-ziru tako trpela, da ne bo pri prihodnjih volitvah niti zadostnega preostan-I ka za enega edinega ministra. Kaj bo ! potem z ubogo državo! Kdo bo potem kril njena ledja?
Politika J D S — pravi dalje g. dr. Žerjav -- je „dalekosežnejša“, kakor onih nerodnih SKS, ki hočejo imeti zastopnika, celo za krakovske željarjo. Naj ga imajo, JDS stremi za večjimi uspehi. Dosegla je „premembo pri deželni vladi, reformo višjega šolskega sveta, občinskega reda, strla klerikalni režim v Kmetijski družbi.“ Gotovo samo zelo interesantno reči, a JDS se potemtakem menda ravna po svetopi -semskem izreku: „Človek ne živi samo od kruha.“ Ljudstvo je pa že tako, da hoče imeti tudi kruha in drugih re či, potrebnih za življenje in jih take posvetne reči zanimajo znatno bolj — nego pa n. pr. vprašanje reforme višjega šolskega sveta. Verjamemo, da ni bilo med navzočimi zaupniki JDS ni kogar, kogar bi zanimale bolj posvetne stvari. Bili so vsi sami narodni i-dealisTi in čisti rodoljubi, ki imajo življenje že dovolj mehko postlano. Toda tl gospodje niso narod in njihove Lrogljice ne bodo napolnile Skrinjice . Ljudstvo ima pa silno veliko zelo posvetnih težav in skrbi, za katere ne najde nobenih tolažb na shodih JDS . Zaenkrat je bilo torej to vse zelo malo in nobene tolažbe, da pride v pri-hodnjosti več. Pač, nekaj ie obljubil tudi dr. Žerjav, obljubil je, da pride „efektivna kontrola zunanje politike in vojaške uprave v trenutku, ko bo u -stavno vprašanje vkinjeno z dnevne -ga reda.“ Po naše rečeno se to pravi: Ko bo s skupnimi silami izglasa-na ustava, potem se bodo skregali še med sabo radikalci in demokrati za vodilna mesta v zunanji politiki in pri vojaštvu. Verjamemo, da se bode to res zgodilo, toda tudi to ni nič privlačnega za naše ljudstvo, ki ima čisto drugačne bolečine in želje. Ljudstvo po vseh državah želi globoke in širokopotezne socijalne politike, to je program, ki mu sega v dušo. JDS je za tako politiko gluha, kakor tisti Gre-geo, o katerem se poje:'
„Gregee gluh je na uho,
Gregec gluh je na obe, ker najbolje sam on ve.
Kravico za rep drži, da jo v hosti ne izgubi.“
Demokrati prišepali za nami.
Ni baš dolgo, ko je celotno demokratsko časopisje zagnalo klic in hrup: Državna oblast, kje si? KlerL kalci hujskajo proti plačevanju dav -kov, so državi nevarni 'elementi itd.! Seve, SLS nikakor ni hujskala proti davkom, ampak je ljudstvu odpirala oči, da se mu nalaga preveliko in zakonsko neutemeljena bremena. Poslan c? Jugoslovanskega kluba so vlagali tudi na finančno oblast neštete inter-
pelacije zastran previsoke odmere dav kov, pod katerih težjo Ječi slovenski kmet in pozivali finančno oblast, naj si išče za vedno naraščajoče državne potrebe dohodke pri vojnih dobičkarjih, in ljudskih oderuhih, a davčni tovor se naj razdeli na vsa tri plemena bratsko jednakomerno, Ker je delala SLS v očigled vedno bolj ljudstvo pri mjajočem davčntem vijaku energična korake, so jo razbobnali demokrati kol protidržavno lin demagoško,
No, bližajo se nam občinske volitve v Sloveniji. Demokratska gospoda je pri tej priliki pogledovala malo krog sebe in dognala, da je skoro docela ostavljena, Gospodje demokrati so dognali po temeljitem preudarku, da je vzrok bega od JDS njena brezbrižnost napram davčnem vijaku, katerega pritisk je postal neprijeten tudi za razne liberalne trgovce, krčmarje, mešetarje in narodne oderuhe, ki so se še doslej držali za frak doktor Kukovca. Uverili so se gospodje v da je treba v tem oziru strankarskim omahljivcem natrositi nekaj peska v oči in so sklicali na 12, t. m. v Ljubljano protestni shod obrtnikov proti previsoki odmeri davkov. Na tem shodu so nastopili proti neznosnim dav -čnim bremenom, katere so pomagali sami natovoriti Slovencem, liberalni poslanec prof. Reis n er, proti obrtniškim davkom g, Franchetti, za kranj -ske birte se je zavzel g. Kavčič itd. Po shodu in ostri kritiki (recte huj -skariji, ki so nam poprej očitali liberalci) proti previsoki odmeri davkov so prečitaii 8 točk obsegajočo spomenico na finančnega delegata, v kate-1 n zahtevajo isto’, kar je že SLS davno predložila finančni oblasti po svo jih poslancih, namreč: enako davčno skalo za celotno državo, cenilne ko -misije glede osebne dohodnine (stara zahteva poslanca dr. Holinjeca) itd. Kratko in malo, liberalna gospoda, ta edino državotvorni element, je priše -pal za nami in stavi glede davkov e-nak , da, iste razbremenjevalne zahteve kot jih je SLS svoječasno po Jugoslovanskem klubu. Razloček med SLS in JDS glede davčnih olajšav je ta, da se je naša stranka v davčnem oziru že davno m prostovoljno potegnila za narodno razbremenitev, JDS pa je kopirala ta korak po SLS presneto pozno in še to vsled strahu, dn. jej sicer pobegnejo iz njenega tabora zadnji zvesti,
Ker je Ljudska stranka obsodila; vpričo naroda sedanji davčni sistem (recte labirint), je državo razdirajoč element; ker so jej pa sledili v tem oziru po mescih, d'emokratje, ostanejo še kljub protestu proti odmeri davkov — jugoslovanska sol in edini državo varujoči in ohranjajoči — gnoj!
Liberalni protest proti previsoki odmeri davkov nam je dokaz demo -kratske hinavščine in slepote napram krivičnim narodnim bremenom, Ker se je Ljudska stranka kot prva uprla davčni krivici, je protidržavna, ker so morali iz strankarskih ozirov ob . soditi davčni sistem, pri katerem naj-, bolj sodelujejo ravno demokrati, tudi liberalci, ostanejo še zanaprej, edini „spas“ za državo! Ati ni tak nastop JDS najostudnejša hinavščina? Demokrati so morali slišati, če so že sle pl, kako ječi narod pod pritiskom dav kov, a bili so slepi in gluhi tozadevno do občinskih ‘volitev, še le te so jih prisilile, da so odprli v strahu prod popolnim polomom stranke oči in ušesa in ostro protestirati proti previsoki odmeri davkov.
Povdariti pa moramo, da so se liberalci na tem protestnem shodu zavzemali le za trgovce, birte, obrtnike in drugo tako gospodo, za kmeta niso imeli niti ene besede! Originalni so pa ti naši demokrati, ki so pokorno prišvajdrali za SLS po mescih in u -činih sedaj isto, proti čemur je začel ..proiiclržavni SLS element davno neizprosen boj.

Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
O generalni, debati glede ustave Še ne moremo poročati na tem mestu, FaÖ pa se je določilo, da bodo pri generalni debati govorili natprej oficijelni govorniki posameznih klubov na to pa tudi še ostala govorniki, katerim se bo pa določilo, koliko časa smejo govoriti, ker je splošna želja, da pride ustava pod streho do 1, maj-nika.
V	krogih opozicije se je pojavila borba za tretje podpredsedniško mesto v konštituanti, katerega zahtevajo zase: Jugoslov, klub, Zemljorad niki in komunisti, Kateri stranki bo pripadlo to mesto, o tem bo odločila konštUuanta.
Beograjski poltikarji so mnenja, da pride k generalni debati v Beograd tudi Radič s svojim šta -bom in se bo postavil ua stran opozicije.
Med Jugoslavijo in lta*-lijo so se začela trgovinska pogajanja. Med našimi zastopniki je poleg srbskih znancev Ninčiča in Trumbiča tudi povsod neizogibni dr. Žerjav. ITALIJA.
Iz Benetk, Firenz in Palerma nam prihajajo vesta o vandalskem početju in divjanju iašistovske drulia-!i, ki pobija, požiga, pretepa in pobija vse, kar je neljubo državnim oblastim.
V	R i m u "zborujoča konferenca nasledstvenih držav se bo izrekla proti priklopitvi raznih avstrijskih po krajin k Nemčiji. Tozadevno noto je že poslala konferenca na Dunaj.
AVSTRIJA.
Prihodnjo nedeljo 17. t. m. se bodo vršile na Dunaju in pö vseh večjih mestih Avstrije odločne in velike manifestacije za priklopitev Av -strije k Nemčiji.
ANGLIJA.
A n g 1 e š k ii vladi s'e ni posre -čilo posredovanje med lastniki rudnikov in stavkarji. Izvršilni odbor stav kar je v je izjavil, da so pogajanja definitivno razbita. Rudarji se zanašajo na pomoč železničarjev in transport -nih delavcev. Stavka rudarjev, želez Bičarjev in transportnih delavcev je napovedana za danes,
RUSIJA.
У Rusiji so zavzeli kmetski upori resno lice, Kmetski punti so mo čno razširjeni po gubernijah: Tambov, Voronež, Kursk in Samara, ki so že v oblasti upornikov. Upornemu gibanju se pridružujejo donski kozaki. Sovjetska vlada je odposlala proti upornikom 2 diviziji vojaštva.
4l Politična poročila.
p Volilni boj v Slovenski Bistrici. „Tabor“ in „Jutro“ sta prinesla poročilo o tukajšnjem volilnem boju , ki pa je polno laži in zavijanj, Laž je, da je imela demokratska stranka pri volitvah v konštituanto večino, 1-mela je le 42 glasov, SLS pa 76. V resnici „laž ima kratke noge“, kakor omenja demokrat-lažnjivec v „Taboru. Laž je tudi, da je dekan Cerjak raz -bil že sklenjeni kompromis, ki sta. ga imenovani stranki nameravali skleniti zoper nemškutarske soeijaiiste. Res se je nameraval skleniti tak kompromis in v to svrho je že bil izvoljen o-žji odbor. Ko pa je ta sklical sejo, da skupno postavi kandidate, bili so že demokrati razdeljeni na dva dela. To dejstvo je bil prvi vzrok razdora. Ce se sklepa kompromis med dvema stran k am a, sklepa se s celo stranko, ne pa samo z enim delom stranke. Tu pa si je lastil Gumzaj del demokratov, drugi del pa prepusti, da sklene z našo stranko kompromis. Na ta način bi dobila najmočnejša stranka komaj četrtino glasov. Res, to bi bil lep kom promis. Pa motil bi se, če bi bil kdo to taktiko pripisoval Gumzaju, vse to je bilo delo dr. Pučnika, ki je zato tako goreče zagovarjal to zahrbtnost, .Gumzaj je skraja zahteval zase poio-vico mandatov, naposled pa je milostno odstopil še en mandat kompromis ni stranld, ki bi potem takem štela 9 mandatov, Gumzej pa sedem. Volilni boj bi bil tako izostal, ker je Gumzaj prepustil dva mandata socijalistom. Toda kompromisne stranke se niso o-ziraie na kmete okoli mesta. Pač je
imela Ljudska stranka med svojimi kandidati tudi zastopnika kmetske stranke, toda preveliki apetit dr. Pu-čnik-Gumzeja ga je izpodrinil, in to je vzrok, da se je razbil kompromis. Kmetje so bili zoper kompromisno li sto in so sklenili postaviti lastno li -sto, kar je bilo popolnoma prav. Š tem so razbili kompromis in SLS stranka se je jim pridružila,, ker so tudi kmetje pri volitvi v konštituanto volili z Ljudsko stranko* Postopanje Ljudske stranice je b.lo popolnoma ko rektno, zahrbtnost nekaterih demokrar tov pa se je bridko maščevala nad njihovo stranko. Ljudska stranka vse buje v sebi najboljše res narodne e -iemente in kot stranka posestnikov, obrtnikov in delavcev ho imela na dan volitve večino nad demokratsko in so. cijalistično stranko.
Pnevne vesti.
d Demokrati — stranka defrav -dantov! V Mariboru so demokrati z veliko težavo spravljali skupaj svojih 80 kandidatov za občinske volitve. Pobrali so vse smeti, ki so jih mogli dobiti. Med kandidati imajo tudi nekega Ferdo Leskovarja. Kdo pa je ta Ferdo Leskovar? Ta mož je bil pred vojsko pri naši stranki; po vojski pa se je štulil med socijalne demokrate in je kot urednik „Mariborskega Delavca“ prišel kot zastopnik delavcev v mestni sosvet. Pozneje je pristopil k Sokolu in k stranki JDSarjev, ki ga je zdaj postavila za svojega kandidata, Mož je torej politični kameleon, ki obrača svoj plašč po vetru in je bil že v vseli strankah. To bi ne bilo še nič hude -ga. Pa mož nima čistih rok. Pred vojsko je bil načelnik posojilnice v Stu aencik. Kot tak je večkrat prevzel od posojilnice denar z namenom, da ga naloži pri drugem denarnem zavodu v Mariboru, a denarja ni naložil. Zopet je v Mariboru večkrat dvignil denar za posojilnico v Studencih, pa ga ni i esel v Studence in ga ni izročil posojilnici. Tako je oškodoval posojilnico za več tisoč kron. In takega človeka kandidira demokratska stranka v občinski odbori Najbrž ga potrebujejo za občinskega biagajnika! Za takega bi Ferdo Leskovar sodil kakor nalašč! Volilci, obrnite se s studom proč od stranke, ki hudodelnike kan -didira v občinski odbor, namesto da bi jih vtaknila v kriminal. Kdor voli s to koruptno stranko, kaže, da sam ni nič boljši, kakor defraudanti, ki se šopirijo v stranki.
d Demokrati v Sloveniji protestirajo proti davkom, katere so sami sko vali, Čuden političen pojav je ta naša JDS. V vsako vlado se vrine, da je koj pri kor tu. Neznosnih davčnih brc men v Sloveniji ni nikdo drugi kriv kot razne demokratske vlade, v kale -rih so bili vselej in do danes zasto -gani tudi slovenski mladoiiberalei Kot državotvorniki so skovali in naložili narodu tako visoka davčna bre-mena, da že ta presedajo njihovim pristašem samim. Da se operejo demokratski vladarji pred javno-tjo vsaj formalno, so sklicali v Ljubljano protestni shod proti previsoteo odmerje -uim davkom in so pri wj pr.liki obsodili sami davčni sistem, pri katerega izvajanju so sami dokaj udeleženi in sokrivi. Lepa politična stranka, ki danes protestira in obsoja, za kar je .čeraj glasovala in odobravam. Taka logika je dopustna samo demokratskim državotvornikom.
d Zadeva izvoza iz naše države. Ministrstvo za notranje zadeve objavlja brzojavnim potom, da se je izvoz žita prepovedal izkhučno le radi zdaj trajajoče suše in bi predmetna prepoved ne izšla, ako bi padavina bila zadostna. Cim nastopi deževno vreme in se izgledi glede žetve izboljšajo, se bo omenjena prepoved takoj ukinila. Ko bo namočil dež izvoznic žepe samostoj nih poslancev, bo dovoljen tudi izvoz Op. ur.
d „Nova doba“ — glasilo samo-siojnežev? V 44. št. celjskega lističa se je zagnalo neko samostojno dopi-sunče v prof. Capudra, ki je govoril dne 8. t. m. pri St. Janžu na Dravskem polju. Nauki, katere sta mu dajala „g. Kirbiš“ in „g. Golob“, šobili po zatrdilu „Nove dobe“ zelo „stvarni in odločni.“ S podrobnostmi dopisa se ne bomo bavili, ker je v celoti zloben in Iažnjiv. Nasprotno pa se čudimo dejstvu, da dopisujejo Šentjanški sa -
mostojneži v „Novo dobo“, torej demokratsko glasilo, in ne v svoj „lajbžur-nal.“ Morda to že niso predznaki od ar. Kukovca napovedanega razsula Samostojne kmetijske stranke? Mogoče je vse . . .
d „Jugoslavija“ je mešanica blaznosti, zlobe, mržnje in negacije.“ — Tako piše belgrajski „Balkan“, ki se huduje nad zagrebškim senatom, ker je le-ta zahteval, da naj se imenuje naša država — Jugoslavija. „Mi smo trdno prepričani, piše „Balkan“, da vlada g. Nikole Pašiča nikdar ne bo toga dopustila. Istotako ne moro v to privoliti niti dinastija, ker bi sicer na ta način sama raztrgala vse zveze s srbskim narodom, s katerim se je tako sijajno proslavila. Ako se država ne naziva Srbija, kar edino bi bilo pravilno, pošteno in naravno, se ne bo nazivata nikdar 'Jugoslavija, Doli z nesramno in neslovansko Jugoslavijo! Živela kraljevina Srba, Hrvata i Slo-venaca!“ — „Balkanove“ srbske cvetke naj si zapomnijo liberalni petelini, Iti opozarjajo vlado vedno na protidr-žavno hujskanje „klerikalnega tiska“, pa bo manj brezplodnega polemiziranja.
d Kako se jo goclllo sarnostojnežu Urlebu na shodu KZ! Kmetska zveza ’e zborovala v Sent Jurju ob južni železnici., Na dobro obiskani shod se je priklatil tudi samostojni general Urleb s svojim štabom. V lokalu, kjer se je vršil shod, je zavzel prostor na najbolj vidnem mestu čisto poleg govor _ nika. Vsedel se jo tako, da je bil ta ljubeznjivi Blažek obrnjen proti občinstvu. Iz žepa si je potegnil precej veliko knjigo, jo položil predse, nato, je še privlekel očale in svinčnik. Roke je dal navskriž in poslušal. Med govo -rom si je večkrat nataknil očala, vzel svinčnik v roko, odprl knjigo in pisal. Pa, o čuda! Vse občinstvo se mu je smejalo. Zato, ker se je Blažek tako modro in ljubeznjivo držal in pisal. Nekateri so celo pravili, da stenogra-fira. Drugi zopet, da io dela iz same častihlepnosti, da bi se ljudem poka zal, kako visoko učen gospod da je on. Po končanem govoru bi bil rad prišel do besede, a na splošno željo občinstva je ni dobil. Zato je začel malo mrmrali. Nato vstane pokoncu neki Mla-čjek in zavpije za njim:	„Farbal si
nas tako, da smo bili že vsi črni kot pokrivavke. Enkrat in nikdar, več, kakor celjski grofje!“ Obenem je izjavil, da izstopi iz Samostojne in pristopi k Kmetski zvezi. Mlačjeka posnemajo še drugi v obilnem številu in vstopajo v Kmetsko zvezo.
d Zaplemba „Murske Straže“ se -daj zelo skrbi demokratsko časopisje, ki trosi v svet, da je bil ta list kon -fisciran radi protisrbske ter protidr -žavne pisave. Vsa. tozadevna liberalna pisarija je laž. V „Murski Straži“ je pristrigel cenzor le eno celo notico in od dveh drugih še par vrst, ker je list kritiziral postopanje finančne oblasti glede sprejemanja eno- in dvo -Kronskih bankovcev, ki pa niso srbskega in novodržavnega izvora, am -pak so podedovan avstrijski greh. Ti staroavstrijski bankovci pa niso ne -ljubi samo klerikalni „Murski Straži“, ampak tudi liberalnemu časopis -ju. Ako liberalci ne poznajo vzroka za plembe, pa se kar meni in tebi nič zatečejo pod srbsko odejo in pod državni ščit.
d Župnik Franc Heber f. Dne 13.
aprila je po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal vlč. g, Franc Heber, župnik na Spodnji Polskavi. Pogreb preblagega pokojnika se vrši v soboto dopoldne. Pokojnik je bil dol ga leta korni vikar in pozneje kaplan na stolnici v Mariboru, nato župnik v Studenicah in nazadnje na Spodnji Polskavi. Bil je natančen in vesten v izvrševanju svojega poklica. Odliko -val se je po izredni Ijubeznjivosti in gostoljubnosti, Bil je nad vse miren značaj, ki ni mogel nikogar žaliti, zato gotovo tudi ni mogel imeti sovražnika. R* i. p.
d Občim. *e volitve v celjskem o-krajnem glavarstvu se vršijo po temle redu:	Okraja Vransko in Gornji-
grad dne 4. maja, Šmarje dne 7. maja, Celje dne 10. maja, Laško dne 12. maja.
d Volitve v Celju se vršijo dne 26. maja na dveh voliščih. Kandidatne liste so sledeče uvrščene:	JSDS I,
NSS II, SLS III, JDS IV. - Dne 21, aprila zvečer, ima SLS volilni shod
v dvorani hotela „Beli vok“ Govori govornik iz Maribora.
d Poštni uradniki in uradnice mo
rajo v Srbijo in Novi Pazar. V zadnjih mescih je bilo iz Celja prestavljenih v Banat, Srbijo, Novi Pazar m Hercegovino 10 poštnih uradnikov ih uradnic. Njim sledijo še drugi. Cvet ka centralizma!
d Iz gornjegrajskega okraja se nam poroča: Finančni svetnik Franjo Krajno dela strankam vloge za pri -stojbinski nadomestek, za kar je mastno plačan in se v kočijah vozi o-krog. Finančno višjo oblast vprašamo če je to dovoljeno?!
d Konjska dirka v Ljutomeru. -Dirkalsko društvo v Ljutomeru priredi dne 1. maja t. L običajno konjsko dirko na žrebarni pri Ljutomeru, Dir kalo se bo v „kasu-trabu“ s hitrimi konji amerikanske pasme iz kmetske reje okraja Ljutomer,.
d Za nove vlake. Podružnica Slovenskega planinskega društva v. Mariboru je zaprosila obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani, naj bi se na progi Maribor—Prevalje ob sobotah in dnevih pred prazniki uvedla dva nova vlaka in sicer bi naj e-den odhajal iz Maribora med 13. in 14, uro, v Maribor pa prihajal, ob 22, uri, kar bi bilo v interesu planincev in tudi občinstva. Občine, ld leže ob koroški progi, se naprošajo, da naj vlože nemudoma tozadevne prošnje ne, obratno ravnateljstvo v LjubUani,
d Zvišanje poštnih pristojbin. Od 1. maja t. 1, so zvišane vse poštne pristojbine v notranjem prometu. Za pisma se plača do 20 g 50 par, za vsakih nadaljnih 20 g po .25 par več. Za odprte dopisnice 25 par, za dopisnice z odgovorom 50 par. Za tiskovine do 50 g 10 par, za vzorce blaga do 50 g 10 par, najmanj pa 20 par. Največja dopustna teža 500 g. Za neplačane poštne pošiljatve se plača dvojna pristojbina* Za priporočenje se plača 1 dinar, ta pristojbina se mora plačati pri oddaji pisma- Za pakete se plača pristojbina po teži i& vrednosti. Po teži do 5 kg 5 dinarjev* od 5 do 10 kg 10 dinarjev, /od 10 do 15 kg 15 dinarjev, od 15 do 20 kg 20 dinarjev. Po vrednosti se plača do 100 dinarjev 50 par itd. Največja teža paketa sme biti 20 kg, najveeja vrednost 1000 dinarjev* Za dostavitev paketov je plačati 2 dinarja.. Vse to pristojbine se morajo plačati pri oddaji paketa. Z eno poštno nakaznico se sme poslati največ 1000 denarjev ter. se plača do 25 dinarjev 50 par, od 25 do 50 dinarjev 80 par, od 50 do 100 dinarjev 1 dinar, od 100 do 300 di« narjev 1 % dinarja, od 300 do 500 dinarjev 2 dinarja in od 600 do 1000 dinarjev pa 3 dinarje. Za povratni fe-cepis se plača 1 dinar. Iz teh podatkov je razvidno, da so zvišane vse poštne pristojbine za celih 100 odstotkov. Ker je po zatrdilu samostojnežev krivec vseh nesreč, draginje itd. edinole dr. Korošec, smo uverjeni, da bodo samostojneži zatrjeval tudi tokrat, češ, dr. Korošec je kriv tega ne čuvenega povišanja poštnih pristoj -bin,
d Red srebrnega leva kujejo v Beogradu. Vlada v Beogradu se je od ločila za ustanovitev reda srebrnega, leva, ki bo imel 5 razredov in ločil v: vojaško in civilno odlikovanje,
d Vojna odškodnina za našo državo. Vrhovni svet v Parizu je sklenil, da dobi naša država, oziroma Srbija, 10 milijard dinarjev vojne odškodnine. V to svoto pa ni všteta vojna odškodnina v blagu in živini, ka^ tero morajo dati Nemčija, Bolgarija* Avstrija in Madžarska.
d Pretkana plesalka. V Beogra-■ du se je te dni veliko govorilo o neki pretkani plesalki, ki se je izdajala za baronico „Ende“, Ta pustolovka te ponaredila štiri čeke, glaseče se na razne velike tvrdke, vsak ček se le glasil na 1000 dolarjev. Ko je name -ravala zadnji ček, glaseč se na njeno ime, dvigniti v Budimpešti, jo je zadela zaslužena usoda, kajti policist, kateremu se je ta „baronica“ zdela za lo čudna, jo je ustavil ter končno pri šel do prepričanja, da je ta ženska pretkana pustolovka. Odvedli so to v Beograd in jo vtaknili v zapor.
d Proti komunistom. Vlada v če-hoslovašiti ljudovladi je izdala ostre naredbe proti komunistom, med drugim je tudi odreclda - razpust vseh ko-* munisticnih mladinskih organizacij« ,
3
STRAŽA'*
16 äjiSlJttt ,1921-.
'd 27. даШјоаоу letne plače. Vsi prejemki novo izvoljenega predsednika -Združenih.-. .držav . Severne Ameriko znašajo na teto 50.000 funtov šterlin -gov, ali ffl'%, milijona K v našem de -narju. Virhiitega /ima brezplačno vožnjo na morja :in na suhem ter brezplačno krasno stanovanje,
d Osrednja pisarna Slovenske kr-ščansko-eoeialne zveze v Ljubljani se je preselila; v* Ljudski dom v Ljubljani. Vodstvo pisarne je prevzela v pro-svetaem delu izvežbana moč, tako da bo odslej- mogoče vsakemu društvu vedno v radostni meri pomagati z nasveti in drugimi sredstvi. Društva so naj na pisarno pridno obračajo. Pri dopisovanju je vporabljati sledeči nartov : Osrednja pisarna .Slovenske kr-Sčansko-soeialne zveze v Ljubljani, Ljudski dom; Streliška ulica 12, II.
d V»tai Izobraževalnim in bral -aim 'društvom ter dramatskim odse -kom! Slovenska kršč.-soc. zveza v 'Ljubljani' p izdala dva zvezka zbirke „Ljudski'oder,“ Prvi zvezek prinaša dve peldejanki: „Lovski tat“ in „Erazem Predjamski“, drugi pa A. Medvedove „Stare in mlade.“ Prvi zvezek stane 10 EL drugi 16 E, poštnina 1 K. ■Pri naročilih ' za več zvezkov znaša poštama 2 K. Oba zvezka se naročaja v osrednji pisarni Slov, kršč.-soc. .zveze v "Ljubljani, Ljudski dom, Streliška ulica 12 II. Društva, ki žele katero navedenih iger vprizoriti, zadobe pravico vprizoritve šele tedaj, če kupijo iste igre 10 izvodov skupaj. Vse igre. so lahko vprizorljive in zahtevajo malo oseb. Izjema je le „Erazem Predjamski“, ki zahteva historičnih kostumov, Segajte pridno po teh dragocenih knjižicah!
Iz Ptuja.
pt И»!. „Boj demokratski državni korupciji“, je tudi v Ptuju geslo vseh pošfenomislečih volilcev. Za demokratski advokatski frak so se obesili med drugimi tudi trgovci Franc Lenart, Anton Brenčič in Alojz Brenčič. Dobro je da se spoznamo! Kako dobro je, še obešati za demokratski Irak, to najbolj ve trgovec 'Janez Rie-gelbauer. Pravijo, da črez 7 Set vse prav pride.
pt Demokratska stranka je edina nositeljiea pozitivnega gospodarskega dela. Na prvih mestih njene liste sto je možje, M poznajo ptujske razmere in mestno gospodarstvo. Tako bombastično razglaša demokratska stranka v Ptuju svoj volilni manifest. Kakšno je mestno gospodarstvo, kakšno je bilo pred Ornigom in kakšno je sedaj , koliko sc je izboljšalo, to nam naj povedo demokrat je!
pt Demokratska stranka se kon -trole ne boji, stoji v „Ptujskem listu“ z dne 15. aprila. Zato je prav, da bo v bodočem občinskem svetu tudi kibi-cinala, kakor kibiciraje Pirkmajerjevi ■tajni agentje po vseh ptujskih javnih lokalih.
pt „Men’ se Marička smili“, si je zapel in mislil dr. Tone Gosak, -ko Ib zapisa: v „Ptujsiri list“: „Slovenska ljudska stranka ni postavila svoje la-
Ш\ stric in moj župnik.
Iz francoščine prevedel Paulus.
(Dalje.)
In tedaj mi je prišel v glavo spomin na nekatere srečne ure, — spomin, ki je bil še vedno sladek zame, vkljub bridkostim in prevaram, ki so jih rodili tisti trenutki,
„Se še spominjate, gospod župnik“ eem rekla m mu pokazala črešnjo, na ‘katero je svojčas plezal Pavel,
„Mislite na drug ? stvari, Regi-, аа Г
„Menite, da mi j'e mogoče, gospod ž-tpnik? Ko bi vi vedel1 kako ga ljubim ! Ni ga pogreška na njem, vam rečem, da ne!“
Sedaj, ko sem bila pri tem poglavju, me nobena sila ni mogla več u -staviti. Tukaj v Buissonu sem smela vsaj svobodno govoriti, v Pavolu pa sem morala svoje misli skrivati. in govorila sem tako dolgo, da je bil u -bogi župnik že čisto gluh,
Zvečer sva se pogovarjala in pre rekala po stari navadi. Župnik je poskušal vse svoje govorniške zmožnosti ter me prepričeval, da je žaluje-
stne kandidatne liste, ker nima dovolj pripadnikov za podpisanje liste.“
iz Maribora.
d Seja mestnega sosveta se je vršila dne 13. aprila. Sosvet je sestavil odbor, ki bo potrebno ukrenil za do -stojen sprejem češkega pevskega društvu „iiianol" dne ih* maja L 1, O težavah Pfeiferjevega gospodarskega u-rada je poročal odsekov predsednik dr. Leskovar. Milijonski deiicit, ki so ga napravili Pfeiierjevi ljubljenčki pri mestnem gospodarskem uradu, je vsak dan večji. Od mesta vsak dan zalite -vajo posamezniki in tvrdke večje svete v povračilo, oziroma za odškodnino. Nadalje ne držijo tiijatve, katere ima mesto pri posameznih tvrdkah in korporacijah. Torej škoda na dve strani. Živinska vnovčevalnica ljubljanska tirja od mesta nau xo.uüO K, katere mu baje dolguje Pfeiferjev gospodarski urad. Železniška uradnika v Nemški Avstriji dr, Blümel in Peyrer dolgujeta skupno 43.000 K na nekih provizijah, ki jih mora mesto Maribor ‘plačati za neke izvoznice. Svoječasna dr. Irgoličeva uradniška menza dol -guje mestni blagajni za blago, ki ga ie dobila od gospodarskega urada, 23.040 K 50 v. Slovenskemu trgovcu Vabiču v Žalcu jo dal Pfeifer 1, 1919 zapleniti večjo količino drv. Plačal pa jih gospodarski urad ni v celoti. Pfeiferjev gospodarski urad je prodal drva neki trgovki in mestna blagajna jih mora sedaj plačati iz žepov davkoplačevalcev. Zelo ђиЗаа je tudi baram z vagonom usujo, * i„jski vošujak je prevzel to usnje, a ker ga baje ni mogel prodati, ga je vrnil. Usnje je stalo okoli 1 milijon K. Pozneje so ga pa prodali nekemu Nemcu, Vošnjak računa sedaj mestu 13.648 K 27 v za oskrbovanje tega usnja. Referent je iz aktov tudi dognal, da je na nepojasnjen način izginilo 6 dragih kož. Svak vodje trgovine gospodarskega urada Šoštariča Zentner dolguje 1445 K, kar se bo iztirjalo sodnijskim potom. Me -stna občina bi naj plačala tudi 1 vagon češnja, ki ga pa gospodarski u-rad nikdar ni dobil. Red je bil v tem Pleifer-Soštaričevem gospodarskem u-radu tak, da blaga niti niso reklamirali. pri železnici. Zid Schwarz zahteva sedaj odškodnine 13.750 K. Tast trgovca Šoštariča žid Barta dolguje gospodarskemu uradu za nevrnjene vreče 4567 K 50 v« Se sklene, da mora to svoto Barta na vsak način vrniti. Čudna štorija je tudi z vagonom fine moke-nularice, ki jo je dal Pfei -fer zaplenili za gospodarski urad. G. Pfeifer in Šoštarič sta moko z dobič -kom prodala, a oškodovana tvrdka zahteva odškodnino, oziroma vrnitev te moke v naturi. Pfeiferjev ljubček —• „šušmar“ Kjuder — dolguje mestu 29 tisoč kron, ki niso iztirljiva. Delo vrsto manjših postavk bo moralo mesto sedaj plačati za rajnim Pfeifer Sošta-ričevim gospodarskim uradom. Refe-rentJkonštatira, da bi Pfeiferjev gos -podarski urad po mnenju strokovnjakov pri velikem prometu, ki ga je i -mel, moral napraviti okoli 17 milijonov
vanje čednost polna modrosti in ki si je ni težko priboriti,
„Gospod župnik“, sem mu dejala z resnim obrazom, „vi ne veslo, kaj je ljubezen!“
„Verjemite mi, Regina, le nekaj dobre volje in pozabili bodete In premagali preskušnjo! Tako mladi ste še!“
„Tako mlada — — — “ je veno -m'er ponavljal! — Ali ne trpi človek s šestnajstimi leti kakor v vsaki drugi starosti? Taki stari ljudje so zares čudni!
Zato sem mu tudi jaz venomer po navijala in zmajevala z glavo:
„VI ne razumete, gospod župnik , ne razmete!“
Ko sva se drugo jutro sprehajala
po vrtu, sem mu rekla:
„Gospod župnik, nocoj sem si nekaj izmislila!“
„Pokažite, da vidimo, kaj!“ „Želela bi, da pridete za župnika v Pavol!“
„Saj vendar ne morem vzeti me--sta drugemu!“
„Župnik pavolski je star ko zemlja. In stara se vedno bolj. Z ljubeznivo skrbjo zasledujem znamenja njegove rastoče oslabelosti. Ali bi ne bi-
K dobička, a namesto tega je zapustil mostni blagajni mariborski malenkost 2—3 milijone K zgube. (Posamezniki pa so si nakovali iz gospodarskega u-/ a da milijone, kupujejo velike hiše in avtomobile ter verižijo s pomočjo tis -tih milijonov. Op. ur.) — Rešile so se nekatere manj važne obrtne in finančne zadeve (referent dr. Valjavec).
d Volilce mesta Maribor opozarjamo ha poročilo o seji mestnega sosveta, v kateri se je na podlagi aktov ugotovilo ' skrajno slabo gospodarstvo raznih demokratskih velikašev, kakor dr. Pfeiferja, krščenega žida Barte in njegovih zetov, Šoštariča^ Kozinca, Zentner j a itd. v/ mestnem gospodar -skem uradu, Kdor hoče tudi v bodoče v mestih upravi imeti tale „vzoren red naj glasuje dne 26, aprila za korupt-iio demokratsko stranko! Kdor pa si želi v mestni občini varčno in dobro gospodarstvo,, bo glasoval za kandi date Slov. ljudske stranke. Proč z demokrati, kateri kandidirajo take ljudi, ki imajo umazane roke in umazano preteklost!
d „Tabor“ in „klerikalne volilne sleparije,“ Voglarjevo glasilo „Tabor“ v štev. 84 piše, da so „klerikalci vpisali nekatere kandidate kar sami in njihove privolilne podpise kratkomalo i'alzificirali.“ Piše, da „javlja g. Jak. Gabrovec, da on ni privolil v kandi -daturo na klerikalni listi in tudi ni do tične liste podpisal. Njegov podpis na listi je ponarejen.“ Tako „Tabor.“ — Da bo občinstvo znalo, kako silo rabijo Voglarjevi demokrati in kako la-žej'o, ugotovim sledeče: Nekaj dni še prodno smo vložili kandidatno listo , sem šel k sosedu g, Jakobu Gabrovec in sem ga vprašal, ali sprejme kan -didaturo na listi SLS, kakor ga je določil zbor zaupnikov. Vprašal sem ga celo, ali mu mogoče ne bo to škodovalo. Gabrovec pravi, da se nima ničesar bati in je izjavil vpričo svoje žene, sina in hčerke, da sprejme kan didaturo. Ker pa Gabrovec ne zna pisati, se je lastnoročno podkrižal na izvirniku kandidatne liste SLS, njegov sin je pa izpisal na njegov poziv njegovo ime in se podpisal kot priča. Podpisal sem se zraven Še jaz, Ako gospodje Voglarjeve vrste tega ne verjamejo, naj si ogledajo na okrajnem glavarstvu izvirnik naše liste. Tam bodo videli križ g. Gabrovca in sinov podpis. Oboje je napravljeno s pere -som g. Gabrovca in njegovim črnilom vijoličaste barve, V sredo zvečer je prišel g. Gabrovec v gledališče, kjer pomaga pri predstavah pri kulisah in enakih opravilih. Kandidat demokratske stranke neki poštni poduradnik Pozeb nahruli g. Gabrovca radi nje -gove kandidature na. listi SLS, Izlil je ves svoj žolč, grozil in zasramoval našo stranko. Na enak način so se še navalili na ubogega delavca tudi gledališki igralci. Gabcovee je izjavil, da se je podkrižal na listi SLS (ker ne zna pisati). In na podlagi te njegovo izjave je Pozeb letel v uredništvo „Ta bora“ in je v sveti demokratski nav -dušenosti napisal to „strašno“ vest, ah pa jo vsaj inspiriral. Jaz sem takoj, ko sem zvedel za „Taborovo“ notico , šel v stanovanje g. Gabrovca in sem
~	—411 , ■ јДУ«. „ffitSHgytaa—mü-
аивам«иаа^еваи!итаад!ат^дигм1вн|-ишак»№:„ «тетгасдаваж* јмишјанааавжаегра»
li zadovoljni, če bi mogli priti na nje govo mesto?
„Seveda! Toda težko bi mi djalo, da bi moral zapustiti svojo župnijo . Petintrideset' let sem tukaj, — in se _ daj sem srečen in zadovoljeni“
„Sedaj — ? Ali niste bili vedno srečni?“
„Pač ne! Sai sami veste, kako ža losten kraj je Buisson! In morebiti niste nikdar pomislili, da sem bil tudi jaz mlad. Moje sanje o bodočnosti sicer niso bile take kakor vaše, ljubo dete! Imel. sem veselje do duševnega dela, rad bi bil mnogo videl, mnogo študiral, k'er nisem bil brez nadarjenosti. Vedno sem si želel sredstev za študije, denarja in knjig, toda nihče mi .jih ni dal —! Tako sem obsivel na tej ubogi samotni, mali župniji, in zakopal svoje želje po študijah —. Bridko je bilo —! In nobenega prijatelja, nobene sorodne duše nisem imel, do -klor niste prišli vi — —, Pa človek premaga dolgčas in bridkost, ako le hoče. Srečen sem bil in zadovoljen , kakor že dolgo ne, dokler ste bili v Buissonu, in pozabil sem žalostne in hude dneve svoje mladosti.“
Sanjavo je zrl dobri gospod predse —. Gonila me je njegova vdanost ..
ga pozval, naj mi pove, kaj pomeni ta; notica v „Taboru.“ Gabrovec je izja vil, da on ni dal „Taboru“ prav no* benega poročila in mi je povedal узе„ kako so ga pestili Pozeb in igralci* — Franjo Zebot.
cl Nasilje demokratov. Kako spoštujejo demokrati svobodo mišljenja , kaže slučaj delavca Gabrovca. Ker on kandidira na naši' listi, so se „svobodnoljubni“ gg. demokrati nav m lili na njega, ga zasramovali in mu grozili, da zgubi zaslužek. Enako počenjajo nekateri demokratski; uradniki na kolodvorski pošti z drugim našim kandidatom poduradnikom. S silo bi se še ta koruptna, frakarska in ban-kokratna stranka rada vzdržala za s lo na površju. Tako počenjajo politični falotje!
d Mestna hranilnica v Mariboru ne izplačuje vlog, kakor to želijo vlagatelji. Pretečene dni je hotela vzdigniti neka vlagateljica v mariborski mo stni hranilnici ves denar, kar ga je i-mela naloženega, ker stanuje daleč izven Maribora, pa ga ni dobila. Gosp,, „ravnatelj“ Vodeb jo je prosil in rotil, da naj vendar pusti denar v hranilnici. Ko tega ni hotela, ji je izplačal le en del in ne vsega. Vprašamo Me-, stno hranilnico: Zakaj ne izplača vlog ako jih vlagatelji hočejo dvigniti? Zakaj dela strankam nepotrebne sit* nosti in težave? Ali hranilnica pod vodstvom dr. Irgoliča in neizkušenih uradnikov že nima več denarja? Dokler so „klerikalci“ gospodarili v hranilnici, je prihajalo vedno več vlog, ker so ljudje imeli zaupanje in je bilo vedno več denarja na razpolago» Ali so se začeli denarni viri mestne hranilnice sušiti, odkar ima hranilnico v rokah „uzorni“ gospodar dr. Irgolič?! V Mestni hranilnici pač nekaj ni prav, odkar v njej vlada dr. Irgolič z uradniki, med katerimi se nahajajo — stari defraudanti.
d Jezdni oddelek mariborskega Sokola ne jemlje seboj na obmejne po hode trobentača, ampak Sokoli jezdeci tulijo na jezdnih izletih, da plašijo Nemce onkraj meje, kot so svojčas delali nemški „turnerji“.
d Mariborsko gledališče. Sinoči se je ob navzočnosti g. pisatelj Finžgarja clrugokrat vprizorila igra „Razvaline življenja.“ Igra je pretresla občinstvo, ki je avtorja viharno hvaležno pozdi avljalo in ni prej nehalo z o-vacijo, dokler ni g. pisatelj iz lože stopil na oder, da je sprejel iz rok rav -> natelja Nučiča lavorov venec z narodnimi trakovi.
d Predavanje SKSZ v Splavarski ulici (dvorana JSZ). Danes v petek ob Ж uri predava dr. Somrek, Va bimo k obilni udeležbi!
d Trgovski shod 17. aprila v Mariboru. Na trgovski shod, ki se vrši 'dne 17, t. m. ob 9. uri predpoldan mo ra priti vsak trgovec, najsibo iz najdaljše okolice, kajti to zahtevajo njegovi interesi. Delegati, ki se odpošljejo k občnemu zboru morajo biti v soboto dne 16, t. m. ob 5. uri popoldan zbrani v gremijalni šoli, Jurčičeva u~ lica (Vetrinjska ulica) II. nadstropja
d Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru ima svoj re-
njegovo samozatajevanje, tako resnično, tako krotko in tiho, tako brez naj manjše grenkobe. Nikdar bi si ne bila mislila, da je trpel on, ki sem ga videla vedno veselega, vedno zado -voljnega.
„Vi ste svetnik, gospod župnik!“ sem mu rekla in mu stisnila roko,
„Pst! Ne govorimo neumnosti, dete! Trpel sem pod neugodnimi razmerami, — pa taka je usoda vseh mojih sobratov, ki so mladega, delavnega daha, pa ne morejo svojih idealov udej-stviti, kjer in kakor bi hoteli. Pravim vam vse to, ker bi vam rad pokazal, da človek vse prenese in da najde spel srečo in dušni mir, ko minejo pre skušnje. Pa zatajevati se je treba, premagati je treba samega sebe!“
Razumela sem prav dobro, toda župnik jo pridigoval v puščavi. Pre -mlada sem bila in preveč svojevoljna v nazorih. Mislila sem, da izmed nesreč se nobena ne da primerjati nesrečni ljubezni.
„Ce bo pavolska župnija kedaj pro sta, bi bil zadovoljen, ako bi mogel priti nanjo, Le, da to ni v moji mo -či: “
Dalje prihodnji^
•dni letni občni zbor v nedeljo 17. i. ш. ob 10. uri predpoldan v mali dvorani Narodnega doma z običajnim sporedom.
d Podporno društvo za odpuščene kaznjence v Maribou ima zborovanje dne 18. t. m. ob 16. uri v konferenčni sobi moške kaznilnice.
Orlovski vestnik.
o Ptuj. V nedeljo, 17. 1. m. bodo tukajšnji Orli in Orliče predstavili pod okriljem svojega izobraževalnega društva po večernicah v Narodnem domu ljudsko igro „Krivopasežnik, “ •s petjem v sedmih slikah.
o Savinjsko orlovsko okrožje priredi akademijo v St. Pavlu pri Pre -boldu v Društvenem domu v nedeljo IZ. aprila po večernicah* Prijatelji na še mladine pridite 1
o Dijaški Orel v Mariboru priredi v nedeljo dne 17, aprila 1921 v veliki dvorani Narodnega doma telovadno akademijo. Začetek točno ob У26. (5418,) uri. K obilni udeležbi vabi Odbor.
Gospodarstvo.
g Koliko davka plačuje Slovenija. ,Vai dohodki, katere ima naša država od Slovenijo, znašajo 2 milijardi in 16,869.151 K; vsi izdatki države za Slovenijo pa znašajo 1 milijardo in 433,829.426 K; naša država torej dobiva iz Slovenije 731,640.025 K letnega prebitka. Za vsako osebo v Sloveniji se računa od dojenčka naprej, da plačuje letno 2400 K samo državnih davkov. Ali ni torej naš klic in zah -teva po avtonomiji za Slovenijo uprar
vičen? Le zaslepljeni samostojneži tega ne marajo uvideti,
g Kaj bo z eno in dvokronskimi bankovci? V obmejnem Mariboru so sklenili trgovci,; da mora vsak sprejeti eno in dvokronskega drobiža do 50 K, a ko so dobro žigosani da še to le pri velikih plačilih.'. Pri manjših plačilih pa se vzame le toliko, kolikor presega ta drobižna svota množino večjih bankovcev. N. pr, od 44 K se vzamejo od avstrijskega drobiža le 4 krone, Desetkronske bankovce, ako so pravilno kolokovani, pa mora sprejeti vsakdo v vsaki množini. Eno in dvo kronski drobiž bo vzet prihodnje dni čisto iz prometa ter zamenjan,
g Vrednost denarja. Ameriški do lar stane 138% do 139 naših kron* 100 avstrijskih kron Stane 23/2 naših kron Za 100 nemških mark je plačati 226 do 228, za 100 čehoslovaškah kron 190 jugoslovanskih kron. 100 laških l.r stane 645 do 660 naših kron,
Kaj je balkanizem!
(Konec.)
Če vprašaš Srba, kako se mu gol di, odgovori vsakokrat in brez izjeme: ..Dobro!“ — Ako ga vprašaš, kaj dela: „Nič!“ —• Če prideš čez par mescev na urad vprašat, kedaj se bo tvoja prošnja rešila, 'dobiš navadno od govor: „Ima vremena!“ (Saj je čas!) Vidimo torej tu popolnoma nasprotne razmere, kakor pri nas, kajti Slovencu se ne godi nikdar dobro; dela ima vselej polne roke; nasprotno, on se čuti nesrečnega, ako ne more svojega opravka mesto jutri že danes izvršiti.
Skoro povsod vidiš radi tega narodnega indiferentizma tudi precejšno nesnago in nered. V smislu naših na-
zorov vidiš tukaj čut za čistoto v neposredni zvezi z nemarnostjo: Kakor že Homer opisuje Odisejevo palačo, v kateri leže križem kože, noge in parklji tam zaklanih živali, tako je to še večinoma danes na Balkanu,
Ti za nas nerazumljivi pojavi ma-iobrižnost za red, snago in posebno za vestno delo na Balkanu, te označujejo vsi kulturni narodi tipično kot . balkanizem“, in ta nedostatek smo i mi takoj po ujedinjenju neprijetno občutili, katerega ne odstrani vse naše bratoljubje. Naravno delaven in skrben Slovenec ne prenese naravno brezbrižnega Balkanca. Odkar so v Belgrade skoro vsi uradi osredotočeni, so postale tožbe stalne, da nič več ne napreduje ali da vse stoji; carinarnice s srbskimi predstojniki in u-radniki so nam n. pr. nudile za to že več dokazov, kakor jih je bilo za za- j dostno prepričanje potreba.
Teh 'dejstev pa ne pobije tudi no- j bena cenzura in nobeden obrekovale^. ; ki cinično s prstom kaže: vidite, lo so ; „protidržavni elementi“! V naši državi vladata enkrat dve kulturni struj?, z zapadna in iztočna,
imajo pa to
Slovenci ali Hrvati v rokah, potem nas ne morejo Srbi dohajati. Nas pa Macedonči ne bodo nikdar dosegli in ie upanje o kulturnem kakor tudi gos-podarstvf nem izenačenju zgolj utopija, gola Iraza ali pa trpka nevednost, kajti tu so pred vsem klimatične raz-I mere ohbočilne, na kar se vedno pozablja : hladnejši kraji imajo več kulture, kakor vroči. Tim višja je kje po vprečna toplota, tem manjša je kultura; da je pa klimatičen razloček na or, med Slovenijo in Makedonijo sko-
ro isti, kakor med zmernim m vročim podnebjem; ve .vsaj oni,., -ki je. živel _ v obeh krajih dalje. Globokih Mimatič-« nih razlik pa ne bo premeniia-nobena politična stranka, kajti bi moramo-računih samo z. gotovimi, nepremaklji vimi dejstyi. Vemo pa flalj-e, da. je zemlja, čim toplejša 'je, mdi lem ioanjf plodna za veleume; saj že-'Srbija, sama ne Šteje nikakih . svetovno.u.zqNfeih znanstvenikov, filozofov, pesnikov, humanistov, glasbenikov ati; iznajditel-jev; in v Stari. Srbiji ali Maeeđomp še man;e.	•	-
„Protidržavni elementi“ torej tudi niso taro, kjer;.se o-pozarja na naše bistvene napake, in naravna nasprotja, -temvečM^m, kjer se previdno in dobro prerabunjeno zakrivajo. In to bo zgodovina prej ali slej tudi potrdila; upajmo pa3 da ne prepozno!	Sk ©pijanski.
Novejše.
Otvoritev ustavne debate v konstituanti je rodila dosedaj izvolitev samostojnega Ureka tretjim. podpred -sodnikom in govor ministra 3Miko -viča,
Antanta izjavlja 'Avstriji, da ukine takoj s pomožno, akcije Av «■ strijoem, ako avstrijska vlada ne pre» preči gibanja, ki stremi za združitvijo Avstrije z Nemčijo.
Po novejših poročilih so doživele turške čete v Anatolijv pod poveljstvom Kerna! paše znaten poraz. Turki so napadi Grke, ki ; so pa takoj prišli .k protinapadu, pognali Turke na umik in jim .zaplenili:-6000 mož, 15 častnikov, 5 topov m .12 stroj nie.
ftS
MALA NAZNANILA
KLffiSlI!
za шт e
vseh vrst, navadne kakor tudi najfinejše priporoča po nizki ceni Prevzame stare klobuke v popravilo in preformanje.
JGS. ROBAR, modistinja,
Maribor, Ruška cesta 7/II.
IISSГЗ9 zra^ca lovska puška US C;č! G s p. sobna kredenca z zrcalom in roarmirjem, perilo za novorojenčka se preda. Vpraša se v upravi lista.	199
lep. se jako ce-П01ШУПЕЈ, no proda Naslov Gospa M. H. Maribor, Razlagova ulica 21, pritličje desno. il*7
100 ki kuhan, masla
potrebujem mesečno Kdor mo re dostavljati zanesljivo celo leto naj pošlje ponudbe na Karl Sobaus, pekarna, Maribor. 183 2—2
Hiša v Hitenju cLf^I:
pravna za trgovino ali gostilno, se proda. Naslov pove uprav-ništvo.	2 2 186
Stenograf (»inja)
za Ljubljano s perfektnim znanjem slovenske in nemške stenografije se sprejme v odvetniško pisarno. Nastop najkasneje do I. junija t 1 zagotovljena je soba z električno razsvetljavo in cena prehrana. Ponudbe pod 1875 na upravmštvo. 2—2 191

Ц!Х, z vrtom in hlevom, soln-čna lega, se proda. Maribor, Ob Bregu 24.	2—3 195
Ceno kupite Äe h£S
120'—, t90'—, 230'—, moške spodnje hlače K 80-— in 88'—, irajce pisana ali bela K 120-—, Ц5’—, I/O-—, hlačevina 126 cm uroka 1 m K 7O— do 148*—, piavotisk, lep, 1 m K 40-—, '55'—, 48'—, oksford, dober 1 m S. 40-—, 46'—, rujavo platno ! m 34-— do 40-—, šifoni, fini I m K 42’— do s0‘—, predpasniki za ženske K 58-—, 66-— 72'—, 85'—, glavni robci, lepi i K 30-—, 36 —, 42'—, konjske itrange 1 par K 24-—, 30-—, $8-—, 44-—, uzde navadne in pletene K 15-—, 17-—, vrvi za :-eri!o, zidarje, tesarje in seno; iežni-gumi plašč, angleški kron 1120*—, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške oblete 1 m K 130-— do 145 -—, to-rletno milo, žepna zrcala, britve, rože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasse igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi
aiojzij Oniušek, Paribor,
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65
LIVARNA
ZA
ZVCNOVE IN KOVINE
POPRE) DEHZEU SIROVI
NRRIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
je zopet v obratu!
CERKVENE ZVONOVE
izdeluje surove litve v vseh kovinah in zllt-vinah (bron, medenina, aluminij itd )
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERKVEII SVETILNIK!
Vsa oprema za žgainies, kletarstva, pivovarna, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, p'pe za pivo, uteži iz medenine ast-nega izdelka. Popravljalnica za brizgalne itd.
Bt
Inž. I & H. Bühl.
1&8
Cast mi je naznaniti cenj. občinstvu, da izvršujem brez konkurence po zelo nizki ceni slikanje sob, pokrajin, podob, slik ali portretov. Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Franc Krajnc
NarlBor
Cvetlična ulica 8.
Howe lekarna
pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
založena z vsemi zdravili
se priperofa. 2-2 m Bogdan Oeirlđe.
175 9—10 I
Inserirafle v Sftagi!

Spodnještajer: Stolna ulica štev. 6.	ika ljudska posojilnica II Marihnril ree. zadr. z neom. zav.	
		
j Ш Ш 8er Obrestuje	vloge	po 4% ±ш -4V4% I
. i Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 185 brezplačno. ie		Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
1 iss Sas've.lSelasi	devek	plačuje g*os«sJil»»žcs& ша.жза«&.. |
izdajatelj in založnik: Kons. „Strafe.“	.Odgovorni urednik: .Vlado Pušenjak.
ЏЖЖЖЖШЖА Ж X ЖЖШЖЖЖЖЖЖ
m
m
m
m
ш
x
Ж
M\
preselitve trgovine
v svojo lastno hišo
ж v ffarifeorti, ikkksmđmm cesta 13
ж
Ж
Ж
Ш
^ Kdor torej kaj rabi in želi dobiti dobro blago za malo denarja, naj si. blagovoli vse nabaviti
X m ж m ж
prodam veliko zalogo manufaktumega blaga, perila, robcev, nogavic itd.
po zelo znižani ceni.
v trgovini J. N. Šoštarič
171 Msrtfeör, Gosposka ulica 5.	«-?
X
X
X
Ж
Ж
Ж
m
m
ж
Ж
Ж
m
m
m
m
ж
m
m
m
ш
X ХХХУХХХХ X X XXXXXXXXX
Usoßt» ш st тазшишп tit* oteorkm iG. взџгИм v 1*<р1гГи tuxdl it*iters- j &егмШш SeSexmi&Jteim џг*
»vt»i шг vknotoh refe» (osmič®).
Жв& o&ilem oiüisle se ifdis&rofrm we i-s A.mdreJ
10.000 kron
nagrade onemu, ki pri meni, v noči od sobote do nedelje ukra dene različne svilene robce in svilnato blago popolnoma izsledi, Pred nakupom teh predmetov se svaril Karol Worsche, Maribor,, Gosposka ulica št. io.	tel
2-10 194
Klobuke,
čevlje,
obleke,
perilo,
dežnike,
tržne torbice
in razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2
„Straža je najbolj razširjen list na Slovenskem! Za to imajo inserati najboljši uspeh!
m

Tisk Cirilovo tiskarne v Mariboru.