NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik avgust 1991 • Številka 30 • leto XLV • cena 25 dinarjev V svetu pele žogice Tenis je šport, je veselje, je igra, ki navdušuje, je ena od najbolj priljubljenih oblik rekreacije. Novi tednik vam v današnji šte- vilki predstavlja teniško prilogo, v kateri smo zbrali podatke o igriščih na celjskem območju, o izboru opreme, zdravniške nasvete in nekaj koristnih priporočil vsem ljubiteljem igre z belo žogico. Strani 13, 14, 19 in 20. ekronani rhitekt a orgiami Svet Antona Petka iz Celja sta glasba in orgle. Stran 16. %2, ioboj pri iglajniškem iralu stran23 O radio bira miss tel 7 ki tednilc m na mM izlet 1^ -interier ^"»drov trg 9, Žalec 'NAJBOLJ OBISKANA ^ '5 POHIŠTVOM in "a Štajerskem! ||l,'laiboli ugodni NA 12 MESECEV in| iC^^inskem plačilu! Hslo iaholko privatizacije Dober mesec dni ima na voljo Slovenija, da stre presneto trd oreh privatizacije ali lastninjenja podjetij, kot ji pravijo po novem. Kaj bo prinesla nova zakonodaja? Očitno kapital in s tem oblast državi, delavci pa kot ponavadi ostajajo praznih rok. Stran 4. 2. STRAN-1. AVGUST 1991 NT&RC STRAN 2 Kovača odpoklican SenUunkI premier zmagal ¥ »liaerskl ¥OJnl^ Franc Kovač ni več pred- sednik skupščine občine Šentjur, Ladislav Grdina pa je dobil zaupnico poslan- cev, da še naprej opravlja delo kot predsednik šent- jurskega izvršnega sveta. Takšen je bil izid glasova- nja na zasedanju šentjur- skega parlamenta v sredo, 24. 7., ki je zasenčilo vse ostale točke dnevnega reda. Po dokaj mirnih štiriurnih razpravah o proceduralnih in tekočih družbeno-eko- nomskih vprašanjih je vidno porasla napetost. Pred sa- mim zasedanjem je vladala vehka negotovost, nihče si ni upal napovedovati izida merjenja podpore poslancev šentjurskima voditeljema, ki sta že nekaj mesecev v izrazi- tem političnem konfliktu, ki se ga nikakor ni več dalo re- šiti s »poravnavo«, ampak iz- ključno z ali-ali... Tako je to interpretiral predvsem predsednik izvrš- nega sveta Ladislav Grdina v svojem pismu odbornikom pred mesecem dni, kjer je za- pisal, da predsednik skupš- čine izvaja premišljen scena- rij, da bi se znebil izvršnega sveta in da v takšnih pogojih nezaupanja ne more več nor- malno delati. Po poslovniku je lahko Ladislav Grdina zahteval razpravo samo o svojem odstopu, razpravo o odpoklicu predsednika parlamenta Franca Kovača pa je zahtevala skupina po- slancev Krščansko demo- kratske stranke. Preden so začeli z razpravo odborniki, sta oba lideija predstavila svoja daljša, zelo obtožujoča ekspozeja. Ladi- slav Grdina je predsedniku skupščine očital, da nepre- stano ovira in se vmešava v delo izvršnega sveta ter širi nezaupanje. Tako naj bi bilo že vse od začetka, od plače predsedniku izvršnega sve- ta, preko proračuna in konč- no do nakupa delnic pri Šta- Na zasedanju skuščine so tudi obravnavali informa- cijo Komiteja za delo in Za- voda za zaposlovanje o gi- banju nezaposlenosti v ob- čini in aktivnosti zavoda pri njenem reševanju in ob tem ugotovili, da trendi ni- so neugodni, da pa je za- skrbljujoča relativna neza- poslenost (od marca do ma- ja se je število nezaposlenih v občini celo znižalo od 580 na 550). Na tapeti je bilo spet ekološko sporno Alpo- sovo zažiganje obešalnikov in vodovodni izvir Kozari- ca, kjer pa bodo še počakali na natančnejše podatke strokovne analize, odločili pa so se tudi da pripravijo celovito, vendar ločeno raz- pravo o socialnih in razvoj- nih programih ter tekoči gospodarski politiki. jerski obrtni banki, za kar ga je Kovač obtožil, daje ravnal samovoljno in namigoval na njegovo okoriščanje, zaradi česar je mimo njegove ved- nosti poslal kontrolo SDK. Grdina je zavrnil vse očitke o domnevni korumpiranosti in samovolji in dejal, da je bilo možno kadarkoli izvede- ti odkod denar za 400 tisoč DEM vložka za nakup del- nic, vendar tega dejansko nihče ni hotel, pač pa samo kako minirati izvršni svet. Predlagal je tudi ustanovitev skupščinske komisije, ki bi preverila vsa sporna vpra- šanja. Franc Kovač je Ladislavu Grdini očital oblastništvo, samovoljo ignoriranje skupščine in njenega pred- sednika, saj na primer o vlož- ku za nakup delnic ni odlo- čala skupščina, niti ni o tem odločal izvršni svet (o tem ni zapisnika), poleg tega meni, da bi se ta denar lahko ko- ristneje uporabil (obrtna co- na) itn. Zameri mu globoko človeško podcenjevanje, vendar bi ga že Zciradi tega, ker je predsednik parlamen- ta, moral vsaj prenašati. Po njegovem mnenju ni Grdina nikoli argumentirano reagi- ral, ampak se je posluževal s polresnicami in polinfor- macijami. Na koncu se je še vprašal, zakaj se ne pove ko- liko delnic ima Grdina, in ali lahko en človek reši občino? Odborniki, vidno vznemir- jeni po njunem nastopu, so si bili edini, da gre za težke obtožbe, da vseh odprtih vprašanj na zasedanju ne bo- do mogli rešiti, vendar so iz- razih prepričanje, da je takš- no stanje nevzdržno in zelo škodi občini Šentjur. Po sko- raj dveurni razpravi so se za- to soglasno odločih, da gla- sujejo za zaupnico Grdini oziroma o odpoklicu Franca Kovača. Po tajnem glasova- nju je za zaupnico predsed- niku izvršnega sveta od 38 odbornikov glasovalo 29, pet jih je bilo proti, štirje pa so se vzdržali. Za odpoklic Kova- ča pa se je izreklo 28 odbor- nikov, 9 jih je bilo proti, eden pa seje vzdržal. Franc Kovač bo opravljal delo predsedni- ka parlamenta do izvolitve novega, predvidoma jeseni. ROBERT GORJANC PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE Hrvaška agonija Da v vsaki bitki štejejo samo zmage, zgovorno priča tudi na- ša, ki že prinaša prve sadove in to večje in hitreje kot smo se nadejali. Poraz je z druge stra- ni sila neprijetna stvar in z Tyim se trenutno (bolj kot J A) otepa Hrvaška, ki že lep čas niza neuspeh za neuspehom na vseh frontah: na bojnem polju, v medijski vojni, na zvezni in medrepubliški ravni in celo v tišini. Večina analitikov se strinja, da je sosednja republika šla predaleč v posnemanju slo- venske strategije osamosvaja- nja, napaka ni v samem kopi- ranju temveč predvsem v tr- mastem ignoriranju dejstva, da ima Hrvaška v primerjavi z nami »samo« en problem več na tej sicer skupni poti - del srbskega naroda na svojem ozemlju. Sedaj je kot na dlani, da je prav ta problem postal največ- ja ovira hrvaški Končno bo treba '''^'■'4 ima največ zalug JSi je od samega prjTjnrf, 1 hrvaške Srbe vzt^M bujala« k vst^i Sm napravila iz njih številka ena. OčitnoWt dman od samega dovolj resno jpmjM groženj o pripojit^mt več, »hlodovno revfl podžigal in izkoriš^jM genizacijo Hrvatov ■ da bi jo zatrl v kali nem navideznem m svoje oblasti je šel cpi daleč,dajepopolnom2 ral izgubo vsakršnega^ na Kninsko kr^jmo v sedcu še kako ftudj i! maščuje. ^ Takrat je Tudman upravičeno govori} o kih in teroristih vKnin.' jini. Prav nerazumljivo^ ko ni znal obrniti vsgJl njih o vega početja. ■ pravijo, da je pre\M o razdelitvi Bosne. ^| krat so se stvari bishr^} menile. Začetna »m ranost« za Knin in ^ skrinje nespretni posedi ške milice na tem obmo( opogumili Srbe ševdni§ Uh Hrvaške, fronta seje razvlekla, spopadi p; dobivati obrise med, ne. Za nameček je ; bežna J A, ki sejipc: na priložnost za - izpit. V takšnih okoliščn..:. skoraj vsakodnevnih ^ dov, je Hrvaška raz:'a mostojnost, čeprav oblasti na dobri tre;,.. ga ozemlja, to in DMi umik J A iz SiovenijB de samo še stopi^^ kaže, da se hrvaške^^ sile v teh bitkah, iiM ne znajdejo n^bojM turi novinarji, ki soM udomačili pri nas, soja ga kaj kmalu ugoto\-i!i 4 blema hrvaške oda nično ne gre istoveti: skim, to pa počasi i tudi mednarodni (k uradna Hrvaška se spreneveda. Najhuje pri vsem Hrvaška zaradi sv<\ vosti, neveščega vc tike in medijske vo, zaveznike in razutl di) v Jugoslaviji v zveznem predse praktično osamljea razmerje moči v q) kratkim bilo 4:4. < in BiH sta namre ma« spoznali, dani bo mogla takohitn venski odcepitvi, i navzočnost v Jtii jim daje kolikor tol da preživita. storili vse, da Hry» v Jugoslaviji, saj bi ko zoperstavili ^ gorski prevladi. Srbija z druge stri tovo ne misli izp^. priložnosti, da reS spodari v ostanku • Miloševič dobro vi nutno Tudmanova, - kako ohraniti tU danjih mejah in » uspe le v okviru no vije, hrvaške poO^ njih o njeni uredi^ da močno oslaDU^ pa prav za toliko fl^ Za takšno agon^ soseda kriva v gi^J' Nespametno bib% bi se namesto k stalega položaja f^^ nju krivcev za lai'".^ je. Zanje je še Slovenija in sa^" ^ ko, da Tudman „| dalečvpreprečeg^^ osamosvojitve ^'^pt tem bo seveda se"^^i ga zaveznika, ki nas že prehodne' i kako lahko po^^''^ A šr0^ V lov za posojila Konjiška skupščina o gratlnjl telovadnice Konjiška skupščina je še- le v tretjem poskusu opra- vila z julijskim zasedanjem, ki je bilo v znamenju spreje- manja številnih odlokov in soglasne podpore k nadalj- nji gradnji telovadnice (športne dvorane) v Sloven- skih Konjicah. Poslanci so z odloki opra- vili sorazmerno hitro in brez posebnih zapletov. Mnenja so se kresala le ob odloku o točenju alkoholnih pijač, saj je ob željah o prilagajanju na evropske standarde pre- vladalo neskladje med raz- mišljanji in dejanskim sta- njem. Med drugim so Konji- čani spremenili komunalne in krajevne takse, kije odslej 17.50 dinarja in bo v največji meri porabljena za razvoj smučarske infrastrukture in zdraviliškega turizma. Razprava o nadaljniji uso- di gradnje telovadnice v Slo- venskih Konjicah je izzvene- la v enotnem prepričanju, da je z deli potrebno nadaljeva- ti. Za prenekatero manjše konjiško podjetje in obrtne delavnice je sodelovanje pri tej naložbi skorajda edini vir prihodkov, zato bi zaustavi- tev del pomenila nove go- spodarske težave. Poslanci so zatem izbrali komisijo in jo zadolžih za preučitev vseh možnosti za najem najugod- nejših posojil, ki naj bi po- tem z referendumskimi sred- stvi (samoprispevek se bo iz- tekel prihodnje leto) zado- stovala za dokončanje po- membne naložbe. ŽZ Grb, šole, ulice Iskanje identitete je značil- no tudi za novo konjiško poli- tično oblast, ki je pred meseci navdih za spremenjen mestni grb poiskala v zaprašenih ar- hivih in pečatniku iz leta 1571. Grb je zdaj rdeč ščit s srebr- nim in vzpenj^očim se ko- njem na belo-rumeni podlagi, po zamenjavi insignij pa je na vrsto prišlo preimenovanje ulic in osnovnih šol. Spornih je osem konjiških ulic: Titov trg (predloga za no- vo ime sta Mestni trg ali_ Slo- venski trg), Milenkova (Žiška ali Oglejska), Bračičeva (Rim- ska ali Slomškova), Kidričeva (Maistrova), Kurirska pot (Pri studencu ali Pri izviru). Tovar- niška (Usnjarska), Prevrat I (Mariborska), Prevrat II (Šta- jerska). Pri preimenovanju os- novnih šol je povsem razum- ljiv in logičen predlog o eno- stavnem poimenovanju po krajih, kar so pred slabim le- tom dni že storili v Vitanju, za- tika pa se edinole pri obeh ko- njiških šolah. Odločitev bo morala pasti med preprostim poimenovanjem z vrstilnimi števniki, kar je bilo v rabi pred dobrima dvema desetletjema, dokler ni bila zgrajena osnov- na šola Dušana Jereba, ali pa med imenoma Pod goro in Ob Dravinji. Izvršni svet je predloge ustrezne komisije na zadnjem zasedanju sprejel in jih bo po- sredoval v enomesečno javno razpravo, nakar se bo kolesje znova zavrtelo in morda po- metlo z ostanki prejšnjih časov. ŽZ Dvoboj pri voglajniškem koralo KOMENTIRAMO So si Šentjurski odborniki po sredinem parlamentar- nem zasedanju, ki se je ob koncu spremenilo v pravcati politični triler, oddahnili? Morda, to bo pokazal čas. Očitno je bilo poslancem po vseh »škandalih«, »medij- skem ekshibicionizmu« in neukročenih domačih govo- ricah dovolj in zaradi mira v hiši in odprave kompleksa »klovnovskega mesta« na zunaj, so sklenili konfliktu med obema voditeljema na- rediti konec. Da je naveličanost šla pre- ko zadnje meje potrpežljivo- sti priča tudi dejstvo, da so se o ali - ali opciji bih pri- pravljeni odločati na podlagi »mehkih dejstev«. Se pred analizo in poročilom skupš- činske komisije, ki naj bi raz- krila resnico o vzrokih več- mesečne prepirljive gimna- stike. Kot je pomislil eden od poslancev, bodo morda potem pred novo zadrego, če se bodo Kovačeve obtožbe pokazale za resnične, ampak vseeno... najbrž si je mislil, da bo takšno zadrego zdaj že vsega vajeni Šentjur zlahka pogoltnil. Razplet, kot se je zgodil, ima neke svoje zakonitosti. V odsotnosti trdnih dejstev, torej uradnih podatkov, se je zaupanje ali nezaupanje izre- kalo na podlagi prepričljivo- sti stališč, ah slikoviteje, na podlagi prepričljivosti ob- tožb in obrambe. Odločilno verbalno merjenje pri »vo- glajniškem koraku« pred- zadnjo sredo pozno zvečer je soočilo dva nasprotujoča si koncepta, taktiki in strate- giji- Mag. Franc Kovač kot predstavnik »politokratske- ga« modela je stavil na dov- zetnost, če ne celo na osu- plost poslancev za vidne kr- šitve institucionalne disci- pline, ko je obtoževal Grdi- no, da ne upošteva skupšči- ne in njenega predsednika in se skratka gre samodrštvo. Čeprav ima izpričana kršitev demokratičnega protokola (npr. to, da skupščina ni gla- sovala o vložku za nakup delnic pri Štajerski obrtni banki) svojo težo, pa je sku- paj z drugimi domnevnimi kršitvami in »nekorekt- nostmni« vse to preveč di- menzioniral in verjetno pri poslancih, ki niso celovito pučeni o formalnostih in po- slovniku zapadel v »kompli- ciranje«. Končno je tudi vo- denje sej, priprava sklepov. skupščinskega zapisnika in gradiva subjektivna presoja in interpetacija. Nadvse ne- produktivno pa je bilo njego- vo osebno ogorčenje zaradi ignoriranja premierja (zame- ri mu, ker je bil pri njemu samo dvakrat v pisarni), ker ga »globoko človeško podce- njuje« itn. V javni politiki, ki je predvsem domena intere- sov in hladnih, ter neosebnih odnosov, so takšne »Kovače- ve užaljenosti« nerelevante kategorije. Napaka, čeprav bi na kakšen bolj sofisticiran način morda bolj užgala, pa je bila tudi zadnja taktična poteza, ko se je sestal brez vedenja predsednika kmeč- ke zveze s kmeti in kjer naj bi skupina teh Grdino »nag- nala«. S tem je pravzaprav storil uslugo Grdini, ker je takšno ravnanje pri tistih morda še omahujočih po- slancih, do katerih je pricur- Ijala ta podrobnost, iz premi- erja naredilo mučenika. Vendarle pa se zdi, da je Kovač počasi in sistematič- no izgubljal, ker je zanemar- jal pomen »življenjske mate- rije«, ko ni prepričeval o svo- jih dvomih na račun premi- erja z jasnostjo detektiva (kar seveda ne pomeni, da se Grdini prejudicira kakšna umazanija) pri ekonomskih, socialnih, razvojnih in dru- gih vprašanjih: »Ne vem, ni- sem strokovnjak za to«, »morda sem kriv, ker se ni- sem bolj informiral«, »težijo je vse to dokazati, ampak ne- kaj elementov o tem je« itn., so bila ob nedorečenosti tudi večkrat pojasnila, ko je šlo za povsem konkretna vpraša- nja iz tega korpusa. Izrazita defenzivnost, za razliko od viharne vehemence, ko je šlo za »politokratska« vpra- šanji. Danes, ko gre za preživet- je, pa je ljudem veliko bolj mar »za ekonomijo kot poli- tiko« in očitno seje tega do- bro zavedal predsednik iz- vršnega sveta Ladislav Grdi- na. Nekateri podatki pričajo, da ga je njegova službovalna biografija v gospodarstvu za- pisala kot izrazitega tehno- krata in je zato imel veliko težav v režimu, kije zahteval »moralno politične karakte- ristike in udejstvovanje«. Če nič drugega, se je čas obrnil njemu v prid, saj je danes čas tehnokratov, ekonomistov. Njegova strategija je izrazi- to »finančna«, vsaka razpra- va in polemika je v jeziku denarja. »Ne moremo mimo proračuna«, »zaradi tega se ni zmanjšal proračun«, »na- ložba v ŠOB bo izrazito mul- liplikativna«, »republiška vlada govori o povečanju subvencij, ne pove pa odkod denar« itn. Kljub temu, da ne »tiska denarja« in pri lju- deh ne vzbuja, predvsem ne lažnega optimizma, je že sam po sebi bolj komunikativen, ker se dotika stvari, ki so živ- ljenjskega pomena. Na pro- ceduralna parlamentarna vprašanja odgovarja v stilu »gospodu Jagruje bilo odgo- vorjeno na vprašanje tako, kot gaje zastavil«, ne razdaja se z emotivnostjo, pri tem ne pozabi povedati, da so kljub težavam zgradili nekaj cest, izogiba se tem o domnevnih incidentnih situacijah, obe- nem pa sije ravno zaradi te- ga, ker se zaveda kako se bo v teh suhih časih potrebno tudi z republiko boriti za vsak dinar, upal tako radi- kalno postaviti dilemo ali- ali, zavedajoč se hkrati stran- karske mavrice svoje vlade in možnosti ministrskega vpliva na »bazo«. Franc Kovač je zagotovo doživel politični poraz, dru- gače se glasovalnega izida enostavno ne da komentira- ti. Vendar je vprašanje, če je Ladislav Grdina ^doživel po- polno zmago. Čisto mimo skupščine ne bo mogel več pri takih projektih kot so bi- le delnice v SOB in na neka- tera neprijetna vprašanja bo moral odgovoriti, ko bo skupščinska komisija kon- čala delo. Tudi morebitno spektakularno odkritje, ki bi potrdilo sume predsednika skupščine, pa Franca Kova- ča najbrž ne bi vrnilo nazaj iz poslanske klopi (kjer bo spet sedel) za predsedniško mizo, ker se zdi, da bi se razpolože- nje potem bolj nagibalo k te- mu, da bi bili raje brez obeh, kot pa spet z rehabilitiranim sedanjim poražencem. Eno- stavno gre za domnevo, da Šentjur ne bi »tvegal nove politične utrujenosti in zasi- čenosti« z istimi ljudmi. ROBERT GORJANC NT&RC 1. AVGUST 1991 - STRAN 3 Bela knjiga o niržnji KOMENTIRAMO ^ ciovenJjJ koti mi- '^'■tj ni povsem poje- ^S^iost, zrn^ge po \ vojni za carinske %veniji in še zmeraj '^pojasnjeno ozadje ^^3^ umika JA iz ^Kaj bo Slovenija trimesečnem pre- -Sko možnosti je, ^^\pa s konkretnimi ■.'pomaga (krediti, *^ sodelovanje, mznanje), Beograd [\lada, Srbija m J A) ."jjnanj brezobzirno različne pasti in Kaj j^ sploh spo- editi zdajšnja vla- natnreč, ko se je ..^^v tako nevarna voj- \za zelenimi mizami .■ičenih diplomatskih ^, In končno - ali bo ^ ^rojna za Slovenijo jjf' Koliko časa bo prednost? Ali ne bo ibolj z občudovanjem ^pogyalske spretnosti ^jekotpananjeno vo- ^osobnost? '■^neka druga vojna za yjo še ni končana, ^ski minister za in- ^je Jelko Kacin ob- mlizo o ravnanju ,med agresijo JA na čez čas. Pravi in pv, da se ne mudi. geia založba je z bli- 'anagUco, vsa čast taki mslnosti, natisnila :£ntamo knjigo o voj- leii v Sloveniji. Najpo- tiejši možje v s loven- viorialni obrambi so višje čine. Enako je ii Blagoje Adžič tiste 'in starešine, ki so med vojno ravnali najbolj sr- dito in brezobzirno - četudi samo z grožnjami. Nekateri osamljeni pojavi, na primer afera zastran članka o slo- venski demokraciji v News- weeku, pa kaže, da bela knji- ga o vojni in demokraciji v Sloveniji še ni napisana. Ta trenutek pa je na mizi bela knjiga o vojni. O napa- dih zveznega sekretariata za ljudsko obrambo na teritori- alce Janeza Janše in na mi- ličnike Igorja Bavčarja. Belo knjigo je napovedal polkovnik dr.Miodrag Star- čevič v sarajevski Nedjelji. V intervjuju, ki mu ne gre odrekati dokumentarnosti in pravniške strokovnosti, je več presenetljivih izjav na račun slovenske vojske in miličnikov. Najhujša je tale: Vsa načela, ampak prav vsa, so bila v spopadu v Sloveniji kršena... (mišljena so načela mednarodnih humanitarnih konvencij). Polkovnik našte- va zahteve mednarodnih konvencij o ravnanju med vojno: kdor se ne brani, ga ne napadaj, ne napadaj ne- oboroženih, ranjenih, bol- nih, neguj bolnika in ranjene ne glede na to, kateri strani pripadajo, civilno prebival- stvo je nedotakljivo, tudi pri- padnike oboroženih sil, ko predajo orožje, je treba obravnavti humano in po- dobno. Nato dr. Miodrag Starčevič navaja konkretne primere. Takole: Saša Ljubica je od- šla s kolegico Nado Svorcan na delo v JA. Gre za civilno osebo. Na poti soju zaustavi- li slovenski policaji in jima dejali, da ne moreta naprej, niso pa povedali, zakaj ne. Obe sta vztrajali, da morata na delo. Miličnik ju je pustil. Po desetih metrih pa sta žen- ski naleteli na mine. Saša Ljubica je ostala brez ene no- ge, Nada Svorcan je bila tež- ko ranjena... Naprej. Primer dr. Šenada Durakoviča. Ko je odšel na pot, da pomaga kot zdrav- nik, so ga ujeli in zaprli teri- torialci. Zahtevah so, da pri- stopi k teritorialni obrambi. Tega ni sprejel in se je odlo- čil za gladovno stavko, ker je ranjenec, h kateremu se je namenil, ostal brez pomoči. Primer vojaka Tanaskovi- ča-dva dni seje pred nekim obkoljenim skladiščem pri- jateljsko pogovarjal s sloven- skim miličnikom, tretji dan pa ga je naš miličnik zapro- sil, da mu prižge cigareto. Ko mu je vojak ponudil ogenj, ga je miličnik ustrelil. Polkovnik nato razlaga razmere v ujetniškem tabo- rišču na Dobu in neheumano ravnanje z ujetniki. Pa še en primer: Slovenki, ženi ubitega kapetana Pante- liča v Ilirski Bistrici, so za- grozili, da bodo razkopah njegov grob, če ga bo poko- pala v Sloveniji. Truplo je morala odpeljati v Beograd, čeprav je kapetan z družino že dvajset let živel v Slove- niji. Seznam konkretnih pri- merov, kako je ravnala Teri- torialna obramba v Sloveni- ji, je seveda daljši. Kaj verjeti dr.Miodragu Starčeviču, ki kajpak nič ne govori o ravna- nju armade? Veliko pove njegova ocena o mržnji slo- venskega naroda do armade: Zakaj je narod v Sloveniji ta- ko reagiral, bodo verjetno ocenili kompetentni stro- kovnjaki - sociologi, psiho- logi, politologi, vendar so- dim, da je to posledica zapr- tosti slovenskega informa- tivnega prostora, v katerem preprosto ni prostora za dru- go resnico razen za tisto, ki jo servira vladajoča poUtična garnitura. A ne glede na to, kaj si mi- slimo o polkovniku, zasluži bela knjiga JA o kršenju mednarodnih konvencij, kar naj bi zagrešili teritorialci in miličniki v Sloveniji, odgo- vor. Posebej tam, kjer gre za konkretne navedbe. V tem spopadu gre za nekaj več kot le za propagandno vojno. Nojsi bodo vzroki za armad- ne reakcije še tako prozorni ali še tako neutemeljeni, je to manj važno od moralne moči za pogled v zrcalo. Tako očiš- čenje, kolikor ga pač bo, bo najboljši odgovor vsakomur. Duh militarizacije, v kate- rega se je zapredel del slo- venske javnosti, lahko daje napačni občutek tistim, ki bodo zdaj, ko se JA umika iz Slovenije, menili, da je treba kasarne napolniti s sloven- sko vojsko. Evropski red na mejah vendar pomeni, da tam ni vojske. In če tam ni in ne bo voj- ske, potem je treba vedeti, zakaj je zdaj dobro biti previ- den in zakaj je lahko jutri Slovenija brez vsakršne vo- jaške uniforme. JOŽE VOLFAND \\ vojaki na mec prejšnjega ted- t petek, so se v Celje : štirje vojaki Jugo- inske armade, ki so skladu s sklepom isedstva SFRJ od- ai iz vojaških for- V Vsi štirje so v svo- ^atičnih vojašnicah §radu in Pulju dobi- ivse osebne doku- fcin potrdila, tfr pa celjski Odbor ^ za vrnitev voja- .2 Jugoslovanske ar- j*še vedno nadaljuje '•^"Jini delom. Na se- s starši prejšnji te- ^arodnem domu so ali Poziv za mir, i Janezu Drnov- '^^ so poslali pismo, , -'-m ga prosijo, naj s prizadevanji , šnjo varno vrni- r^JVenskih fantov-vo- Jugoslovanske k!' IS Oprema v roke lastnikov Predaja sredstev JA, TO in CZ v ponedeljek se je po vsej Sloveniji, tudi v Celju, zače- la akcija predaje sredstev med teritoralno obrambo in jugoslovansko armado. Vo- jaki So orožje in opremo za- plenili že pred meseci, teri- torialci pa so sredstva ar- made zaplenili v vojni. Prvo primopredajo štirih kamionov, napolnjenih predvsem z minsko-eksplo- zivnimi sredstvi, ki jih je TO vrnila vojašnici Jože Menih- Rajko, so v ponedeljek opa- zovali tudi predstavniki mi- sije Evropske skupnosti, ki pa so nato Celje . zapustili. V Celju so ustanovili tripar- titno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov TO, milice in vojske. Člani te komisije so se dnevno dogovarjali o vra-' čanju zaplenjenega orožja in opreme, tako so tudi v torek teritorialci pred celjsko vo- jašnico pripeljali nekaj to- vornjakov, napolnjenih z bivšo armadno lastnino. Prav tako v torek ob 12. uri pa je prišlo na vrsto tudi vra- čanje opreme civilne zaščite. Po dopoldanskih pogajanjih so se v skladišče na Bukov- žlak odpravili predstavniki občinskega sekretariata za ljudsko obrambo in prevzeli opremo, ki jo je vojska zaple- nila že pred nekaj meseci. Za vsa ostala vračanja se bodo predstavniki armade in slo- venskih obrambnih sil še na- prej sproti dogovarjali, po mnenju načelnika pokrajin- skega štaba TO za Zahodno Štajersko Vikija KjaAlca pa bo za dokončno izmenjavo potrebna dolgotrajnejša ak- cija, ki bo trajala vs£o štiri- najst dni. V pristojnost tega štaba s sedežem v Celju spada tudi 15 mejnih stražarnic. Za pre- dajo teh so prav tako ustano- vili tripartitne komisije, ki bodo ocenile stanje na stra- žarnicah in jih nato zapečati- le. V prvih dveh dneh menja- ve so prišle na vrsto mejne stražarnice v Bistriškem jar- ku, Brezovcu in na Viču. Po navodilih, ki jih je pre- jela TO, vsako menjavo orož- ja in opreme tudi točno foto- dokumentirajo, vse doku- mente pa sproti pošiljajo v Ljubljano. Lčinjeni dodatlci v poicojninslcem sistemu <[^a o upokojensltem zakonu bo še vroča li^^akona o pokojninskem in fj^^^em zavarovanju je nujna, J Pfnaša le kodifikacijo seda- in nekaj dodatnih (j^Pfememb. Toda od tega zako- ^''^nes odvisnih 410 tisoč slo- lipokojencev, zato ga je nuj- meljito proučiti, določbe i^j ^f^ati in z opombami sprejeti 'lenem postopu, so menili ijjokojenci ter člani demokra- d ^tike upokojencev za celjsko \^ torkovi okrogli mizi ; l2fo bodo morali spremeniti ■iPPolniti določbe o fmancira- |P*ko pa tudi o usklajevanju C" celotno 3. poglavje je ne- »Lv^. saj odsotpa od načela, da Va dejansko nadaljevanje K^l^ohodka in temelji tako na iz osebnega dohodka kot na dolžini pokojninske dobe. Upoko- jenci se niso strinjali s splošnimi pri- merjavami med povprečnimi plačami in pokojninami, marveč predlagajo, da se pri odmeri pokojnine določi raz- merje med posamezno pokojnino in povprečno plačo ter da to razmerje ostane stalnica pri usklajevanju pokoj- nin vsak mesec sproti. Osnova za izra- čun prispevka mora biti jasna, zajema- ti pa mora poleg osebnega dohodka tudi prejemke v drugih oblikah. Občutno bodo upokojenci prizadeti z novim zakonom o zdravstvenem var- stvu. Doslej je bilo le-to enotno za vse, zdaj pa bo možno po lastni presoji vze- ti osnovno zdravstveno varstvo in do- polnilno, ki ga upokojencev žep ne bo zmogel, zato se bodo lahko le redki odločili za dodatno zdravstveno zava- rovanje. Ob ukinitvi participacije si bo lahko upokojenec poiskal le najcenej šega zdravnika, ta odločitev pa že po^;^ sega v življenje vsakega posameznika. Osnutek novega zakona ne upošteva več borčevskih pravic, ker jih izenaču- je z vsemi ostalimi starostniki. Tudi novi stanovanjski zakon bo močno posegel v dosedanje upokojen- čevo življenje, saj bo moral postati lastnik stanovanja in ga temu primer- no plačati ali pa bo še naprej v n^em- niškem odnosu, ki bo prinesel veliko sprememb. Torkova okrogla miza celjskih upo- kojencev je izzvenela nekoliko resigni- rano, saj so ugotavljah, da so generaci- ja velikih sprememb v dveh sistemih, vse kar pa se je medtem zgodilo nega- tivnega, občutijo zdaj na svojih plečih. Vsekakor pa želijo, da bi bile te spre- membe uvedene zlagoma in ne v letu dni kot načrtovalci novega pokojnin- skega zakona predvidevajo. ZDENKA STOPAR SVET MED TEDNOM Piše: Roliert Gorjanc »Pri nas le (spet) vse ¥ redu^* »Nakanjec-ta vstrječa v Moskvje«. V ponedeljek zvečer ^ je ameriški predsednik George Bush priletel na letališče Vnukovo, naslednji dan pa sta po aperitivu s Stoljičnajo ' (vodka), v enem od kremeljskih salonov, z Mihailom Gor- ' bačovom že začela delovne pogovore. Pravzaprav je nanje i ves svet že nestrpno čakal, sej je že kar preveč dolgo ' minilo od zadnjega sestanka na vrhu (že več kot leto dni, i zadnjič sta se srečala junija 1990 v Washingtonu, če seveda i ne štejemo nedavnega srečanja sedmerice gospodarsko j najbolj razvitih držav sveta v Londonu, ki pa je bilo multi- \ lateralno in priložnostno). Kazala so se znamenja, da se ] med velesilama spet napenjajo odnosi po »romantičnem ] obdobju«, ko sta se v času drugega Reaganovega mandata ' (od 1984 do 1988) ameriški predsednik in Mihail Sergejevič : sešla kar petkrat (v prvem mandatu je bil Reagan priča I smrti treh sovjetskih voditeljev, Brežnjeva, Andropova in ] Cernjenka, z nobenim od teh se ni sestal, do Ženeve, : novembra leta 1985je bilo zadnje srečanje Carter-Brežnjev \ leta 1979 na Dunaju). V primerjavi s temi podatki ne gre za vznemirljivo i pavzo, vendar pa je dinamika summitov v zadnjih letih nov kriterij za ocenjevanje odnosov med velesilama, ki so i bili malo pred padcem vzhodnoevropskega komunizma in ] po njemu na najvišji točki v vsej zgodovini (če ne štejemo j »harmonijo« iz obdobja antihitlerjevske koalicije in šiva- i nja povojnega sveta). Do sestanka med Gorbačovom in Bushom v Moskvi pa hi moralo priti že konec lanskega \ leta. j Start STARTA: Glavni vzrok za zavlačevanje s sestan- \ kom je nedvomno razhajanje pri podpisovanju sporazuma ^ o zmanjšanju strateškega jedrskega orožja (START-Strate- ! gic Arms Reduction Treaty). Velesili sta se naprej z zgo- i dovinskim sporazumom v Washingtonu leta 1989 obvezali, i da bosta uničili vse jedrske rakete kratkega in srednjega \ dosega (Sovjetska zveza dva tisoč raket in 3 tisoč jedrskih i konic, ZDA pa 850 raket in 1.325 jedrskih konic). Kljub veliki politični in psihološki teži sporazuma pa je to pome- j nilo le 4 odstotno zmanjšanje vsega jedrskega orožja na . obeh straneh, kar pa vseeno po svoji rušilnosti predstavlja ] moč za 200 2. svetovnih vojn. Že takrat sta Reagan in Gorbačov razmišljala tudi o 50 odstotnem zmanjšanju , medcelinskih raket in sporazum naj hi podpisala ob ohi- \ sku Reagana v Moskvi junija leta 1988. Vendar ga nista, in i pogajanja o tem so se nadaljevala in se tako po devetih ' letih pred dnevi zaključila v Ženevi. S triletno zamudo bosta tako Gorbačov in Bush ■ v Moskvi podpisala sporazum (s svojimi 500 stranmi je \ debel kot newyorški telefonski imenik), ki predvideva zmanjšanje strateške jedrske oborožitve za 30 in ne 50; odstotkov: ZDA bi 13 tisoč jedrskih konic na raketah ' dolgega dosega zmanjšale na 9 tisoč, Sovjetska zveza pa I z 10.600 na sedem tisoč (sporazum potem podrobneje \ določa kako se bo redukcija izvajala posamično na medce- j linskih raketah, podmornicah in strateških bombnikih)." Sporazum START naj bi trajal 15 do 20 let. \ Medsebojna in regionalna inventura: sestanek je nadvse i pomemben predvsem za sovjetsko stran, kije v vplivu in ; pobudah v bilateralnih odnosih med velesilama in projek- , tiranju svetovne politike v defenzivi. Z izjemo sporazu- ] mov za zmanjšanje vojaških zmogljivosti, kar pa je pred- ■ vsem v interesu Sovjetske zveze, ki preživlja hudo gospo- \ darsko krizo, armijski izdatki pa preveč obremenjujejo ^ proračun. V Moskvi si veliko obetajo prav od tega, da bi se \ z Američani dogovorili o »okrepljenem gospodarskem i sodelovanju«, kar se seveda bere tako, da bi Američani ] dali sovjetski ekonomiji občutne dolarske injekcije. Ven-:] dar, Bush ne prihaja s polnim kovčkom zelenih bankov- '\ cev, kajti dokler ne bodo prepričani, da bodo v Kremlju , res imeli gospodarski program, ki bo obračal ameriške j dolarje, Američani ne bodo vlagali v sicer potencialno \ neskončen tržni imperij, da bi servisirali za zdaj še prav \ tako neskončno birokracijo. To so dali vedeti tudi v Lon- \ donu, čeprav nekaj simbolične denarne pošiljke za reševa- '■. nje Gorbačova in perestrojke pred konservativnim uda- rom najbrž bo. Največ kar Moskva lahko pričakuje v zvezi ^ s tem je, da ji Bush odobri status partnerja z največjimi \ trgovinskim ugodnostmi. \ V obravnavi regionalne problematike se bosta voditelja ; dotaknila tudi Jugoslavije, kjer ni pričakovati večjih raz- ] hajanj, oba se bosta najbrž še naprej zavzemala za »mirno ] in demokratično reševanje sporov in da mora biti nova '. ureditev odnosov sporazumna«, da pa se bodo, vsaj Ame- . ričani, ne pa tudi Sovjeti, ognili formulacije o enotni Jugo- [ slavlji. (Čeprav sta kar se tiče Slovenije obe že počasi ; prepričani, da se bo treba sprijazniti z njenim odhodom iz \ Jugoslavije). ; Sovjeti bodo zadržani zaradi Litve in drugih puntarskih i republik, kjer pa počasi tudi že sprejemajo nova dejstva, potem ko bo novi zvezni dogovor podpisan brez šestih ■ republik, vendar si jih bodo prizadevali vsaj de facto še dolgo držati v sojuzu, predvsem gospodarsko, da bi SZ še naprej ohranjala aureolo celovitosti in preprečevala nove ' secesionistične poskuse. Sprejemanje novih dejstev je ; tudi aktivna vključitev voditelja Ruske federacije in i Kazahstana v pogovore z Bushem, vendar pa ni pričako- i vati, da se ta zaradi tega ne bi odrekel nekaterim neprijet- j nim vprašanjem o baltiških državah, človekovih pravicah •] itn. \ Na ostalih prizoriščih Bližnji vzhod, Irak, Afganistan, i kjer se Moskva zaradi lastnih problemov kaj posebej ] diplomatsko več ne angažira, je pričakovati »podobnost ] pogledov«. In »pristajanje« da Američani, v premoru do 1 izgradnje nove, globalne varnostne ureditve, ki bo upošte- [ vala tudi nova razmerja na Bližiyem vzhodu in osamosvo- I jene nacionalne države iz nekdanjih »imperijev«, še igrajo ■ vlogo operativnega svetovnega žandarja. { 4. STRAN-1. AVGUST 1991 NT&RC Kislo jabolko privatizacile Lastninskega preoblikovanja podjetij se lotevamo v najmanj ugodnem času Septembra naj bi v skupš- čini sprejeli zakon o last- ninskem preoblikovanju podjetij. Po tem zakonu naj bi po prvih ocenah lastnin- sko spremenili več kot 850 slovenskih podjetij, v repu- bliški sklad za razvoj pa naj bi prenesli okrog 120 mili- jard dinarjev družbenega kapitala. Lastninsko preoblikova- nje naj bi bilo po novem od- visno od velikosti podjetij. Velika podjetja naj bi imela več kot 500 zaposlenih ter preko 200 milijonov dinarjev knjižne vrednosti družbene- ga kapitala. Po izračunih predlagateljev zakona je v teh podjetjih zaposlenih 37 odstotkov delavcev in imajo 30 odstotkov družbenega ka- pitala v celotnem sloven- skem gospodarstvu. Srednja podjetja naj bi imela več kot 125 zaposlenih ali več kot 200 milijonov dinarjev druž- benega kapitala, v teh po- djetjih je zaposlenih 38 od- stotkov delavcev, pokrivala pa so okoli 22 odstotkov družbenega kapitala v slo- venskem gospodarstvu. Pre- ostala podjetja, ki naj bi jih po novem zakonu lastninsko preoblikovah, so mala po- djetja. Novost, ki jo prinaša za- kon, so nadalje skladi oziro- ma družbe. Kapital, ki naj bi ga olastninjena podjetja pre- nesla na republiški razvojni sklad, naj bi le-ta prenesel na slovenski odškodninski sklad (pribhžno 15 odstot- kov), petino denarja je name- njeno pokojninskemu skla- du, 35 odstotkov investicij- skim družbam, preostalih 30 odstotkov vrednosti prene- senega družbenega kapitala pa bo razvojni sklad prodal. Prvi odmevi na predlog za- kona so različni, pričakovati je burno skupščinsko raz- pravo. Kaj pa o predlaganem lastninskem preoblikovanju podjetij meni celjski gospo- darstvenik in poslanec zbora združenega dela republiške skupščine Franc Ban? Totalno podržavljenje Kakšno je vaše mnenje o predlogu zakona o last- ninskem preoblikovanju podjetij? Ban: »Pred dnevi sem so- deloval v delovni skupini, na mizo smo dobili prvo verzijo lastninske preobrazbe go- spodarstva skupno z denaci- onalizacijo in preoblikova- njem zadrug. Ta prvi del je, bom povedal naravnost, sko- raj totalno podržavljenje. Premalo so upoštevane pri- pombe, ki so bile dane že na prvi Mencingerjev zakon, prav tako niso upoštevane pripombe iz razprave v skupščini. Govorilo se je, daje predlog zakona nekakš- na vmesna verzija med Sach- sovim in Mencingerjevim modelom, to, kar predlagajo zdaj, je nekaj povsem tretje- ga. Ustanavljajo se štirje dr- žavni skladi. V večjih podjet- jih, kjer je zaposlenih preko 500 delavcev, naj bi lastni- njenje speljah v treh mese- cih, kar se mi zdi povsem ne- realno. Lastninjenje v sred- njih in manjših podjetjih naj bi bilo končano v letu dni, v podjetjih z mešanim kapi- talom pa v dveh letih. Os- novno vprašanje, ki se mi za- stavlja ob tem predlogu je, kdo bodo kupci vseh teh po- djetij? Prepirčan sem, da kupcev ni in jih ne bo. Delavci pri sedanjih osebnih dohodkih nimajo denarja. Nadalje ni bila upoštevana pripomba, da bi del kapitala ostal v po- djetjih za dokapitalizacijo. Novost je nadalje odškod- ninski sklad, kamor naj bi se odtekalo 15 odstotkov kup- nine, s tem naj bi reševali problem vračanja lastnine. Načelno podpiram vračanje premoženja, toda izračuni kažejo, da Slovenija v 20 le- tih ni sposobna napolniti od- škodninskega sklada in bo- jim se, da bo storjenih veliko novih krivic. Predlog zakona po moji oceni daje tudi pre- malo poudarka krepitvi po- djetij, da bi ta lahko ustvarja- la večji dohodek, da bi si po- mogla in postopno izvedla privatizacijo. Skrbi me to, da delavci v tem trenutku niso sposobni kupiti podjetij. Predlog zakona namreč ne dovoljuje, da bi delavci po obrokih, denimo v pol leta ali letu dni, vlagali del denar- ja v podjetje. To je prepove- dano, z denarjem je treba na dan takoj ali pa ostaneš praz- nih rok. Vse to so odprta vprašanja. Sam sem prepri- čan, da je ta zakonodaja zgo- dovinska in da bo treba veh- ko garanja, če hočemo celo- ten paket sprejeti do jeseni. Na Celjskem smo to proble- matiko že obravnavali na ob- močni zbornici. Predlagali smo, da se organizira nekaj ekip iz podjetij, ki bodo pro- učile predlog zakona in obo- rožile nas poslance v parla- mentu z argumenti in kon- kretnimi stališči.« Ali vam je kot poslancu znano, kdo je pripravljal se- danji predlog zakona o last- ninskem preoblikovanju podjetij? Ban: »Vem, da je vodja strokovne ekipe minister Umek, to je minister za po- dročje planiranja. Prejšnjo ekipo je vodil dr. Mencinger in logično bi bilo, da sedanjo ekipo vodi dr. Ocvirk. Ne podcenjujem ministra Ume- ka, zdi pa se mi, da je prema- lo vključen širši krog ljudi v sedanje priprave na novo zakonodajo. Pri tem mislim ne samo na ljudi iz državne uprave, temveč na ljudi iz gospodarstva. Ne gre zato, da bi se upirali lastninskemu preoblikovanju, v tem vidim rešitev, vendar je treba upo- števati bolj pragmatične pri- stope. Bilo je obdobje, ko so naši znanstveniki in profe- sorji na veliko predavali po Sloveniji, govorili o privati- zaciji in služili velike denar- je. Na stotine raznih semi- narjev je bilo organiziranih, firme so plačevale na tisoče nemških mark zato, da bi do- bile informacije. Zdaj se bo- mo vsega učili znova.« Če bo sprejet takšen za- kon, kot je predlagan, bo ve- čino družbenega kapitala dobila država. Čeprav se bo odkupovalo po knjižni in ne realni vrednosti, delavci, kot ste potrdili tudi vi, ne bodo imeli denarja za od- kup. Po nekaterih izračunih bi moral vsak delavec takoj položiti na mizo okoli 40 ti- soč DEM. Domačih kupcev nimamo, se bomo torej raz- prodali tujcem? Ban: »Mislim, da v času, ko nismo mednarodno priz- nani, za to ni veliko možno- sti. Prejšnja zakonodaja je pri odkupu predvidevala re- alno vrednost, torej realno oceno premoženja. Znano je, da je v Sloveniji razlika med knjižno in realno vrednostjo premoženja ena proti dva, ponekod celo ena proti tri do ena proti pet. Avtorji sedanje zakonodaje predvidevajo, da naj bi v prvi fazi upoštevali knjižno vrednost, kasneje bomo šli na cenitev premo- ženja. To postavlja podjetja v še težji položaj. Danes se bomo dogovarjali na osnovi knjižne vrednosti, jutri bo ta enkrat ali dvakrat večja. Osebno sem prepričan, da se privatizacije lotevamo v naj- manj ugodnih časih. V tako nestabilnih razmerah, kot vladajo v tem trenutku, lju- dje zagotovo ne bodo dajaU iz rok še tistih minimalnih prihrankov, ki jih imajo. Prav tako je nerealno razmi- šljanje, da bodo svoje pri- hranke vlagali zdomci. Skratka, ekonomsko gleda- no se lastninjenja lotevamo v nestabilnih razmerah, iz- kušnje drugod pa nas učijo, da je tudi za takšen korak potrebna stabilnost. Na vsak način hočemo čimprej v Evropo, toda vanjo ne mo- remo kar skočiti. Sem za pri- bliževanje Evropi pa dopustiti mis^H doslej nismo niče^H da nismo nič vrecJ^B Kot poslanec čali o novi zakonoiSjI pa boste lastnitvjg^ ničili konkretno v ' Merx? Ban: »Moje sta;, nekaj časa takšno ,j| dročju blagovnega ^ ' trgovine, goslinsiv ' živilsko predelov:; strije ne bomo odk; vih znanosti. Pogler ^, jo nam jasno kaže, kj^ luje trgovina drugo^j deluje gostinstvo je. Vsi hotelčki, k^H tukaj, so na zahotM ski hoteli in vsi se uk, z neko dodatno deja^ Znotraj Merxa so vsa| j a srednja ali mala, Blagovnega centra,! v kategorijo večjih p V kislo jabolko priva bo pač treba ugrizn smo že pred letom di novili center za podji preobrazbo. To je i strokovna ekipa ljudi, čejo pot do večje racio cije in menim, da nek jih travm v okviru Me novega holdinga nebi biti.« IRENA Republika delničar štajerska obrtna banka začela poslovati Banka bo poslovala kot delniška družba, prvo izda- jo delnic pa je odkupilo 99 delničarjev, med katerimi je 13 družb z omejeno odgo- vornostjo v mešani ali pri- vatni lastnini, 6 občin, 3 ob- činske obrtne zbornice, ena obrtna zadruga, nekaj fizič- nih oseb in Republika Slo- venija, kot največji del- ničar. Republika je odkupila del- nice v višini milijon nemških mark, občina Celje v višini 400 tisoč DEM, enako občina Šentjur, občina Žalec pa v višini deset tisoč DEM. Banka je bila v sodni register vpisana 18. junija, potem pa je pri SDK odprla redni žiro račun. Sedež banke je v Ce- lju, na Trgu V. kongresa 7. začasno do končanja adapta- cijskih del, pa poslujejo na Trgu V. kongresa 5. Z občani naj bi začeli po- slovati konec avgusta, za se- daj pa sprejemajo vse vrste kratkoročnih in dolgoročnih dinarskih depozitov od po- djetij in obrtnikov, dajejo kredite, kupujejo in prodaja- jo vrednostne papirje, dajejo garancije, avale in druge oblike jamstva in opravljajo finančno svetovanje. Direktor banke Harold Karner zagotavlja, da so na- ložbe delničarjev varne, saj so pretežni del delniškega kapitala uporabili za nakup obveznic Republike Sloveni- je, ki imajo valutno klavzulo v DM in za katerih izplačilo jamči država Slovenija. Pri dajanju kreditov pa zahteva- jo od kreditojemalcev čvrsta jamstva, da bodo tudi vr- njeni. Republika je ta sredstva deponirala iz razvojnega di- narja in jih pri tem porazdeU- la med Ljubljansko banko, Centralno investicijsko ban- ko in Štajersko obrtno ban- ko. Na dan 25. julija je imela banka za 37 milijonov dinar- jev sredstev (delniški kapi- tal, depoziti), in za 29 milijo- nov dinarjev plasmajev (ob- veznice Republike Sloveni- je, krediti). Upravni odbor je že sprejel sklep o drugi izdaji delnic, in da razširijo dejav- nost na devizni plačilni pro- met ter kreditne in devizne posle s tujino, za kar so že zaprosili za dovoljenje Na- rodno banko Slovenije. Harold Karner je še pove- dal, da naj bi bili njihovi glavni komitenti majhna po- djetja in obrtniki, saj meni, da jim velike banke, veliki sistemi ne izkazujejo dovolj pozornosti. V naslednji fazi pa naj bi se banka preobrazi- la tudi v komercialno in in- vesticijsko banko. Obenem je še poudaril, da čas, v kate- rem so startali, ni najbolj ugoden, saj ljudje zaradi ne- urejenega pravnega položaja na področju financ nimajo prevelikega zaupanja v ban- ke, vendar je izrazil upanje, da se bodo zadeve sčasoma uredile. ROBERT GORJANC Sami do meje ¥ Tekstilni tovarni Prebold zaenkrat brez večjih težav Tekstilna tovarna Pre- bold je eno izmed podjetij, ki je vojne razmere v poslo- vanju s tujimi partnerji ni- so močno prizadele. Kot je povedal direktor. Drago Pušnik, je med vojno proizvodnja normalno tekla, saj so surovine prevzemali sami na meji, prav tako pa so sami tudi poskrbeli za tran- sport končnih izdelkov, ki so jih pripeljali do meje, kjer so jih prevzeli tuji poslovni partnerji. Trenutno imajo v proiz- vodnji pletenin vse pogodbe za letošnje leto zaključene, slabši pa je položaj v proiz- vodnji tkanin, saj so zaradi dolgoletnega izgrajevanja tr- žišča V Jugoslaviji navezova- U stike predvsem s podjetji na jugu. Sedanje stanje se ta- ko odraža predvsem v slabi prodaji po posameznih kon- fekcijskih hišah, vse to pa vodstvo Tekstilne tovarne si- li, da išče nova tržišča v tu- jini. Njihova tovarna v Biogra- du, ki so jo zgradili pred leti in v kateri so proizvajah pre- jo, je od konca lanskega leta v stečajnem postopku. V Preboldu predvidevajo, da bodo lahko potrebni materi- al za proizvodnjo zagotovili sami, trenutno pa iščejo itali- janskega partnerja, ki bi bil pripravljen prostore v Bio- gradu odkupiti ali vzeti v na- jem. V njihovi drugi tovarni, v Slunju teče proizvodnja konfekcije nemoteno. Tre- nutno so morali prestaviti celo kolektivni dopust, da bodo lahko izpolnili zastav- ljen program, ki je zelo spe- cifičen in nujno potreben za naš trg. V zadnjem obdobju so se v Tekstilni tovarni Prebold izkazali s hitro in kvalitetno proizvodnjo zastav. Gledano v celoti je bil posel zelo uspe- šen in še vedno traja. Za nadaljnji razvoj podjet- ja pripravljajo investicijski program za oplemenitilnico v vrednosti 8 milijonov nem- ških mark. Pri izvedbi pro- jekta bo s sredstvi sodelova- la republika, zanimanje pa kažejo tudi ostali poslovni partnerji. PETRA DEŽNIKAR BORZA Delnica Delnica je, tako kot obvez- nica, vrednostni papir. Razli- ka je le v tem, da je obvezni- ca oblika dolžniškega vred- nostnega papirja, medtem ko je delnica listina, ki vam zagotavlja solastnino pri do- ločenem podjetju. Lastnik delnice je solastnik podjetja in je z njeno nominalno vred- nostjo udeležen v osnovnem kapitalu podjetja. Naš zakon o vrednostnih papirjih definira delnico kot listino o lastnini sredstev, vloženih v podjetje, banko, drugo finančno organizacijo, zavarovalno organizacijo in drugo pravno osebo, ki lah- ko pridobi dobiček. Sam izraz delnica je večpo- menski. V splošnem označu- je troje: a) del osnovne glavnice, ki ga prispeva delničar b) listino (vrednostni pa- pir), ki dokazuje članske pra- vice c) vrsto članskih pravic in morebitnih obveznosti, če to določa statut delniške družbe. Delnica kot del osnovne glavnice (kapitala) podjetja oz. družbe je na listini ozna- čena s številko, vedno pa se glasi na določen znesek. Zneski so po posameznih pravnih ureditvah različni. Skoraj vse pravne ureditve predpisujejo najnižjo nomi- nalno vrednost delnic. Ta je n. pr. v Avstriji 100 Ats, v Nemčiji 50 DEM, pri nas pa ni določena. Vzemimo primer, da ima neko delniško podjetje na voljo osnovni kapital v vred- nosti 10 milijonov DEM. Os- novni kapital je vsota vseh nominalnih vrednosti delnic tega podjetja. Če podjetje iz- da 200 tisoč delnic pomeni, da ima vsaka delnica nomi- nalno vrednost 50 DEM (10.000.000 DEM : 200.000 = 50 DEM). Delničarji imajo zaradi de- leža v kapitalu določene pre- moženjske in članske pravi- ce. Najpomembnejša premo- ženjska pravica je pravica do deleža pri dobičku (dividen- Piše Darja Oni da), najpomembn^ ska pravica pa je upravljanja družbe," visna od višine obse nega kapitala. Po prejšnjem prt delničar, ki je last delnice, lastnik ene d sočinke podjetja in i enega izmed dvesK glasov v tem podjetja niče kot hstine, ki Pf« melji na delničarjevi < bi v osnovnem kapitt niške družbe izhajž* čene premoženjske ii ske pravice. Tako gl« moženjskih kot tudi članskih pravic obst^ like razlike po posa" ureditvah, vendar v nem velja, da so pr^" ske pravice delnitsifi vsem: - pravica do udel« dobičku delniške ' v sorazmerju s števil'' nic oz. deležem deH* v osnovnem kapital" (pravica do dividenj«' - pravica do dele^ moženju (aktivi* družbe ob njer. - pravica do P^^"^ ga nakupa delnic • ; nju osnovnega k niške družbe. Pravico do delf^L i bičku delniške dru^ lastnik delnice v r-^ kakršno je razmerj^ ^ nasproti celotnein" : nemu delniškemii ,i Dividende so letfi' delničarjem. To sf , drugih vrednostni'''J obresti. So nekakS'^^ J čilo ali honorar za j) delničar dal podj^« J Ijo svoj kapital. jj^A (nadaljevanje P J Se želite nemoteno pogovarjati s poslovnimi partnerji v prijetnem okolju? Možnost uporabe telefona in faksa. Pridite v KLUB EDIGS Mengeš, odprto imamo od jutra do pozne noči. Vaše posebne želje in rezervacije sprejemamo na številko (061) 737-648. DOGODKI NT&RC 1. AVGUST 1991 - STRAN 5 P^adnJi seji velenj- U nršnega sveta so ^J;* lili kredite za grobnega gospo- »■'Jditira^J^ so v ob- m proračunu na- ■;f 4 9 milijonov di- '•^ prošnje za kredit tdosegle skoraj tri- ^i\tednost, za kredit %eč zaprosilo 42 po- ^i^ov in obrtnikov gnosti 14 milijonov *^velenjskem IS so se da denarja ne bo- '^'-'delili med vse pro- .""saj se potem vred- -razgubi. Odločili so < pomoč 12 podjetni- 15 obrtnikom, pri jčanju pa so upošte- iljoljše programe, do- ,;,5t, perspektivo in josti zaposlovanja. J^o vsi dobitniki po- ^uresničili svoje pro- je, bodo v občini na J zaposlili 123 ljudi, jaj bi pripomoglo, da elenju ne bi bili več ,zelo odvisni od veli- gospodarskih si- lov. U. S. Mednarodni obrtni sejem ni ogrožen Veliko zanimanje razstavllalcev - 6 ilsoč novih zunanjih površin - e novih teniških Igrišč Govorice, da Mednarod- nega obrtnega sejma Alpe Adria 91 ne bo, niso utem- Ijene. V času vojne je sejem res »visel« v zraku, zdaj pa dvomov ni več. Kot je potr- dil v. d. direktor Zavoda Golovec, mag. Franc Pan- gerl, se v Zavodu Golovec pospešeno pripravljajo na letošnjo največjo slovensko sejemsko prireditev. Pri- prave tečejo skladno z načr- ti, večina razstavnih pro- storov je že nekaj časa raz- prodanih, odpovedi ni, tako da bodo morali tisti, ki želi- jo zapolniti še nekaj prostih zmogljivosti, pohiteti. Aktivnosti Zavoda Golo- vec in soorganizatorjev sej- ma negirajo vsak pomislek, da sejma ne bi bilo. Tudi za- to, ker v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah ma- nifestacijo, kakršna je vsako- letni mednarodni obrtni- se- jem, še kako potrebujemo. Dokaz temu je interes raz- stavljalcev. Vse dvorane so skorajda zasedene, pa tudi na zunanji prostorih, ki jih bodo letos povečali za okrog 6000 m^ novih asfaltiranih površin, je le še kakšna dese- tina prostih zmogljivosti. Sicer pa si brez sejma tudi ni mogoče predstavljati ob- stoja Zavoda Golovec. Novi v. d. direktor Franc Pangerl prevzema ob polletju krepko izgubo, ki jo ob treh milijo- nih din neplačanih terjatev spremlja še težak likvidnost- ni položaj. Rešitev kratko- ročne narave je MOS 91, po- tem, ko bo ta mimo, pa bodo morali udejaniti že priprav- ljeno študijo reorganizacije: »Številke so na mizi, kažejo pa na to, da predstavljajo glavni vir izgube pomladan- ski sejmi in telesnokulturne dejavnosti zavoda. Kar zade- va sejme, bomo seveda črto potegniU po mednarodnem obrtnem sejmu, medtem ko je pri ostalem potreben »car- ski rez«. Golovec ima to smolo, da smo ravno v ti- stem času njegovega obstoja (15-16 let), ko so potrebna največja investicijska vzdr- ževalna dela. To velja tako za bazen, mesečni stroški zanj znašajo kar okrog 450 tisoča- kov, kot tudi za kegljišče, staro 13 let, ki tudi terja vse več vzdrževalnih del.« Brez dvoma gre pri telesni kulturi za dejavnost širšega Najbolj perspektiven del športno rekracijske dejav- nosti v Golovcu, šest pešče- nih tenis igrišč in vse kar sodi v tenis ponudbo Zavo- da Golovec, bodo spomladi obogatili še z osmimi novi- mi peščenimi igrišči, ki jih bodo zgradili na sedanjem neizkoriščenem nogomet- nem igrišču. Dogovarjajo se tudi o vključitvi zasebnih šol tenisa. Golovec bo tako postal največji teniški cen- ter v regiji, sedanje zanima- nje za tenis, razprodani so namreč skoraj 100 odstotno, pa obeta tudi dobro pokrit- je naložbe. pomena, in vsi ti objekti-bo- do tudi vnaprej, navkljub ne- katerim dvomom, služili te- mu namenu. Ponudbo bodo v tem smislu še dopolnili, pri čemer pa bodo po Pangerlo- vih besedah skušali stroške tako zmanjšati, da tudi ta del dejavnosti ne bo več prinašal rdečih številk. Ker Golovec prejema le še kakšnih 7-8 odstotkov družbenih dotacij, bodo racionalizacije potreb- ne predvsem v Golovcu sa- mem. Pri tem bodo skušali zadeve pokriti z vsemi mož- nimi viri, da cene uslug tudi vnaprej ne bodo previsoke. Vsi v Golovcu se zavedejo, da tako ne gre naprej in daje reorganizacija potrebna. Pri tem Franc Pangerl omenja tudi celjsko vlado in poudar- ja, da izvršni svet SO Celje dobro opravlja skupno dogo- vorjene naloge in dogovore in da jim stoji ob strani tudi s strokovno pomočjo. Kljub temu, da predlog re- organizacije še ni sprejet, so z nekaterimi aktivnostmi, ki naj bi zajezile rast stroškov, že pričeli. Prilagodili so de- lovni čas, razširili ponudbo v gostinskem delu ter se tudi atkivneje lotili izterjave. R. PANTELIČ Mobitel in še icaj k s področja telekomunikacij I vlada je bolj na ši- dprla vrata teleko- icijam,« je povedal Gril, direktor PTT- ja Celje, »zato tudi Ida se bodo te dejav- V naslednjem petlet- *dobjU podvojile. Ta- asto prebivalcev pri- neslo sedanjih osem- Irideset javnih tele- mnoga druga podjetja, tPTT v tem času sooča imimi in materialnimi ani. Srbija jim že nekaj » pošilja telefonskih probleme imajo tudi iatniki telefonske na- Kljub vsem teža- BnaPTT vedo, da raz- Donuja novo tehno- neprimerno bolj- Tako so telefaksi '■povsem izpodrinili te- "^e, saj so cenejši, pa anogljivejši. Po veljav- ^nodaji lahko telefaks v sistem vključi le Podjetje. Ker pa kljub "aia tudi do ilegal- cev, so se na PTT , -^a bodo proti takim TiP^iežem ustrezno Wi. ^3 pomembnejša stori- 5^ uveljavlja pri nas. je mobitel. To je telefonski priključek v avtu. Že lani so sprejemali prva naročila. V Celju se jih je prijavilo tri- deset. To je polovica od vseh priključkov, ki jih imajo tre- nutno na razpolago. Cena je od lanskega leta padla skoraj za polovico in znaša sedaj 7 tisoč 800 nemških mark v dinarski protivrednosti. Kot pravijo, bodo vsi vplač- niki lahko mobilne telefone uporabljali že septembra, in sicer na ozemlju Slovenije in Hrvaške. Pripravlja se tudi tako imenovani panevropski sistem, ki bo omogočil upo- rabo mobilnih telefonov po vsej Evropi. Ta sistem bo ko- nec leta začel poskusno delo- vati\v Nemčiji, kasneje pa bi se naj razširil tudi k nam. Med nove storitve sodi še EMS-pospešena pošta. Njen namen je, da pošiljka še isti dan, ko je bila odposlana, pride na naslov prejemnika. Seveda pa je ta storitev v pri- merjavi z navadno pošiljko tudi dvakrat dražja. Pri nas se vse bolj uveljav- ljajo teletekst informacije. Gre za zvezo telefona z raču- nalnikom, in sicer na osnovi podatkov, ki jih dajejo turi- stične agencije, veleblagov- nice, knjižnice, skratka vsi tisti, ki so na tako sodelova- nje pripravljeni. Na tej osno- vi pri nas trenutno deluje predvsem povezovanje s tu- rističnimi agencijami, kjer lahko posameznik preko ra- čunalnika s pomočjo teletek- sta rezervira tudi počitnice na moiju. Zlasti v času vojne v Slo- veniji, se je kot koristen pri- pomoček izkazal »paging«. To je naprava, ki daje lastni- ku informacijo katero tele- fonsko številko mora pokli- cati. Velika je kot žepni raču- nalnik, lahko pa si zapomni največ šest telefonskih šte- vilk. Lastnika s piskom opo- zarja na informacijo, vendar pa preko nje ne moremo vzpostaviti zveze. Da se telefonske linije vse bolj uporabljajo za računal- niške komunikacije, je do- kaz tudi elektronska pošta, s katero uporabniki računal- nikov izmenjujejo podatke in sporočila. Novosti s področja teleko- munikacij je veliko. Direktor PTT podjetja Celje, gospod Janez Gril in njegov pomoč- nik, gospod Boris Kresnik, sta z njimi nedvomno dobro seznanjena. A kaj, ko se vse začne in konča pri denarju. SERGEJA LESJAK Pogajanja rodila stare cene J*1Ju ne bodo povišali stana- il^^^emnin s 1. avgustom, tem- Septembrom, so se odločili na jr'Jih med velenjskim izvršnim območno organizacijo Zve-; J«nih sindikatov. Septembr- - tudi ne bodo višje za 25, ^'ezažO odstotkov. ^Jski izvršni svet je pred štiri- anevi sprejel sklep o poviša- '^'■'n in najemnin. Svojo odlo- emeljeval z dejstvi, da je po sklad za subvencioniranje proračunu le tretjinsko Sm ^° velenjske cene bi- 'SUm '^^J^^ižjimi v republiki. S te- Hi^lJenti se ni strinjala območna HjL^^a svobodnih sindikatov, IS je predlagala, naj do °^^oži povišanje cen. fovi? ^° svojo zahtevo po prelo- Si jT^-^Ja cen utemeljevali, da je Politični in gospodarski pole- ^ žaj neprimeren za višje cene ter da trenutno še ni jasno, kako bo z izplačili osebnih dohodkov v podjetjih, ki jih je vojna najbolj prizadela. Nadalje so v sindikatu menili, da s sistemom sub- vencioniranja ni vse v redu, saj preje- ma v občini subvencije le 659 lastni- kov, da v občini ni izdelan socialni program in da se povečuje število po- sameznikov, ki iščejo enkratne oblike pomoči. Prav tako so opozorili, da lah- ko v občini pričakujejo pritisk delav- cev za povišanje osebnih dohodkov, da se od plač odv^ajo enodnevni za- služki in da je del plač izplačan v obli- ki bonov. Na izvršnem svetu so zagovarjali svoje argumente, torej daje v občini še približno 4 milijone proračunskih sredstev, ki so namenjena za subvenci- je. Ob koncu leta v IS ne bi mogh opravičevati ostanka v proračunu in hkratnega odpisa sredstev v poslov- nem skladu. Tako v IS menijo, da bo- do Velenj čani morali iskati pomoč na občini. Tako v IS kot v svobodnih sindika- tih v občini so po dogovoru ustanovili posebni komisiji, ki sta se sestali v če- Zadnji zaplet z višjimi cenami ve- lenjskih stanarin je torej minil brez hudih pretresov, če ob tem vemo, da je prejšnji velenjski izvršni svet lani odstopil ravno zaradi 92-odstotnega povišanja cen in neuspešnega pogaja- nja z območno organizacijo svobod- nih sindikatov. trtek na pogajanjih. Končni dogovor je bil 20-odstotno povišanje cen stanarin in najemnin v septembru, velenjske stanarine pa naj bi se ponovno za 20 odstotkov povišale novembra. Vendar pa bo zadnje povišanje odvisno od go- spodarskega položaja in višine oseb- nih dohodkov Velenj čanov. URŠKA SELIŠNIK OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAI\/IBERGER Kri na bodalih četniicov \ če je že bila na Hrvaškem do prejšnjega tedna »omejena' vojna«, zdaj ni več dvoma, da divja prava vojna medj Hrvati na eni strani, uvoženimi četniki, ki im^jo podporo] v srbski metropoli, in JLA na drugi strani. • Hrvati trdijo - temu pa oporekajo samo srbska glasila, ki> teroriste na Hrvaškem dosledno imenujejo »upornike« ; - da proti njim vodi Srbija enosmerno vojno. To dokazu-1 jejo z naslednjimi vprašanji: - Kdo iz zasede strelja na hrvaške policcoe in gardiste? | - Kdo je zverinsko iznakazil ranjene gardiste in poliCEge^ v Strugi? i - Kdo je z bodali pobil 40 ljudi v Kozjibrdu v Baniji? ; - Kdo ubija dekleta na hišnem pragu? i - Kdo požiga žitna polja? - Kdo minira železniške proge, in to celo glavno evrop- \ sko železniško žilo med Zagrebom in Beogradom? - Kdo se igra cestne razbojnike na hrvaških cestah? ; - Kdo pretepa starce in starke, ki nočejo zapustiti svojih j hrvaških domov? \ - Kdo krade in pleni Hrvatom premoženje (enako sej godi slovenskim podjetjem v Srbiji)? • - Kdo je uničil hrvaški turizem, kije prinašal po več kot \ dve milijardi dolarjev na leto? i Odgovori, ki jih dajejo na Hrvaškem, so: tisti, ki želijo^ uresničiti dolgo prikrivan načrt, to je, ustvariti Veliko i Srbijo, pri tem pa ne izbirajo sredstev, pomaga pa jim armada, v kateri so oficirji samo še srbske in črnogorske ] narodnosti. ^ Ali je izhod iz teh krvavih spopadov? Vse glasnejši so j zagovorniki mirovnih pobud, pogovorov, pogajanj, ustavi- ^ tve ognja. Vendar so vsi poskusi, vsaj za zdaj, več ali manj \ enostranski, saj koljačem, naslednikom četnikov "iz let ^ med 1941 in 1945, ne ustreza mir, ne ustreza niti oficirjem ] v armadi, ki so na spornih območjih pravi vojvode in je od : njih odvisno, ali teče kri aU nevtralizir^o (v glavnem jih j ne) teroristične napade na hrvaške vasi. Med neslavnimi rekorderji Napadi četniških teroristov na vse, kar ni srbsko, in J napad armade na Slovenijo so Jugoslavijo potisnili v prvo i vrsto neslavnih rekorderjev: od 26. junija do danes so bili ubiti trije tuji novinarji, natančno toliko, kot je poslancev javne besed padlo med lansko vojno v Zalivu. Mrtva ■ avstrijska časnikarja na Brniku, ki ju je ubilo »Jugoslovan- \ sko« vojno letalstvo, zde« pa še nemški novinar Egon i Scotland, ki so ga na območju Gline ubili četniki s kro- : glami dum-dum (umrl je zaradi notranje krvavitve med ] prevozom v bolnišnico), so »izkaznica« Balkancev, ki ne 1 spoštujejo po vsem svetu priznanih oznak »Press«. 1 Ali bodo Hrvati sploh še lahko živeli skupaj s Srbi na i ozemlju Neodvisne Hrvaške? Mnogi trdijo da bodo, saj 1 srbski živelj na Hrvaškem ni kriv za zločine četniških 1 teroristov in za megalomanske načrte Beograda o Veliki < Srbiji. Drugi pa spet menijo, da sožitje ni več mogoče, \ potem ko so četniška bodala prelila potoke krvi nedolžnih i ljudi. Hrvaška stran si prizadeva za mir in dialog (delno ; tudi zaradi nesposobnosti, da bi s policijo, narodno gardo j in drugimi silami zaustavila napade četnikov, dostikrat ; podprte tudi z orožjem in nastopom armade), računa na. j evropske opazovalce, ki n^ bi dobili pristojnosti tudi na ' Hrvaškem in ne le v Sloveniji, v skrbnem primeru naj bi ; dokončen obračun med Hrvati in Srbi preprečile »modre ; čelade« Organizacije združenih narodov. Vendar so to vse 1 dolgoročne rešitve, medtem pa število žrtev raste iz dneva ] v dan. Samo 25. julija, recimo, je bilo na hrvaški strani 12 \ mrtvih in 20 ranjenih (v vseh dneh »omejene vojne« in , vojne ni znano število padlih četnikov, čeravno nekateri \ trdijo, da jih - tudi s pomočjo armade - odvaž^o s tovor- , njaki v Srbijo in Vojvodino); skup^ se število mrtvih bliža , že 200, ranjenih pa je bilo že blizu 500 ljudi. \ »Voiakovo spolovilo In TO« Vojna v Sloveniji, zlasti pa umik armade iz naše repu- i blike, ki se je začel v ponedeljek, še naprej buri srbska ; javna glasila. Potem ko so dneve in dneve opisovala zma- : govite pohode armade, kije »v enem dnevu izpolnila svojo i nalogo in zasedla mejne prehode«, so doživela preseneče- \ nje, ki ga nikakor ne morejo prežvečiti, češ, zakaj se »zma- j govita armada« zdaj umika iz Slovenije. Svojo dejavnost j so srbska glasila sicer prenesla na gospodarsko področje, 1 sgj se kar vrstijo članki o tem, kako je »Sever kradel ! Jugu«, od deviz, predragih izdelkov in »tovarn, preselje- ! nih v Slovenijo« do »vdora v jugo denarni sistem«, ki naj ; bi ga zagrešili Slovenija in Hrvaška. Seveda niso pozab- ' Ijeni tudi »zločini« slovenskih teritorialcev. Politika, j recimo, piše, da je »umik JLA z ozemlja Slovenije, ki ga \ v Sloveniji razlag^o kot zmago slovenske politike, hud : moralni udarec tvorcem uradnih laži o JLA in velika s moralna zmaga nad moralno propadlimi pripadniki Teri- } torialne obrambe, ki se niso sramovali različnih zverin- ' stev, celo ne takih, ko so ranjenemu vojaku streljali v spo- ; lovilo...« ' ' ' 'i »Strokovniak« za Slovenijo Glasilo Slobodana Miloševiča je našlo še eno »žrtev h slovenske politike« - Domžalčana Simona Djuretiča, ki se ^ je bil »proslavil« že leta 1989 kot občinski partijski sekre- tar v Domžalah in »upornik« zoper ZK »očeta in sina ■ Ribičiča, Kučana in ryim podobnih«, potem pa jo je pobri- '■ sal v Beograd. ] Po Politiki naj bi v Sloveniji razširili govorice, da so : aretirali Simona Djuretiča, ki n^ bi bil prišel v Slovenijo.; »s posebno nalogo« (rušenje sedanjega režima v Sloveniji), i To neresnično novico n^ bi dali v javnost »predstavniki slovenske oblasti«, potem pa n^ bi jo zanikali. Srbsko, trobilo je zdaj »odkrilo«, da Simon Djuretič lepo živi; v Beogradu, kot »strokovnjak« za slovenska vprašanja pa - nekdanji Domžalčan »ve«, da so »Neslovenci v Sloveniji I izpostavljeni hudemu pritisku, da jih je strah pred aretaci- jami, da jih oblast razglaša za sovražnike, upornike, zarot-' nike in da pregarya tiste, ki niso lojalni do slovenske < samostojnosti v režiji Demosove oblasti«. Že nekdanja ZK Slovenije je doumela, s kom ima' opravka, zato se ga je znebila, zd^ pa je očitno koristen : spet za velikosrbske oblastnike, s£y jim manjka »strokov- ^ njakov« za slovenska vprašanja... j 6. STRAN-1. AVGUST 1991 NT&RC stran 4 Za mlade ni dela Po zaključku šolanja, kljub sofinanciranju Zavoda za zaposlovanje, nI več možnosti, da bi pripravništvo opravili vsi Podatki o gibanju zaposlenosti v šestih občinah celjskega območja, brez Velenja in Mozirja, so iz leta v le- to slabši. V celjski enoti Zavoda za zaposlovanje so lani zabeležili 3,4 od- stotno zmanjšanje števila zaposlenih, za letos pa načrt zaposlovanja pred- videva 6,1 odstotni padec zaposleno- sti. Precejšnje povečanje števila iskalcev zaposlitve pričakujejo v Za- vodu za zaposlovanje jeseni, ko se bo zdajšnjim pridružil še dobršen del delavcev, ki so v tem času na čaka- nju, in mladi, ki so končali šolanje in iščejo prvo zaposlitev. Prav s slednjimi je morda najbolj hudo, saj se večina podjetij in ustanov brani začetnikov brez opravljenega pripravništva. S pripravništvom pa je na Celjskem tako, da bi ga brez sofi- nanciranja Zavoda za zaposlovanje le- tos lahko opravila le petina mladih, ki so zaključili šolanje. Ce je bilo še lani za opravljanje pripravništva predvide- nih 810 delovnih mest, seje to število letos skoraj prepolovilo na 430. Kar 87 odstotkov predvidenih pripravniških delovnih mest pa je prihranjenih za kadrovske štipendiste. Ob podatku, da letno zaključuje šolanje na Celjskem blizu 2 tisoč učencev, je to več kot zaskrbjujoče dejstvo. V Zavodu za zaposlovanje zadnjih nekaj let poskušajo s sofinanciranjem pripravništva zagotoviti opravljanje pripravništva kar največjemu številu mladih, vendar pa vsem, glede na omejen obseg denarja, tega ne morejo. Lani so v Zavodu sofinanciran pri- pravništvo 518 pripravnikom, skupaj pa se je za določen in le redko tudi nedoločen čas zaposlilo 969 pripravni- kov, kar pomeni nekaj več kot polovi- ca lanske generacije pripravnikov. Za letos v Zavodu za zaposlovanje načrtu- jejo sofinanciranje pripravništva 830 mladim, ki bodo (oziroma so) zaključi- li šolanje. Ob tem so po načrtu zapo- slovanja znani podatki, da se bo delež zaposlitev pripravnikov za določen čas povzpel že nad 82 odstotkov. Skupna številka letošnjega šolskega priliva, ki bo iskala pripravništvo, in na zavodu prijavljenih nezaposlenih z opravlje- nim pripravništvom pa se bo letos po napovedih vrtela okoli 2 tisoč 400 mla- dih. In po napovedih, če se bodo opti- malno uresničile, bo zaposlitev dobila petina. Če je število iskalcev zaposlitve v pretekUh letih na Celjskem počasne- je naraščalo kot drugod v Sloveniji, pa je zdaj po podatkih celjske enote Za- voda za zaposlovanje že opaziti trend naglega povečevanja števila brezpo- selnih. Na Zavodu sicer izkoriščajo vse ukrepe aktivne politike zaposlova- nja, ki jih predvideva nova delovna zakonodaja, a le-ti so odvisni od razpo- ložljivega denarja. Po ocenah strokov- njakov, ki spremljajo gibanje zaposlo- vania ori nas. še nekai let ne bo odoira- Svojevrsten, a dokaj zanesljiv ka- zalec, da mladim tudi v prihodnjih letih ne bo lahko najti zaposlitve, je tudi število razpisanih kadrovskih štipendij. Le-to je v Sloveniji za šol- sko leto 1991/92 v primerjavi s prejš- njimi leti veliko manjše, za celjsko območje pa je padec iz predlanskih tisoč 896, na lani še tisoč 266 in letos le 568 kadrovskih štipendij. Zaskrb- ljuje pa tudi podatek, da se je delež kadrovskih štipendij za višji in viso- košolski študij znižal iz lanske tretji- ne le na četrtino razpisanih kadrov- skih štipendij. nja novih delovnih mest v družbenih podjetjih. Le-ta bodo v času prestruk- turiranja in privatizacije kvečjemu tr- gu delovne sile ponujala nove delavce, svoje kadrovske presežke. Možnost za nove zaposlitve tako vidijo v zaseb- nem podjetništvu, samozaposlovanju in večjem angažiranju občinskih vlad na področju odpiranja novih delovnih mest. IVANA STAMEJČIČ KOMENTIRAMO Gordijsifi vozel zaposlovanja Ob 410 tisoč upokojencih in dejstvu, da v Sloveniji na enega upokojenca že dolgo ne prideta več niti 2 delavca, se zdi podaljševanje delovne dobe kar smiselno. Tudi po- stopen dvig starosti do leta 1997 za ženske na 58 in za moške na 63 let se glede na evropske standarde, ki omo- gočajo starostno upokojitev pri 65. letih, ne zdi pretiran. Drugače pa začne človek razmišljati takoj, ko pogleda naraščajoče številke brezpo- selnih. Porast števila iskal- cev zaposlitve je opazen v vsej Sloveniji, največ pa k njemu prispevata seštevka kadrovskih in tehnoloških viškov ter mladi, ki končuje- jo šolanje in iščejo prvo za- poslitev. Med prvimi imajo le redki srečo, da jih v okviru delovne organizacije preraz- poredijo na perspektivna de- lovna mesta, da zapolnijo vr- zeli, ki so nastale z upokoji- tvami, ali da se prekvalifici- rajo in najdejo delo v novem poklicu. Velik del tistih, ki so na čakanju, po šestih me- secih preide iz presežnih de- lavcev v odprto brezposel- nost. Stanje med mladimi pa je na nek način šeT^ zhodno - podjetja č'^ ve niso več odprte ^"^ Ijanje pripravništva fe^a pa zaposlitve n'. In če k temu pn, kratkovidnost slo^i^j gospodarstva in dejavnosti, ki na sv^ hodnost ne stavita 2 vzgojo lastnih stroS kov - potem je čttioi več kot upravičena. 05 1 šanju, kje bo SJovenj propadajočem g' stvu) jemala denar 23! nine in denarna nado^ brezposelnim, se vse glasno zastavlja še Republika gospo vladne resorje oi z ljudmi, ki znajo prih Slovenije gledati celoi probleme reševati pij ninah ? Ali pa bo ma obstoječi kapital zapi za administrativno-bi ske predloge rešitev koncu za prekvalil zdajšnjih vladnih go stvenikov, ki se d« nično še niso odrea z eno - konkretno ia sežno zastavljeno-n IVANA STM Na Celjskem več telefonov PTT-podjetje Celje je letos začelo s precej obsežno akcijo napeljave telefonskih priključ- kov, in sicer v več kot tridese- tih krajevnih skupnostih na širšem celjskem območju. Med njimi so tudi take, ki se do sedaj niso mogle ponašati z ve- likim številom le-teh. To so Krajevne skupnosti Ljubečna, Ško^a vas, Trnov- Ije, Kozje idr. H koncu gredo dela na Teharjah, v Kozjem ter tisoč novih telefonskih prik- ljučkov v Laškem. Edina Kra- jevna skupnost, ki na širšem območju še nima telefonov, je Vrh nad Laškim. Zaradi denar- nih in materialnih težav pone- kod delo tudi kasni za določe- nim datumom, vendar največ pol leta. V juniju so priključili 1184 novih telefonov, in tako ima sedaj Celje skupaj 41.684 telefonskih priključkov. Inte- resentov pa je vsaj še deset ti- soč, kljub visoki ceni, to je 3 do 4 tisoč nemških mark v dinar- ski protivrednosti. PTT-podjetje je zgradilo tudi novo, digitalno telefonsko cen- tralo v Vojniku, v načrtu pa imajo še posodobitev glavne centrale na Golovcu. S. L. Konjiške šole po novem v konjiški občini se že pogo- varjajo o bodoči organizirano- sti otroškega varstva, osnovne- ga in glasbenega šolstva. Upravni organi predlagajo, da bi namesto dosedanjih osmih organizacijskih enot Vzgojno izobraževalnega zavoda obli- kovali šest samostojnih zavo- dov. Samostojnost bi po tem predlogu izgubila glasbena šo- la, ki bi jo priključili eni izmed osnovnih šol v Slovenskih Ko- njicah in osnovna šola s prila- gojenim programom, ki bi jo priključili drugi. Sočasno predlagajo spremembo imen posameznih šol. Praviloma bi vse imele kar krajevna imena, razen dveh osnovnih šol v sa- mih Slovenskih Konjicah. Sedanji Vzgojno izobraže- valni zavod se s tem predlo- gom ne strinja. Predlaga, da bi vse organizacijske enote posta- le zavodi, ob njih pa še skup- nost zavodov. Zavračajo tudi predlog, da bi računovodska dela za zavode opravljali v ob- činskih upravnih organih. MBP Župan sprejel patra Roberta! Anton Roječ, župan obči- ne Celje in Mirko Kranje, predsednik izvršnega sveta občine, sta prejšnji petek sprejela patra Roberta Pod- gorška, izseljenskega du- hovnika, ki že dalj časa živi in dela v Švici. Pobudo za ta sprejem je dal kmet Jurij Strenčan, posla- nec v občinski skupščini. Pater Robert je namreč zbral 80 tisoč švicarskih frankov za pomoč žrtvam lanskih po- plav v Sloveniji, ter dve in pol toni oblačil. Vse to pa niso prispevali le Slovenci, ki živijo v Švici, pač pa tudi Švicarji. Pred kratkim so poslali še 5 tisoč drankov Društvu dia- liznih bolnikov v Celju, sedaj pa že zbirajo novo denarno pomoč, in sicer žrtvam agre- sije v Sloveniji. Prvo soboto v juliju so Slo- venci v Bernu pripravili prve slovenske demonstracije v Švici. Na njih so podpiso- vali peticijo zunanjemu mi- nistru Švice, Reneju Felber- ju, za priznanje Slovenije in obsodbo agresije nanjo. Pa- ter Robert je povedal, da so bile to prve demonstracije, ki se jih je udeležil in na njih tudi nastopil kot govornik. Nedvomno je pater Robert eden tistih Slovencev v tuji- ni, ki so največ storili za od- pravo posledic nesreč, ki so doletele Slovenijo. Za vse to, zlasti pa za pomoč Celju, se mu je župan zahvalil ter mu izročil knjigo o Zgornji sa- vinjski dolini. S. L. Veter odpihnil 14 milijonov Poročali smo že o hudem vetrolomu, ki je pred tedni prizadel zadnji del doline Podvolovljek. V teh dneh so po podrobnem pregledu vseh poškodovanih površin skupno škodo, ki sta jo pri- zadejala veter in neurje, v Gozdnem gospodarstvu Nazarje ocenili na 14,3 mili- jona dinarjev. Razdiralni veter je skupno podrl 11 tisoč kubikov lesa, več kot polovico v zasebnih gozdovih, ostalo pa v druž- benih. Skupno površino so ocenili na 500 hektarjev, po- nekod je veter podiral v več- jih strjenih kompleksih, po- nekod pa v manjših jedrih ali posamično. Pribhžno polovi- ca podrtih dreves je izruva- na, ostala drevesa pa so po- lomljena na_ višini od 1 do 8 metrov. Škoda, ki so jo ovrednotili na nazarskem Gozdnem gospodarstvu, je sestavljena iz škode zaradi manjše količine in slabše strukture lesa, dodatnih stroškov biološke sanacije in izgube donosov, velika ško- da pa je nastala tudi na gozd- nih cestah. V Gozdnem gospodarstvu se trudijo, da bi ves poškodo- van les čimprej spravili iz gozda, saj se pojavlja nevar- nost škodljivcev. Pri svojem delu bodo naleteli na veliko težav in nevarnosti, saj leži podrt les na strmih pobočjih, drevesa pa bodo iz gozda spravljali z žičnico ali trak- torjem. Težave se pojavljajo tudi zaradi zelo poškodova- nih gozdnih cest, ki še niso bile popravljene po lanski poplavi, sedaj pa jih je do- datno poškodovalo še ne- urje. Težave pa se pojavljajo še zaradi velikega deleža podr- tega lesa, ki je v zasebni lasti. Lastniki so večina kmetje, ki so se preživljali ravno s po- močjo gozdov, ki jih je sedaj veter skoraj uničil. Tako se že pojvlja vprašanje možno- sti preživetja teh kmečkih družin, če jim ne bo na po- moč priskočila širša družbe- na skupnost. URŠKA SELIŠNIK TRAČ I nlce ■ Eden izmed direktorjev v mozirski občini ni zado- voljen z dogajanji v občini. V tem sicer ni edini, je pa eden redkih, kije svoje ne- zadovoljstvo udejanjil - že v prvih dneh vojne je poi- skal zavetje izven sloven- skih meja. Sanacija reke Savinje je na republiškem nivoju do- končno odpisana. To lah- ko sklepamo po tem, ker si Ivan Krefl, ki je blizu re- publiškim virom (je na- mreč poslanec), kar na svoje stroške gradi proti- poplavni zid pred hišo. Zlobneži dodajajo, da bi bil pošten nasip v Savinji mnogo bolj učinkovit in celo cenejši. Vera Orešnik-Juhart, nekdanja predsednica nek- danje partije v žalski občini in nekdanja občinska šefi- ca za kadrovsko politiko, ki je nekdanjim občinskim veljakom mnogokrat zme- šala štrene, sedaj pa dela in ustvarja v Sipu, še kar na- prej meša. Pa ne štrene, pač pa coctaile v svojem lo- kalčku na Polzeli. Upamo, da je tudi pri tovrstnem mešanju uspešna. Če se človek spozna na zadeve, že ne more biti hudo! Na zdravje! Celjskega premiera Mir- ka Krajnca so opazili, ko je kupoval jedilni pribor. Pa ne, da namerava žličke podariti arheologom, ki so mu zadnje čase tako pri srcu? Minuli dnevi so bili za marsikoga boleči. Tudi za poslanca celjske občinske skupščine in predsednika republiške komisije za voli- tve, imenovanja in kadrov- ske zadeve Janeza Lampre- ta (SKD). Gospod Lampret je ob prihodu na zadnje skupščinsko zasedanje spregledal eno od stopnic v Narodnem domu in po- \ Bledice - ob stiku s kamni- tim stopniščem bolečine po vsem telesu ter neučin- j kovito repliciranje in po- J skusi neimenovanja Ba ta Alujeviča za predsei ka občinske komisije m litve, imenovanja in i drovske zadeve. Nič bolje se ni godiloi nji Romih (SDP). Vj mer javi z gospodom h pretom jo je celo sM odnesla, saj ima po s konja po telesu v«S več modric. Janja sil morju zdaj celi raneisi tolaži z dejstvom, dajef dec pri ježi logična pti dica sicer manj boleči sestopa njene strni z oblasti. Priprave na jf Mednarodni obrtm v Celju normalno po'- Glavna organizatorskc ka - Vlado PodhosV,- nest Draš in Franji nik-pa si moči nab- s potiskanjem neub- ga avtomobila na st. Golovca. Če zataji te:.^ še vedno ostajajo (?io^ moči... 4a Matjaž Železnik'y nec SKD v celjski oy skupščini: »Z^.f^i„oi^^^ nem času je pr'''^': Cn ocenimo delov^1^^(\^ ne zaščite po '^;zi,ti] skupnostih. ji'^ so pomanjklji^;f,^ 0(P, moramo v žet/^ bitna nova agresjj terjala žrtev, oaKfi[ Po fotografiji/1" ^y morala OVi/^^, „j najprej lotiti u jih obeležiti. M NT&RC 1. AVGUST 1991 - STRAN 7 Bo seme vzkalilo? ^iižoici v Žalcu je pri- (7 prvega delovnega , i"! Ai naj bi bilo za- bodoče trdnejše ■^gje med Švico in l^^za takšno sodelo- pob^^dal dr. Paul Parin, Me bil leta 1916 ro- ' kolici Polzele, 1941 pa '.'"nastanil v Švici, kjer i danes. Pann je prišel 23 sodelovanje med Slovenijo po zad- ,^. ašamo moč v žo-' Pri izbiri (nakupu) loparja moramo paziti predvsem na material (grafit!), napetje mrežice, debelino ročaja (»grif«) in težo. Loparji se med udarjanjem žogice ob- našajo zelo razhčno, vse pa je odvisno od materialov, ki se- stavljajo lopar. To je nadvse pomembno, saj lopar prena- ša vse gibe telesa in roke in ob udarcu elastično odbija žogico in obenem amortizira lastne tresljaje. Kvaliteta lo- parja je v dobrem absorbira- nju tresljajev in čim manj- šem odstopanju smeri leta žogice. Z nakupom grafitne- ga loparja bomo zadostili tem kriterijem. Lopar se napenja z mreži- co, ki je lahko iz naravnega črevesa ah sintetična. Na- pačno napeti lopar onemo- goča pravilno izvajanje udar- ca, lahko tudi povzroča po- škodbe zapestja, komolca, ramena ali hrbtenice. Zato je pri napenjanju loparja nujno potreben strokovni nasvet. Debelina ročaja (»grifa«) je odvisna od velikosti roke. Najbolj enostaven in tudi za- nesljiv način določanja de- beline ročaja je ob prijemu ročaja, ko mora biti med ko- nico prstov in blazinico dlani prostor za debelino prsta. Vsak lopar ima svojo težo. Včasih je večina teže skon- centrirana v glavi loparja in tedajpravimo, da je lopar te- žek. Če ima težišče v vratu, je povsem normalno težek, ko pa ima težišče v ročaju ga uvrščamo v skupino zelo lahkih. Lopar izbiramo pred- vsem po načinu igranja: po- sameznik, ki želi imeti mo- čan začetni udarec (servis) si bo izbral težji lopar, igralec, ki teži k tehnično dovršeni igri, bo vzel srednje težek lo- par, za začetnike pa se pripo- roča lahek lopar. Žogice Pri nakupu žogic moramo paziti na težo, ki mora biti med 57,70 in 58,47 grami. Žo- gica mora biti dovolj čvrsta, da bo po nekaj udarcih obdr- žala pravilen odboj. Zato ve- lja posebna pazljivost datu- mu proizvodnje, saj s tem za- dostimo tudi osnovnemu po- goju kvalitete. Obielca Vsi, ki igrajo tenis, im^o v mishh eleganco in temu tu- di podredijo nakup ogreval- nih kompletov, trenerk, kratkih hlač, kril, majic itd. Čeprav je tenis eleganten šport, se moramo zavedati, da so veliko bolj pomembne še druge zakonitosti. Oblači- la morajo biti predvsem praktična, odveč niso niti znojniki, ki marsikdaj ne po- menijo zgolj lišpanja na teni- škem igrišču. Copati Pri nakupu copat pazite predvsem na pravilno veli- kost. Tenis je šport, ki zahte- va eksplozivnost, a tudi hitro menjavanje ritma. Ob tem lahko neprimerna velikost copat povzroči nepotrebne žulje ah celo hujše poškod- be. Copati naj bodo lahki in zračni in s čim bolj kvalitet- nim podplatom, v vseh športnih trgovinah pa imajo dovolj obsežno ponudbo iz- razito teniških copat. Nekaj o osnovah tenisa Zelo pomembno je, da ro- čaj loparja leži diagonalno na dlani. V pripravljalnem polo- žaju lopar samo leži v roki. Ob zamahu ga narahlo stis- nemo in šele ob udarcu lopar čvrsto primemo. Če lopar ne stisnemo dovolj močno, je onemogočeno vsakršno roti- ranje žogice, ki bo sicer skrajšana, a brez hitrosti in povsem nenatančna. Pravi- len prijem loparja moramo upoštevati že ob prvih, začet- niških udarcih. Pravilen prijem vsebuje številne prvine: stabilnost zapestja, stil igre, rotacijo, čas udarca in mnoge druge tehnične podrobnosti. Skrat- ka: prijem bistveno vpliva na celoten način izvajanja udarca. Trije najbolj po- membni elementi forehand in backhand udarca so: - mirovanje telesa in pra- vilna postavitev - višina žoge, ko jo uda- rimo - izpeljava udarca pred te- lesom. Eden najpogostejših na- svetov trenerjev je udarec pred telesom. Zahteva pre- cej vadbe, ki mora biti karse- da kvalitetna. Pravilen uda- rec nam omogoča, da z nimi- nalnim naporom izvedemo najboljši udarec. Ključ uspe- ha je v dobri vadbi, ki na koncu »materializira« lah- kotne, elegantne in razno- vrstne udarce, ki navdušuje- jo tako laike kot strokov- njake. Teniška igrišča v Športno rekreacijskem centru Goiovec /Mesecev v letu so ljubiteljem tenisa na voljo 4 igrišča v dvorani D in 2 igrišči 'rani C. V poletnih mesecih je mogoče igrati tenis tudi na petih peščenih in asfaltnih ter dveh mini igriščih, ki sta v času počitnic zastonj na voljo ^■^obveznim otrokom. Na peščenih igriščih je tudi razsvetljava, tako da je °9oča igra v večernih in nočnih urah. Tenis je mogoče igrati od: 7-11 ure, cena je 100 dinarjev 11-15 ure, cena je zaradi vročine 50 dinarjev 15-21 ure, cena je 100 dinarjev 21-24 ure, cena je 150 dinarjev. Cena na pogodbenih igriščih je 90 dinarjev. ^^^'jviru (3olovca deluje tudi teniška šola, ki vključuje 200 otrok, aktivnih skozi tyj]l^to. Organizirani so tudi začetni in nadaljevalni tečaji. Vse informacije in pa Petg^^^^i^vacije lahko sporočite na telefonsko številko 33-233, int. 32. gospodu (:ar^!''^.®lu. Obiskovalci teniških šol imajo popust. 1. avgusta pa se začne teniški lopgf sicer 45 ur tenisa, cena je 900 dinarjev. Mogoče si je tudi izposoditi Kje lahko igrate Tenis je na Celjskem v zadnjih letih doživel ne- sluten razvoj, saj ekipe ŠTK Velenja, Zlatarn Celja in Konjic sodijo med najboljša v Sloveniji, vse več pa je z našega konca tudi obetav- nih posameznikov, ki pose- gajo po naslovih republi- ških prvakov in zmagujejo na odmevnejših mednarod- nih tekmovanjih. K razmahu belega športa je precej pripomoglo vse večje število teniških igrišč, ki so marsikje v zasebni lasti, zato naša preglednica objek- ta morebiti niti ni povsem popolna. Zaobjeti smo želeli le igrišča, kjer je mogoče igranje ob predhodni rezer- vaciji igrišč, marsikje (v Ce- lju ob atletskem štadionu, v Slivnici, na Vranskem in avtopoligonu v Šempetru) pa so igrišča v gradnji. Prilogo so pripravih: Brane Jeranko, Sergeja Lesjak, Nina Maruška Sedlar, Branko Tanjšek in Željko Zule. 14. STRAN - 1. AVGUST 1991 NT&RC teniška priloga Test - izbira opreme Uredništvo nemške strokovne revije Šport test je pripravilo poseben test najrazličnejših teniških loparjev, ki smo ga v bistvenih obrisih tudi povzeli v želji, da bi marsikomu olajšali odvečne zagate pri nakupu naosnovnejšega teniškega rekvizita - loparja. Tekmovalni loparji LEGENDA: teža = v gramih z napeto struno; Kp = moč napete strune; N = natančnost udarca; T = dušenje tresljajev; O = občutek za igro. Če igrate - igrajte zmerno! Dr. Božidar Pekarovič o poškodbah pri tenisu Tenis se pri nas trenutno največ igra. Igrajo ga vsi - otroci in njihovi dedki. Predvsem za rekreacijo. Marsikdo se pri tej igri tudi poškoduje. Katere so najpo- gostejše poškodbe pri teni- su? Kako se zavarovati pred njim? O tem govori dr. Božidar Pekarovič, kirurg na travmatološkem oddel- ku celjske bolnišnice. Do kakšnih poškodb pri igranju tenisa najpogosteje prihaja? »Najpogostejša poškodba pri tenisu je tako imenovani teniški komolec. Gre za iz- tegnitev narastišča mišice podlahti na nadlahtno kost, ki pri sunku udarca doživi mikro tresljaje in tako pride do neke vrste aseptičnega vnetja, ki je zelo boleče in onemogoča nadaljnje ukvar- janje s tenisom in s športom nasploh.« Zakaj prihaja do te po- škodbe? »Do takšnih poškodb pri- haja predvsem zaradi dolo- čene genetske slabosti nara- stišča mišic na določeno kost. Pri tem pa vsekakor igra veliko vlogo tudi neo- grevanost in nezadostna te- lesna pripravljenost«. Koliko se mora teniški igralec pred igro ogreti? »To je odvisno od priprave posameznega igralca. Vseka- kor pa seje pred igro potreb- no ogreti vsaj petnajst minut in sicer ob prisotnosti trener- ja, ali pa ob izvajanju obvez- nih vaj. Mora človek, preden se odloči, da bo igral tenis, pri- ti na pregled k zdravniku To je vsekakor potrebno. Vsakega bodočega igralca mora pregledati športni zdravnik - specialist. Zdrav- nik pove, če je človek prime- ren za to vrsto športa in do katere mere. Značilen je pri- mer Monike Seleš. Ves čas je imela dobro usmeritev. Do pred letom dni je igrala z obema rokama prav zaradi ohranitve mikrotresljajev v hrbtenici. S takšno igro je Monika sicer marsikoga raz- burila, hrbtenico pa ima ven- darle še sedaj nepoškodo- vano.« Tenis se mora tudi, to ve- lja predvsem za rekreativ- ce, zmerno igrati. Koliko? »Današnji šport je zelo po- gosto vrsta gladiatorstva. Vsi igralci, četudi rekreativci, gredo na vse ali nič. Vendar je pri tenisu, zlasti kot igri za prosti čas, pomembno zmer- no igranje, ki daje zadovolj- stvo že samo po sebi. Pri te- Dr. Božidar pekaro\if našnji šport je posebni] gladiatorstva!« ^šš nisu in vsakem re* nem športu nasploh, smiseln poskus dosei kakšne vrhunske rea Za to rekreativec ni le« ne psihično pripravljejj| velja: če igrate za sprol igrajte zmerno!« I Je tenis šport, za je potrebno mnogo n*| ga napora? . »Prav gotovo. Pn ^ tenisa mora namreč ^ vati celo telo. Zaradi kega fizičnega naporaj ja tudi, predvsem P"'?J igralcih, do poškod<^^ niče. Tako pri otn» majo dovolj moči. i manjših poškodb ' ki se kasneje stop- lahko povzročijo še težav. .J Pri kakšni starosfj otrok prične z ig^^ nisa? _ ' Ob zelo dobri 1 brez pretiravanj otrok z igranjeni ne v sedmem , Od takrat, pa doK'^ f nis je namreč življenje! ^^.^kA^ > NINA-MARUSt^ >^ TOTAL Center, kjer dobite vse Šlandrov trg^Žalec Seveda tudi VSE za tenis: - več vrst loparjev - velika izbira teniških copat - teniške žogice - gripe in HIT sezone: SOLO TENIS (za individualno urjenje udarcev) VOFRA TOTAL, šlandrov trg, Žalec, tel. 714-218 NT&RC 1. AVGUST 1991 - STRAN 15 Črno-beli svet v barvah jTZumetnost, kultura, znanost. Šah Je kraljevska Igra,^ nravi član svetovne ¥j.%e organizacije FIDE Boris Kutin_ u šahovski turnirji M j .potekajo ^ ustreznih razsež- f^več le ob prisot- .kaj sto gledalcev, uimanje za šah ne- raste: sedež svetov- nske organizacije „j naslednjih 50 let grško glavno me- ^0 za ta privilegij odštelo po 250 ti- švicarskih frankov. ^„ik marketinške Jje FIDE Boris Kutin Jjj zadovoljno mane jj,je resda šport, ki ne ilja gledalcev, toda po- 5„ je zanj veliko zanima- jfarketing šele uvajamo, -la izhodišča pa so že časa visoka. Zadnja ^„a za svetovno prven- stvo Kasparov : Karpov sta veljala vsak posebej med 7 in 8 milijoni dolarjev. Organiza- cija olimpiade stane najmanj 4 miljone dolarjev, a so raz- prodane do leta 2000. Ljudje so čedalje več pripravljeni vlagati v šah in ta trend bo šel še strmo navzgor,« razmi- šlja Ljubljančan Boris Ku- tin, ki je eden najbolj ugled- nih mož FIDE. Tudi slovenski šah je do- bil svojega pokrovitelja - Moderne interiere. Izhaja- ti je začela revija Šahovska misel, so to dovolj obetavne napovedi izhoda iz krize? »Upajmo. Pogodba o po- kroviteljstvu, dokončna obuditev Rogaške Slatine, ki ima bogato šahovsko tradici- jo, in podvig Aljoše Grosarja na jugoslovanskem prven- stvu, ko je osvojil enako šte- vilo točk kot novi prvak in izpolnil prvi velemojstrski bal, so znanilci pomembne- ga kakovostnega premika. Slovenija na novega vele- mojstra čaka že dvajset let, ob upoštevanju razmerja med številom velemojstrov in prebivalcev smo bili celo n^bolj razvita šahovska de- žela na svetu, a nam je ta primat prevzela Islandija. Vrhunski šahist se ne rodi vsak dan, kriza pa vendarle traja predolgo in Slovenija lahko dobi več igralcev z naj- bolj laskavim naslovom ve- lemojstra.« V zadnjem obdobju so se na mah uveljavili speciali- zirani šahovski računalniki in po svoje prispevali k raz- voju šaha. Velja tekšna ugo- tovitev tudi za komercialne verzije šahovskih iger za osebne računalnike? »Pozitivnih ocen si računal- niški šah zasluži več kot ne- gativnih. Že zdaj so računal- niki v 98-odstotkih primerov močnejši od ljudi. Določene tipe pozicij igrajo spretneje kot najboljši šahisti. Večina vrhunskih igralcev uporab- lja računalnike, skorajda je že nemogoče, da bi bil posa- meznik z velikimi šahovski- mi načrti brez računalnika.« Položaj pa vendarle ni ta- ko bleščeč kot bi lahko oce- nili na prvi pogled. Skupina velemojstrov je bila pred leti nezadovoljna s svojim položajem in ustanovila združepje. So zdaj vsa tre- nja zglajena ali še vedno tli možnost dokončnega raz- kola? »Te nevarnosti ni več. Vele- mojstri so ustanovili sindi- kat, kar ni nič napačnega, kratkomalo ščitijo svoje in- terese. FIDE je veliko več kot 100 ah 200 velemojstrov. Pod svojim okriljem združu- je 131 držav, po članstvu je ob upoštevanju vseh zdru- ženj - ne samo športnih - osma institucija na svetu, kar ponazarja moč organiza- cije.« Najbolj odmevna so tek- movanja za svetovni pokal. Potekajo v skoraj vseh pa- nogah in uvedli so jih tudi šahisti, ki pa imajo vendar- le svoje merilo: ratinge? »Svetovni pokal je brez dvoma pridobitev za vrhun- ski šah. Največ zaslug za uveljavitev novosti je imel kasparov, morda je v svoji vnemi celo nekoliko pretira- val. Ratingi so vsekakor zelo dobro merilo moči, a imajo nekaj pomanjkljivosti. Nik- dar ne bo mogoče natančno primerjati rezultatov samo na podlagi ratinga; tako kot v vsakem drugem športu se-_ kunde in metri niso isto, če to ni v enakem časovnem ob- dobju.« Madžarske sestre Polgar so zaradi odličnih rezulta- tov vedno bolj v središču pozornosti. Ženski šah bo to- rej dobil povsem enakovre- den položaj? »Vse tri so vrhunske igral- ke, še posebej najmlajša Ju- dith. Rating je dobila izključ- no z igranjem z moškimi: ima 2540 točk, na jugoslo- vanski moški lestvici bi bila osma, v Sloveniji za dva raz- reda pred vsemi. Pri teh letih še ni nihče igral tako silovi- to. Če bo zdržala takšen ri- tem, bo nevarna vsakemu moškemu, tudi v boju za na- slov svetovnega prvaka.« . Ob šahu se je ustalil vzde- vek kraljevske igre. Zakaj? »To bo mogoče subjektiv- no mnenje. Šah je veliko več kot igra: umetnost, kultura, znanost. Ogromno^ elemen- tov ga sestavlja. Šahist ne more biti vsakdo, ne gre za elito. Toliko znanj, učenja in nenehnega potrjevanja je po- trebnih, da vzdevek kraljev- ska igra ni pretiran.« ŽELJKO ZULE itNORAMA jetika_ itovno prvenstvo rtu (Finska): veterani Ijm: 9. Škof; višina: 2. Vi- deseteroboj: 1. Brodnik; nnke - kopje: 1. Urban- jejak; 800 m: 9. Slamnik .'elje). lansko prvenstvo lin (Grčija): mladinke ije: 1. Strašek (Jug-Klad) nis__ -Jadran em (Italija): pionirji do 1-finale: Grešnik (Vel) i((Port) 6:3, 6:2. Histvo Šentjurja pionirji: 1. Robič, 2. Lor- Koželj; pionirji: 1. Poli- • Kolesa, 3. Zupane; st. ni: 1. Šporn, 2. Drobne, itiukovšek; pionirke: 1. ilerpolo 'snstvo Slovenije •*ik: 3. kolo - Neptun l^fna 10:8, Neptun : Kam- ''l'Neptun : Vodovodni ''2:6; vrstni red pred zad- 'folom: Diskoteka Gor- Neptun 15 itd. ''^gomet '^^siiske tekme i (Prevalje) : Rudar L; L>ravinja : Rudar 0:2, F^fepr. SI. Bistrice 3:3, ■'adivar : Steklar 3:1, , Hmezad : Vransko 'ar 2^4 ^"^^^ad : Ingrad "~ l^i^stvo Slovenije y: slanice - 100 m prs- ■ '^^derle 1:18,66; 200 m .^, ^- Anderle 2:50,50; J^ešano: 3. Neptun ' 4 Glavan, An- ■ 3^'^'?1; mladinci 400 m /Košar 4:28,73; 100m '■^orenak (vsi Neptun) „'7m hrbtno: 2. Vra- ^'^(V ; 200 m hrbtno: 3. W Ne) 2:28,39; 200 m \ ^ 2. Košar 2:29,22; li5.'"esano: 3. Gorenak \\^\ mladinci - 50m :■! 2 .''^rak 27,14; 200m 'v,''H,'"ak 2:06,51; 100m v^Stoianovič 1:08.32: 200m hrbtno: 3. Stojanovič 2:27,17; 200 m mešano: 2. Ocvirk 2:26,47, 3. Jurak 2:26,70; 400 m mešano: 3. Ju- rak 5:08,71; ml. mladinke - 100 m prsno: 2. Kranjc 1:22,16; 200 m prsno: 1. Kranjc 2:56,29; 100m delfin: 3. Kranjc 1:15,24; 200 m delfin: 2. Glavan (vsi Neptun) 2:41,04. Trbovlje: ml. pionirji - 50 m kravi: 3. Valcl 30,87; 200 m kravi: 3. Valcl 2:29,48; 100m delfin: 1. Valcl (Vel) 1:17,01; 4x50 m kravi: 3. Velenje 2:12,56; ml. pionirke - 50 m kravi: 2. Roš 34,48; 100 m kravi: 3. Roš 1:17,92; 200 m kravi: 1. Roš 2:42,32; 400 m kravi: 1. Roš (Nept) 5:36,56; 50 m delfin: 2. Valcl (Vel) 39,39, 3. Pečar (Nept) 41,57; 100 m delfin: 2. Roš 1:28,64, 3. Pečar in Valcl 1:30,58; 50 m hrbtno: 2. Valcl 39,39; 100 m hrbtno 1. Valcl 1:12,75; 200 m mešano: 1, Roš 3:07,42, 2. Valcl 3:07,80; 4x50 m kravi: 3. Neptun 2:51,06; 4 x 50 m delfin: 3. Nep- tun 2:52,11; skupno: 5. Neptun, 6. Velenje. Z roba bazena v gledališče Kako Je mesto ob Savinji Izgubilo metJnaroiJnega vaterpolskega sodnika In dobilo direktorja SLG Celje Gledališčnik Borut Aluje- vič je bil v šestdesetih letih aktiven igralec vaterpola, kapico celjskega Neptuna je zatem zamenjal za belo sod- niško obleko in kmalu po- stal mednarodni sodnik. Toda novi zvezi z vaterpo- lom se ni v celoti posvetil, tekmovalna sezona se je po- krivala z gledališko in odlo- čil se je za odrske deske. S sojenjem je v I. zvezni hgi v zgodnjih sedemdesetih letih še nadaljeval in sodelo- val v delu Vaterpolo zveze Slovenije. A gledališče je vendarle ostala njegova po- glavitna obveznost in prva ljubezen. Tedaj voda v baze- nih še ni bila ogrevana in prav celjski je bil znan po zelo hladni vodi. »Včasih so spomini na vaterpolo prijet- ni, a ko se spomnim te mrzle vode, še pod tuš ne bi več stopil,« pravi Borut Alujevič in nadaljuje: »Vaterpolo in košarka sta bila športa štu- dentov. Tedaj so mnogi kole- gi delaU v ljubljanski Drami kot električarji ali kaj podob- nega in tako sem se tudi sam seznanil z gledališčem. Naj- brž pa obstaja logična pove- zava, zakaj sem se odločil za gledališko in ne športno ka- riero. Oboje je neke vrste na- stop in odločil sem za bolj privlačnega.« Danes Borut Alujevič športa ne spremna več zelo intenzivno. Ljubezen do va- terpola je počasi pešala, si- stem igre se je v dveh deset- letjih korenito spremenil, ljudje, ki jih je poznal so od- šli in njegovo zanimanje za šport je skoraj povsem ugas- nilo. Včasih je spremljal vse prireditve in bil prav nesre- čen, če sta se tekmi začeli istočasno. Hodil je na šahov- ske turnirje, judo, keglja- nje ... Prek televizije je spremljal predvsem nogo- met, košarko, rokomet, sed^ pa je zanj TV prenos nogo- metne tekme največja uspa- vanka. In kakšni so občutki vater- polskega sodnika? »Odlični. Na domačih igriščih sicer mislijo, da imajo pravico reči vse mogoče reči. Drugod te ne poznajo in s tabo ravnajo kot v vati, ker menijo, da boš ob dobrem sprejemu navijal zanje. Vedno sem se trudil, da bi imel čimmanj stikov s takšnimi ljudmi. Zato mi je bilo prav vseeno, kje sodim,« je končal obujanje spominov direktor celjskega ŠLG Bo- rut Alujevič, ki je bil nekdaj ravno tako znan kot medna- rodni vaterpolski sodnik. SIMONA BRGLEZ POGLEDI Drugi nacionalni ponos Slovencev Slovensko okno v svet - morje s 37km obale - daje Sloveniji neslutene možno- sti za razvoj vodnih športov, ki naj bi bih ob smučanju drugi in nič manj nacionalni ponos Slovencev. Med njimi je prav gotovo jadranje šport, ki vzgaja bodoče po- morščake vseh vej in tudi branilce 46,6km dolge slo- venske morske meje. V vseh večjih obalnih sre- diščih - Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu - so jadralci vo- dilni športniki, ob njih pa še veslači v Izoli in Kopru ter plavalci in vaterpolisti v Pi- ranu in Kopru; vsi po vrsti se kljub morju ne morejo poh- valiti s spremljajočimi ob- jekti, ki pogojujejo dejavno- sti. Izjema je novo pomorsko središče v Kopru z enkrat- nim morskim okoljem ob novem domu vodnih špor- tov, ki postaja center sloven- skega jadranja in deloma tu- di zametki vodnega centra v Izoli z novim domom ja- dralcev. V turističnem Portorožu tamkajšnji Pirat kljub sijaj- nim prostorskim možnostim ob obali zadnja leta raca na mestu in je veliko bolj akti- ven Jahtni klub. S pomočjo marine in Casina orje ledino jadranja s tekmovalno-poto- valnimi jadrnicami, ki v sve- tu dobiva vse več privržen- cev in mu je turizem podal roko: tudi v Portorožu, ki uresničuje besede pionirja portoroškega turizma, sicer direktorja Casina Nina Spi- nellija, ki trdi, da se mora predvsem v turistični sezoni v Portorožu tudi na šport- nem področju vsak dan ne- kaj dogajati. In se dogaja: portoroški športni teden, te- nis Istrske riviere, tekmova- nja padalcev z atraktivnimi skoki v morje, jadralne rega- te, kolesarske dirke.. 1 Jadranje ima na Obali po- sebno mesto in vlogo obe- nem. V mladinski konkuren- ci se že ves čas enakovredno kosa z evropskim in svetov- nim vrhom, mladi koprski jadralci imajo v svojih vitri- nah zlato in srebrno kolajno z mladinskega svetovnega prvenstva v olimpijskem razredu 470, v članski kon- kurenci pa je uspehov veliko manj in to je problem s kate- rim se v Jadralni zvez Slove- nije in v klubih posebej uk- varjajo. A vendar so koprski ja- dralci ponesli ime Kopra v svet, ko sta bila Mario Fa- fangel in Janko Kosmina na olimpijskih igrah 1960 v Ri- mu osma v razredu zvezda. Olimpijec je bil piranski ja- dralec Dušan Puh, nesojena udeleženca pa pred štirimi leti Koprčana Mitja Kosmina in Boštjan Antončič, a sta za- radi zakulisnih bojev vodil- nih jadralnih delavcev zdaj že pozabljene afere ponareje- nih rezultatov plačala davek in doživela šok, ko sta tik pred odhodom zvedela, da ostaneta doma. Vsa poznejša opravičeva- nja niso sprala madeža razo- čaranja. Toda vztrajni kot so in hrabri kot znajo biti le po- morščaki, so na Obali z načr- ti krenili na novo. Vzgojili so številne jadralce, med kateri- mi najboljši načrtujejo ude- ležbo na olimpijskih igrah v Barceloni in pridobili orga- nizacijo svetovnega prven- stva v razredu evropa, ki bo v Izoli neposredno pred OI, evropi pa bodo dekleta prvič nastopila v olimpijskem pro- gramu. 1. celjslfi beacli-voilev turnir Vse večja popularnost in zanimanje za odbojko na plaži, v svetu znano pod imenom beach-volley, sta spodbudila člane celjskega odbojkarskega kluba k organizaciji prvega celjskega turnirja v beach-volleyu. Turnir bo v nedeljo, 11. avgusta, na celjskem bazenu, pričel pa se bo ob desetih zjutraj. Poleg ekip, ki so svoje nastope na turnirju že potrdile, se lahko prijavijo vsi ljubitelji tega priljubljenega športa. Prvi turnir bo potekal v..moški konkurenci, organizatorji pa obljubljajo tudi turnir ženskih in mešanih ekip, predvidoma sredi avgusta. Sama igra in način tekmovanja bosta v skladu z mednarod- nimi pravili o odbojki na plaži. To med drugim tudi pomeni, da beach-volley ekipo sestavljajo trije igralci, dva na igrišču in eden v rezervi. Prijavnina za ekipo znaša 300 dinarjev, vanjo pa je všteta tudi vstopnina na celjski bazen. Za najboljše ekipe so pripravljene denarne in praktične nagrade. Mani Ifot polovica za Niicoiiča Znani (nekdanji) celjski atlet Peter Svet je izžrebal nagrade zadnje šahovske igre, ki je bila za marsikoga trd oreh. Samo 23 reševalcev (od 57) je v Predragu Nikoliču prepoznalo dvakrat- nega zmagovalca Vidmarjevega memoriala, nagrajenci 139. šahovske nagradne igre pa so - 1. nagrada: Jožica Vuk, Trubar- jeva 53 a, Celje; 2. nagrada: Brigita Posl, Sv. Jurij 11, Rogatec; 3. nagrada: Žiga Razboršek, Gozdna pot 13, Slovenj Gradec. Skrivnostni gost v odd^i je bil znani celjski trener in sodnik Adolf Urbančič. Odkrila ga je Danica Šalamon, Plečnikova 17, Celje. Nagrajenci, nagrade dvignite v oglasno-naročniškem oddelku NT-RC v 30 dneh. Šahovsica nagradna Igra 140 žrebanje nagradnih iger opravijo vsak mesec gostje v naših radijskih oddajah. Doslej smo razdelili že več kot 400 nagrad. Naša igra se je pričela januarja W79 1980 1981 Nagrade podarja Žična Celje in jih bomo raz- delili septembra. 16. STRAN-1. AVGUST 1991 NT&RC Nekronani arhitekt za orglami Svet Antona Potita Iz Celja sta glasba In orgle Mladi ljudje, ki jih zani- ma glasba, se največkrat odločajo za igranje na har- moniko, klavir, trobento, kitaro, že manj na violino ali klarinet, prav redke pa zanima glasbeni svet orgel, ki jih pravi glasbeni stro- kovnjaki imenujejo kar kraljica instrumentov. In če so orgle vrh vseh instru- mentov, že morajo nekaj po- meniti, in nekaj pomenijo tudi ljudje, ki nanje igrajo. Med njimi je tudi Anton Pe- tek iz Celja, ki je sicer želel postati arhitekt ali kaj po- dobnega, pa se je srečal z or- giami in pri njih ostal. Da- nes bi ga težko prepričali, da bi se od orgel ločil in za- čel s čim drugim, pa čeprav ga zanima mnogo stvari. Stanuje v častitljivi stari hiši ob Savinji, nedaleč od cerkve sv. Daniela in ob glas- beni šoli, v stanovanju, v ka- terem je pred njim stanoval celjski organist Jagrič. Tako Anton Petek nima daleč do cerkve, kjer spremlja crkve- ni zbor pri masnih obredih ali drugih priložnostih, na primer porokah. V tesnem stanovanju si je uredil tudi prostor za svojo šolo, saj po- čuje orgle in tiste instrumen- te, ki so jim podobni. V zad- njem času je za Učenje orgel med mladimi veliko zanima- nje in ima polno zaseden tu- di oddelek v Vojniku. »Potreboval bi strokovno pomoč, saj vsega sam ne bom zmogel več,« pripove- duje ob veliki skodelici kave v ozki delovni sobi, kjer je na eni strani prostor za harmo- nij in na drugi za omaro, v kateri je vse polno najra- zličnejše glasbene literature. Z orgiami se je srečal zgolj slučajno leta 1975 v Mozirju. »Organist je bil starejši mo- žak in povabil me je, naj se- dem za skrivnostni instru- ment,« se spominja Anton. »Tako se je začelo in vzljubil sem ta svet, saj dajejo orgle neko posebno glasbeno bar- vo. To je orkester, ki v aku- stični cerkveni ladji mogoč- no zazveni. In če k temu do- daš še lepo ljudsko petje, te po telesu zmravljinči, tako je lepo. Kdor tega ni doživel, ne ve, da je res. Ste že kdaj se- deh v klopi v cerkvi, se za- gledali v strop, v freske, in zraven poslušali orgle? Vas je prevzelo? Ste doživljali nekaj takšnega, česar v dvo- rani na koncertu ne morete? Ste? Vem, da ste.« Anton Petek je v svojem pri- povedovanju prepričljiv in četudi tega nismo nikoli do- živeh, mu moramo verjeti. Iz Mozirja se je preselil v Vele- nje, kjer je bil tri leta »nedelj- ski« organist, vodil pa je tudi mladinski in masni zbor. »Leta 1982 sem prišel v Celje in zdaj sem tu. Verjetno bom tudi ostal, saj prepogoste se- litve niso dobre.« »Predvsem se rad spomi- njam Mozirja, kajti če ne bi bilo tistega starejšega orga- nista, ki meje navdušil, ne bi spoznal lepega sveta orgel. Ker pa nisem želel ostati sa- mouk, sem odšel na srednjo glasbeno šolo v Maribor in vpisal kot glavni predmet kompozicijo, dirigiranje in klavir. Ob tem sem se učil še blok flavto in tolkala. Pose- bej zanimiva je flavta, na ka- tero lahko igraš vse od baro- ka in renesanse do klasike. Na Kitajskem so jo poznali že tisoč let pred našim štet- jem. Flavta je narejena iz ži- valske kosti, ima sedem luk- njic in če so vse »pokrite«, se oglasi današnji ton D.« Anton Petek se je na teolo- ški fakulteti v Mariboru učil orgel pri prof. Marjanu Po- točniku, ki je kot vehk glas- beni strokovnjak trenutno na specializaciji na papeški univerzi v Rimu. »Mariborsko šolo sem uspešno končal. Med dru- gim sem v Mariboru vsako leto spremljal tudi srečanje organistov,« dopolni svojo pripoved Anton Petek. Leta 1982 je prišel v Celje in se zaposlil kot organist v cerkvi sv. Daniela, kjer je ostal do leta 1989, ko je odprl zasebno orglarsko delavnico. »Občas- no še vedno pomagain v cerkvi, kjer sedaj pri ma- šah igrajo na orgle moja učenca Mateja in Sebastjan Prepadnik iz Celja in Lea Popovič. Zasebna orglarska delavnica »V celjskem oddelku svoje šole imam trenutno 31 učen- cev, v Vojniku pa 25. To je preveč za enega človeka in zato iščem pomočnika. Ob orglah poučujem še klavir in sintesizer. Ob zaključku šol- skega leta moji učenci opravljajo izpit za klavir v celjski glasbeni šoli, razen enega so ga doslej vsi naredi- li z odhčnim uspehom. Zani- manje za mojo šolo narašča in tako resnično sam ne bom več dolgo zdržal. S šestinpet- desetimi učenci je težko kva- litetno delati. Pri vsakem moraš biti zbran in natan- čen, to pa pri takšni množici ne gre. Ne želim, da bi zaradi tega trpeli učenci, rad bi se jim posvetil v najboljši mož- ni meri. Velike načrte imam tudi z oddelkom v Vojniku, kjer naj bi ob pomoči hono- rarnih sodelavcev odprli še oddelke za trobento, klarinet in harmoniko, za tiste instru- mente torej, za katere je tre- nutno med mladimi največje zanimanje.« Ohranjanje ljudske pesmi čeprav ima veliko dela s svojo orgelsko delavnico in igranjem na orgle pri cerkve- nih obredih, pa še najde čas za ohranjanje prave ljudske pesmi. Sodeluje z moškim pevskim zborom iz Rečice pri Laškem, ki se vsako ne- deljo po petju pri maši zbere na vajah in ohranja prave stare ljudske pesmi. Anton Petek jim pomaga s strokov- nimi nasveti. »Zbor se je odločil, da bo letos popolnoma sam organi- ziral košnjo in ob njej pel sta- re pesmi. To bo koncert v na- ravi brez vnaprej povablje- nih poslušalcev. Vse se bo zgodilo tako", kot se je takrat, ko so kosci zarana, še v me- gli in ob ptičjem petju, odšli kosit. Pri tem petju ne bo nobenih dodatkov. Samo ko- sili bomo in peli. Si lahko predstavljate, kako bo to le- po? Petnajst pravih kmečkih mož s kosami, vilami in grabljami bo pelo, da bo od- mevalo po dolini. Sicer pa nameravam še letos zbrati in obdelati stare ljudske pesmi, ki so poznane v okolici La- škega. Ne želim, da bi na te pesmi pozabili. Ne, to se ne sme zgoditi, kajti pesmi so prelepe in so del naše folklo- re. Da se vrnem k našemu koncertu v naravi: vse bo na- ravno, kdor pa žeh to videti, naj pride. Ne bo mu žal. Ob petju se bomo tudi pogovar- jali in se poskušali spomniti, kako je bilo včasih.« Anton Petek ob vsem delu tudi komponira. »Veliko stvari imam načetih in nedo- končanih. Ni časa! Včasih pi- šem za godbo na pihala iz Strmca pri Vojniku. Pripra- vil sem jim venček božičnih pesmi. Imam tudi pet ali šest lastnih skladb. Najbolj zna- na je Oče naš, ki je bila že izvajana 8. decembra 1989 v Celju, objavljena pa še ne. Potrdil jo je tudi mariborski škofijski ordinariat. Sicer pa, veliko motivov je zapisanih, niso pa dokončani. Sam sebe bom moral urediti, da bom Danes imajo največje or- gle na svetu v Atlantic City- ju v ZDA. Imajo sedem ma- nualov (sedem vrst klavi- atur) in 1250 registrov. Naj- bolj so se orgle, kraljica in- strumentov (ker imitirajo vse instrumente), razvile v dobi romantike. vse, kar želim in imam v pro- gramu, v naslednjih letih tu- di izpeljal. Ne maram polovi- čarskega dela.« Antonu Petku pomeni glasba del življenja, saj z njo preživi večino dneva. »Zdaj je tako, da mi je glasba prva in družina hobi. To seveda ni dobro in to razmerje bom moral spremeniti. Zaenkrat pa iz tega ne morem, saj ob glasbi doživljam resnično prave lepe trenutke. V nsO- težjih trenutkih življenja se človek zateče v glasbeni svet. Glasba ti je lahko v veh- ko pomoč, vsaj jaz jo tako doživljam.« Skrivnostni svet orgel »v slovenskih cerkvah imamo tri vrste orgel: najsta- rejše so mehanske, na preho- du v to stoletje so se p : pnevmatske orgle, v- v modi najnovejšf magnetne orgle. Pn, . so se pojavile 388 let našim štetjem v Alek^a- ji, kjer jih je odkril ( sibios. Nato so se ra. v 14. stoletju so v Nemo^ dobile pedal.« Kamorkoh ga zanese j se ustavi v cerkvi in sede orgle. Igral je skoraj po\i slovenskih cerkvah, pav stu, Zagrebu... »Ko bom pravil šoferski izpit in d! avto. bom potoval po Eto Leta 1996 bo minilo let, kar je v Celju usta« prvo orglarsko šolo v Sit niji Karel Brvar. Bili v hiši na Bregu ob Sa\i kasneje so jo presta v Maribor. Iz te šole soj šli mnogi dobri organi Voditelj Karel Brvar je i noval na Slomškovem t 9 v Celju. v celjski opatijski ceil hranijo bogat arhiv ori nalnih rokopisov glaslx literature, med njimi sol di dela mnogih znanihsk dateljev. ^/š\ Ne bom hodil po trgfl kajti te imam domaS si bom ogledoval mufl lerije in igral po cedB orgle. To je ena \zm(M največjih želja. TajJ združil mladostno H do arhitekture z 4| - igranjem na orgle. Ani ture pač nisem mogel 5» rati, ker mi ni šla ma:' ka, in tako sem sc v glasbenem svetu. In žal. Sicer pa skofiO delam. Ob učenju, i pri mašah, kompon zbiranju ljudskih p«* vodenju pevskega zbj pravljam še klavirje. Z več časa poleti. Raz« o orglarskih večerih v Ljudje to radi posluS mo pripraviti jim J V našem mestu je zlaS ti kulturno mrtvilo m nimi koncerti bi to lahko odpravih. Id^J ko, samo čas, zmanjkuje na vsehW krajih. Pa smo spet P* ni: samo nedeljsko pO je namenjeno AJi"'' Prav gotovo.« Med pogovoroni .|* tisto veliko skodelic in pokadil cigaret prste dveh rok. Pr^J manj. Pogledal je »Joj, vožnja me ca^ tem učenci. In na ram iti, ker doma s telefona. To mi tuo' veliko časa.« Takšen je Antcjj^^ Bogato in pestro z^JJ^ vi, kot so bogate^jj orgle, kraljica J Foto: EDO^Elgdl Matej Prepadnik (desno) je eden izmed najboljših učencev Antona Petka jjjj mladosti že spremlja zbor pri celotnih cerkvenih obredih. Ji »Čeprav smo celjske orgle pred leti obnovili, še vedno niso takšne, kot bi morale biti. Najbolj jim nagaja vlaga, ki jo bo treba odstraniti,« je odločen organist. Ali bi igral na orgle v Cankarjevem domu, smo vprašali A. Petka. »Bi, bi, in še kje drugje tudi, ne samo v Cankarjevem domu. Sicer pa so to zaenkrat samo pobožne želje.*' 1. AVGUST 1991 - STRAN 17 fiičena separatista, ■ie na Kvadrat_ Jlozirju, ^medene i^la. da za pot j;' sestri ^dnje pol prej PfJ^ ietnega Al- iz občine obna tiso- čih Al- „jistimi le- :-aradi ver- .'bsodili na ^51 veste, le- . protisrb- " „ je začel 5iiefqet. »V j.j-ok, takoj ^išoli. Naj- {loru v Pri- eživel 2 me- šanih 9 me- ie nekaj dni vzrenjanin- [jko je bilo, .ajje za se- iemokracije Sedaj lahko sle še z raz- lije v sred- j pa rečem, i fizično in :anje.« zdelo sogo- ise pred od- ieni bril, pr- te v zaporu. : veliko po- ga prijatelji :ali,ko seje ) govoriti, ienska pot anamovana (Tiostjo. Sam l5tnaj polno- iJika začela ^ torej je bil 32 se tudi on Povrnitvi iz 2til Kosovo, *!iiogoče ži- sem prišel ^mespreje- aščito Ijud- »\edal sem ""pa sem se alban- ^■eniji. Na- ' bazarje, tu "»■kjer sem ,f življenje. „fasa delal f sedaj pa "O ponovno 1)0,. ">esece bo, priredila ^ v Gornii. Shefget Cakigi Kapaštici, od koder je doma mladoporočenec. »Takoj po poroki so se začele nove te- žave. Glede na to, da sem že davno prevzel slovensko dr- žavljanstvo, sem bil na Koso- vu separatist na kvadrat: kot Albanec in kot Slovenec. Že- na je iz družine, vkateri je bil pred devetimi leti ubit Alba- nec v Nemčiji, ubila pa ga je jugoslovanska tajna policija. Torej tudi ona ni bila poseb- no priljubljena,« je pripove- doval Shefqet. »Mene so ob- dolžili, da sem bil pri sloven- skih teritorialcih, da sem »slovesnki špijun«, demon- strant... Da skrajšam, žena pod raznimi pretvezami na Kosovu nikakor ni dobila potnega lista.« Tako sta Cakiqijeva prire- dila še eno poroko. Tokrat 20. julija v Nazarjah. »Res ni bila to prava svatba, toda bi- lo je bolj prijetno. Dve priči in moj prijatelj, toda vsi smo vedeli, da bo konec najinih težav. To pa je bilo bistveno. Takoj sva lahko začela ureja- ti vse potrebno za potni list in vizo za Nemčijo.« Velikokrat je Shefqet v po- govoru omenjal ženo. To me je kar presenetilo, saj sem imela o Albancih in njihovih ženah drugačno predstavo. Ko sem to omenila sogovor- niku, ni vedel, ah bi planil v smeh ali v jok. »Saj vem približno, kaj meni mnogo Slovencev o Albancih. To se mi ne zdi čudno, saj so o nas in našem načinu življenja poročala sredstva informira- nja iz Beograda. Radio, tele- vizija, Tanjug, vse je beograj- sko in vsi so prikazovali po- polnoma popačeno sUko. Koliko laži so natrosili v teh letih! Sedaj je položaj precej spremenjen, saj so na Koso- vo prfth slovenski novinarji in videli nekaj popolnoma drugega. Nasploh je pri nas razširjeno zelo pozitivno mnenje o Slovencih, cenimo vas kot pošten in deloven narod.« Seveda v položaju kot smo, ne moremo mimo voj- ne. Shefqet mi je v zvezi s slovensko vojno povedal anekdoto, ki kroži po Koso- vu. Nekoč so na Kosovu Slo- venci sloveli kot miren in do- ber narod, Albanci pa kot agresivni ljudje. Po porazu Jugoslovanske armade pa se je položaj spremenil - sedaj so Albanci postali mirni, Slo- venci pa agresivni. Resnici na ljubo moramo seveda priznati, daje kosovski Alba- nec Shefqet po vseh merilih, ki jih upoštevajo Srbi, v res- nici separatist. »Takoj bi se prijavil v vrste slovenske te- ritorialne obrambe, vendar sem bil ravno takrat v Nem- čiji. Sodeloval sem v demon- stracijah, ki so jih pripravili Slovenci, Hrvati in Albanci, vsi skupaj pa smo podpirali plebiscitarno voljo narodov. Moram povedati, da v Nem- čiji niso organizirane posa- mezne stranke, vedar pa smo vsi skupaj v trenutku organi- zirali protestni shod za pod- poro Sloveniji.« Ko sem sogovornika vpra- šala o domovini, Kosovo. Zekije je bila na prvi poroki oblečena v kosovsko narodno pošq,kijoimenujlejo»šUelak«. Slovenija ali Nemčija, ni okleval niti za trenutek. »Brez domovine sem, dokler Kosovo ne bo svobodno, nikjer ne morem biti miren. Dejstvo je, daje Kosovo oku- pirano, niti ne veš, pred kom bi se branil. Aktivirah so te- ritorialno obrambo, policijo, neke posebne enote, jugoslo- vanska vojska, četniki... Vsak te lahko napade, ven- dar pa ostaja dejstvo, da Al- banci zaenkrat to mirno sprejemamo. Oni bi želeli oborožen upor, da bi lahko uvedU na Kosovu izredno stanje, in nato s tem izred- nim stanjem poskušali pre- prečiti gospodarski zlom. Tako bi morali Srbi delati le za kruh, prepovedane bi bile stavke in vse zahteve. Ven- dar pa se Albanci ne bomo uprli, zato ne bo izrednega stanja, Srbi se bodo zavedU, da pohtiki lažejo, in Srbija bo pokleknila sama od sebe zaradi ekonomskega in poli- tičnega zloma.« Shefqet je v pogovoru ma- lokdaj omenjal Srbe z bese- do, vedno je govoril o onih, pa niti to ne bi bilo potrebno, saj se je dalo iz malce sovraž- nega tona vedno razbrati, o kom govori. »Srbi so na Kosovu najbolj umazan okupator. Odvzeli so nam vse institucije, poli- tične, znanstvene, ekonom- ske, zdravstvo, šolstvo, vrt- ce, vse. Albanci težko živijo, vendar se s sohdarnostjo ne- kako tolčejo v življenju. V vsaki vasi je organizirana neka oblika humanitarne po- moči, kjer zbirajo hrano, de- nar in ostalo, kar je potrebno za osnovno življenje. Tisti, ki imajo, dajejo tistim, ki nima- jo. Vsi rudarji, ki so stavkah v Trepči, so ostaU brez dela, sedaj pa jih vzdržujejo posa- mezne družine. Najbolj po- magajo Albanci, ki delajo v tujini. Ti preko Slovenije pošiljko pomoč k nam. Rad bi še povedal, da sta na Ko- sovu dve vrsti Srbov. Staro- selci, kakor jih imenujemo, ki so med nami že dolga leta. so v sporu z novonaseljenci, temi, ki izvajajo nad nami diktaturo kot okupatorji.« Še veliko podobnih misli je povedal Shefqet Cakiqi v pogovoru, ki mu je žena, 26-letna Zekije prisostvovala le z nenehno smehljajočimi očmi. Zekije namrče ne razu- me slovensko, zelo slabo tu- di hrvaško, vendar pa ima pred sabo še veliko časa, in se bo poskušala naučiti. Vendar pa je možu najbolj prikimovala takrat, ko je go- voril o hvaležnosti, ki je oba čutita do Slovencev, tako do naroda kot posameznikov, ki so ju sprejeli z odprtimi ro- kami. In še enkrat se je ogla- sila. Ko sem ju povprašala, koliko naraščaja načrtujeta, je Shefqet izstrelil: »Dve de- klici in dva fantka.« Takrat ga je Zekije popravila »Ne, tri-tri. Toliko bi jih rada ime- la.« Naj ostane pri njunih že- ljah in sreči, ki je tisti dežev- ni petek v Mozirju sijala na njunih obrazih. URŠKA SELIŠNIK v ^'91 na prvi poroki, ko o drugi še slutila nista. KOZERIJA »Že maš ror?« »že maš ror?«, meje še pred vojno vprašal sosedov Lojz. »Prosim? Kaj?« sem se vljudno za- čudil. »Kaj če mam - ror?« »Ror, ja. A ga že maš?« je ponovil. »Ror, a če ga mam ?! Ja, nimam ga, ne,« sem rekel. In sem se potrudil, da seja ne bi slišalo kot ne in da tudi ne ne bi bil čisti ne. Za vsak slučaj namreč. Kaj sem pa vedel, na kakšen ror misli človek - vodovodni ali kanalizacijski. »Pol ga še nimaš, ne? Pa se ti ne zdi, de bi enga le rabo? Čuj, cajti so taki, de brezrora...« »Počaki mal,« se ga prekinil. »Zdej mi pa ti povej, kaj maš ti to za eno stvar v mislih? O kakem roru govoriš?« »Ha,« se je začudil Lojz. »A ne veš? Ne se no delat... Kakšen Slo- venc pa si, de še besede ,ror' ne poznaš?!« »Sej jo poznam,« mi je bilo rahlo nerodno. Saj veste: poln bife in tako dalje. »Roru se reče lepo po slovensko - cev.« »Aha,« se je zafrkljivo namrdnil Lojz. »Se ti že svita, lubček, si že na pravi poti: zadevca ma res cev. Iz te cevi se pa strela. A ti je zdejjasn?« »AJa,« sem osramočeno zavzdih- nil, »na gvir misliš, na pukšo, pi- štole o. « »Ja, ja, o tem govorim,« je rekel Lojz in v njegovem glasu je bilo ne- kaj svečanega. Najbrž se je v tistem trenutku počutil zelo pomembnega - on vse ve, on ima zaupne informa- cije, on se druži s pobi s policije, on ve, kako sta Janša in Grubelič, zlati naš Sandi, nabavila rore... »Zdej pa te resno vprašam,« je na- daljeval, »a maš kej?« »Ne, nič nimam,« sem rekel. »Pa tud nočem met. Jes sovražim voj- sko. Sovražim orožje.« »Ne mi rečt,« je rekel Lojz, »ti si pa trenutno edini tak v tej gnili Ju- govini.« »Mogoče,« sem zdaj trmasto izja- vil, »ampak rora vseen ne bom ku- po, pa četud ga ma že vsaka baba.« »Počaki mal, počaki mal,« je spre- letelo ponosnega nosilca rora.« A ti misliš, de sem jes baba?! Zato, ker- mam svoj ror.« »Tega nisem reko,« sem se hotel opravičiti. »Kaj nisi ?!« seje razpištolil Lojz in je bil vedno užaljen. In je kar vstal in jadrno odvihral novim rorom na- proti. Čez nekaj dni seje zgodila vojna. Vpoklican sem bil med prvimi in potem sem vročih 14 julijskih dni nosil tisti hudičevi ror. Vedel sem, da je treba - domovina je le ena - ampak zato nisem bil nič bolj sre- čen. Kaj še! Je pa vseeno bilo poučno. Tako resno je bilo, da med vsemi, ki smo bili »noter«, ni bilo nobenega več, ki bi si še želel ror. Niti enega. Res pa je, da Loj za niso vpoklicali. In tudi ne drugih, njemu podobnih. Pravočasno so se umaknili v sen- čico svojih privatnih rorov, za sanke in zdravniška potrdila. Zdaj, ko je konec - upam - so spet najglasnejši in najzavednejši. In bi se streljali še pa še s to golaznijo, mater jim njihovo. In je med njimi največ bab in mevž. Z rori na jeziku in s figo v žepu. TONE (brez rora in fige) 18. STRAN-1. AVGUST 1991 NT&RC pisma bralcev Odgovor Črneju Ker IS SO ŠENTJUR ni odgovoril na Vaše javno vprašanje z dne, 24. aprila 1991, ki sem mu ga prepustil, Vam na podlagi do sedaj znanih podatkov odgovar- jam sam. Ugotovitveni zapisniki kontrole SDK kažejo, da je ožja skupina članov IS SO ŠENTJUR, v decembru 1990 brez ustreznih sklepov Skupščine ali IS vložile di- narsko protivrednost za 400.000 DEM v nakup delnic ŠOB. Sredstva so bila vzeta iz proračune in so bila res namenjena za šolstvo, zdrav- stvo, ceste itd.! Vse kaže, da gre v tem primeru za preko- račitev pristojnosti, kar pa šentjurska skupščina ne- principielno tolerira. Ocenjujem, da bo tak od- nos do parlamentarne demo- kracije imel v Šentjurju dol- goročno politične in gospo- darske posledice. FRANC KOVAČ, Šentjur PREJELI SMO Savinjska še čaica Televizija Slovenija je 22. VII. 1991 opozorila na knji- go, ki ste jo izdali: Janez Cvirn »Kri v luft! Čreve na plot!«. Popolnoma se stri- njam z voditeljico oddaje, da je knjiga vse premalo pozna- na. Ob tem pa bi opozoril še na eno vrednost knjige: Ob Ustanju po knjigi in ko spoz- navaš razmere v Celju, se ne- hote vprašaš, kakšne so bile razmere recimo v Savinjski dolini? Recimo v knjigi je podan hiter industrijski razvoj Ce- lja, ki je še ostril nacionalni boj med celjskimi Nemci in Slovenci. Ta boj se je najbolj izrazito kaizal prav na gospo- darskem področju. Spozna- nje, da le močno gospodar- stvo lahko pripomore k ohranitvi slovenstva, se je kmalu pojavilo tudi v Savinj- ski dolini. Niso se ustavili pri deklaracijah, ki jih je sprejel tabor v Žalcu leta 1868, pri zahtevi po zedinjeni,, svo- bodni Sloveniji itd. V Žalcu so že leta 1872 iz vrst občin- skih odbornikov ustanovili poslovni odsek, ki mu je na- čeloval Janez Husenbichler. Značilno za to dobo je bilo, da posamezniki kot Vošnja- ka, Hausenbichler, Roblek, Franc Šentak, niso bih samo navdušeni borci za sloven- stvo, ustanovitelji različnih društev, organizatorji različ- nih prireditev, predvsem so bili gospodarstveniki, ki so kmalu spoznali, da je moč naroda v njegovem gospo- darskem položaju. Recimo v Žalcu so že 1. 1880 ustano- vili Hmeljarsko društvo, 1. 1881 Savinjsko posojilnico, vse sile so usmerili v inten- zivno kmetijstvo, v pridela- vo in predelavo hmelja. Ob kmetijstvu se je začela razvi- jati industrija, primer tovar- ne Lorber, ki je izdelovala hmelj ske sušilnice. Trgovina s hmeljem je v dolino pripeljala telegraf, telefon itd. Vse to je krepilo gospodarski in s tem naci- onalni položaj dohne. Posebno poglavje je v knji- gi namenjeno gostilnam v Celju. Pa gostilne v Savinj- ski dolini? Popolnoma nera- ziskano področje. Vemo sa- mo, da je bila Hausenbi- chlerjeva gostilna v Žalcu kraj, kjer so se-ustanavljala razUčna slovenska društva, kjer je bila prva čitalnica, kjer so se pisala vabila za ta- bor, kjer se je pisal zapisnik tabora itd. Torej trdnjava slovenstva v Žalcu. Vemo, da je imela slično vlogo go- stilna Franca Šentaka na Vranskem. Šentak je bil po- sestnik, gostilničar, mesar, usnjar. Njegova je bila da- našnja stavba gostilne Slo- van. Na njej je še danes ohra- njen cehovski znak usnjar- jev, dokaz, da so bili tu us- njarji že v cehovskih časih. Ob prelomu stoletja in v tem stoletju sta bili znani Roblekovi ^ in Hodnikov! dvorani v Žalcu, kjer se je igrala marsikatera igra. Zna- ni so podatki za Žalec, ki se- žejo v čas med prvo in drugo svetovno vojno. Tedaj so bile v Žalcu sledeče gostilne: Ro- blek, Hausenbichler (Lor- ber), Vabič, Naraks, Kunst, Hrovat, Kukec, Senica, Vi- rant, Jerek na Grabnu, Ko- lodvorska restavracija, Zor- man, Ferleš. Marsikateri dogodek iz teh gostilen je ohranjen. Npr. ob nedeljah so se zbirali obrtni- ki pri Virantu, tu so se zbirali tudi gasilci, saj je bil lastnik Ivan Virant načelnik gasil- skega društva. Tu so se zbi- rali fantje, ki so radi kakšno ušpičih sosedu Mehu. Znana je navada, da so fantje razsta- vili voz in ga sestavili na vr- hu strehe. To so radi napra- vili tudi sosedu Mehu. Ti fantje so pravtako prepevali slovenske pesmi na oglu go- stilne. S tem so izzivali zna- nega nemčurja Steinbecka, ki je stanoval v isti hiši, kot je bila gostilna. V^ečina teh fantov je bila že 1. 1941 ustre- ljena kot talci v Starem piskru. Ob večerih so se obrtniki zbirah pri Hodniku. Med nji- mi sta bila tudi lekarnar Kar- čič in mizar Strahovnik. Bila sta »cenerja«, ker sta v go- stilno prišla šele ob 10 zvečer. Med gostinske ponudbe so spadale tudi vinske trgatve in veselice. Prepišimo novič- ko iz Narodnega dnevnika, objavljena je v knjigi: »Kme- tijsko in bralno društvo na Ložnici pri Žalcu priredi dne 4. julija t.l. sredi vasi veliko ljudsko veselico v prid Druž- bi sv. Cirila in Metoda, s pri- jaznim sodelovanjem raznih narodnih društev...« Veseli- ca je bila 1. 1909. Mimogrede: 1. 1885 je bila v Ljubljani ustanovna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda, že na tej ustanov- ni skupščini je bil predstav- nik podružnice iz Žalca. Glavni namen družbe je bil pomoč slovenski šoli na ogroženem področju, kjer je grozila germanizacija. Marsi- kaj je zapisano v knjigi in ob marsikaterem poglavju se vprašamo: kako pa je bilo v Savinjski dolini? Recimo opisani so izleti na bližne^griče, kot Liboje, Mr- zhca, Šmohor. Mi pa se lah- ko vprašamo: kakšne izlete je organiziral Odsek Savinj- ske podružnice SPD? Vemo, da so bili znani izleti na Mr- zlico, na binkoštni ponede- ljek. Med vesehcami so bile znane gasilske veselice na Ložnici. V zapisniku Gasil- skega društva Ložnica je za- pisano, da je na te veselice rada prišla »žalska gospo- da«, včasih so na veselicah pomagale »žalske gospodič- ne in gospe«. Pogled v vsakodnevno živ- ljenje nekega kraja kaže, ka- ko je kraj živel v preteklosti. Celjani že imajo odkrit za- stor tega življenja. Savinjska dolina še čaka. FRANC JEŽOVNIK, Griže Nezaupnica županu v Šentjurju je z nezaupni- co županu demokracija za- dala hud udarec pravni drža- vi in s tem vsem pohtičnim programom Demosovih strank. Zmagala je ideja »mešetarstva« (ne meneger- stva), ideja »nadmudriva- nja«, ter ideja opravičila »ves teden lahko grešiš, samo če greš v nedeljo spovedi«. V občini, kjer je zmagal go- spod Kramberger in Demos, kjer je veljalo desetletno pra- vilo »pojdi v partijo, pa ti bo- do vrata v raj odprta«, ki je bila zaostala, nato nerazvita, sedaj pa demografsko ogro- žena, kjer je več luksuznih vikendov in hiš kot kmečkih domačij, kjer je zaselek s spomenikom Antonu-Mar- tinu Slomšku, v istem zasel- ku pa je zraslo največ zvestih komunističnih kadrov, kjer je vehko socialističnih boga- tašev, se je ustvaril pravi tol- mun za društvo starih visoko kvalificiranih ribičev v kal- nem. Tak tolmun je tudi v Celju, zato si je koahcija ribičev ribiško palico poda- jala. Ribolov v kalni vodi po nevihti s črvom, je zelo preiz- kušen pri »ribiških kradljiv- cih«, saj daje polne košare rib za domačo večerjo. Klofuto, ki so jo dali od- borniki v občini s pomočjo izvršne oblasti županu, bi morala z vso silo zadeti repu- bliško vlado in njene kon- trolne institucije. Kot Demo- sov privrženec ne morem verjeti, da je tudi od te vlade podprto pravilo »ukradi« ter začni vpiti »primite tatu«. JANEZ ČRNEJ, CELJE Upolcojenci Šmarja pozor! Tudi v poletni in politični vročini »Sivi panterji«, stranka upokojencev Slove- nije, aktivno deluje. Tečejo priprave na jesenske zbore. Kljub sedanjim težavam in hrumenju tankov po naših cestah se upokojenci - včla- njeni v stranko »Sivi panter- ji« v šmarski občini priprav- ljajo, da bodo z zavzetimi sta- lišči prispevaU, da bo pokoj- ninski in invalidski zakon, ki ga bo predvidoma repubh- ška skupščina obravnavala v jeseni, napisan tako, da bo zadovoljiv in zaščitil interese vseh ifpokojencev. Vodstvo »Sivih panterjev« med ostalim intenzivno dela tudi na organizaciji pravne pomoči, ki bo našim upoko- jencem, pa tudi ostalim, nu- dila brezplačne pravne na- svete. Zakaj »Sivi panterji«? »Si- vi panterji« zaradi tega, ker so po svetu znani ne kot poli- tična dejavnost, pač pa hu- manitarni dejavnik. Skrbno predvsem za socialno pravič- nost, zavzemamo se za zdravstveno varstvo ostare- lih občanov in zaslužene po- kojnine. Stranka »Sivi pemteiji« se ne bori za oblast, interes pa ima, da na prihodnjih voli- tvah kandidira svoje poslan- ce tako v repubhški parla- ment kot v občinske skupš- čine. Le tako bo ostarela ge- neracija dosegla zasluženo spoštovanje in uveljavila svoje interese. Vsi upokojeni in tisti, ki so pred upokojitvi- jo, so dobrodošU člani naše stranke. Povežejo se lahko z nami preko Koordinacij- skega odbora Društva upo- kojencev Šmarje pri Jelšah, mag. DRAGAN CERNETIČ za Obč. odbor SP Šmarje Vojna talfo an drugače Res je, za Slovenop „ ■ težki trenutki. Napad ?w1 spravil na trdna tla š ^ * optimistične. Vsak ga^ ^■ življal po svoje. z veliko straha, drugj „ " jezo in delnim straho;.' tretji v prepričanju, da ' more in ne bo nič zgoHa^M Bil sem v TO od za^l vojne. Ni bilo prijetno^H od doma in pustiti v ta^l časih družino samo. Pa vendar mislim vsak, ki je dobil pozj^ v prepričanju, da je to V in da mu vest ne dovoli kanja ali skrivanja. Nav^h orožne vaje še človek ž^l kako »prešprica«, to^l v tem trenutku ne bi bil^fl veško in humano. Naša četa se je nah^l v Celju in okoHci. Bil^S okoli kasarne v najtežjih^ nutkih in v Bukovžlaku Bi i stvo »Celjske vojne« jebiio obdržati mir. Mislim, daje- težje kot streljati. In sedaj k vzroku mo pisanja. Zanimivo, kako so z : sodelovah civilisti. Vsa starejšim občanom. Lep videti, da te razumejo, da se spomnejo na malenkosti, t! smo jih vajeni tudi teritorial. ci iz mirnega življenja. Zju- traj so skuhali kavo, prinesli pecivo, pozneje še morda kakšno pivo. Pride starejša ženicc ogovori komandirja, da la.. dva vojaka. Na vprašanje za. kaj, odgovori, da je kupila zaboj piva in da si ga naj pri- nesemo. Vem, da njena po- kojnina ni zavidanja vredni Tako so sprejemaU vojno ti- sti, ki s svojimi prejemki spadajo v srednji in nižji razred. Mislim, da tisti, ki so naj- več pridobih v tej družbi, ta- ko ah drugače, ki bi imeli večji razlog bati se za svoje materialne dobrine, niso ži- veli z nami. Njim je bilo od- več pokazati osebno izkazni- co na zapori TO. Za njih je i bil pregled prtljažnika ževi-^ šek nesramnosti. Čeprav vse skupaj traja cca 3 minute. Takšnim svetujem, naj mno- žijo petnajst dni z 24 in nato še s 60, dobih bodo naše mi- nute. Izjema potrjuje pra-; vilo. Treba je razumeti, da smo tudi mi civihsti. Tudi mi smo navajeni zjutraj na kavico. Še enkrat spoštovanje m zahvala vsem prijaznim ijij: dem. Vsak ve zase, kam sodi v tem pismu. Še enkrat po- udarjam, da izjeme poti^uj^ jo pravilo. Lep pozdrav, upam, aa.w v naslednji vojni. . , Teritonal«' TENIŠKA PRILOGA NT&RC 1. AVGUST 1991 - STRAN 19 ječ kot poln krožnik in blazina pod glavo ^. cesti, ki po najkrajši ■ oovezuje evropski za- K'r vzhodom in jugom ter ^\no bi najbrž težko pri- tali miren kotiček. Pa ^Jarle je tak kraj. To je ^"^ (. otok miru ob cesti 'invnežev, trgovcev in ^^0. koga še. navsezadnje je potovati ■ l,Q iz tisoč in enega ^%a. Tudi zaradi duše, ^ ,eri je raziskovalna rado- ;jnost, čemur danes pravi- I . irizem. Ste že pomislili, letošnje počitnice pre- V tako idiličnem kraju, Otočec? Možnosti za to , veliko. V teh mesecih J tam posebni pro- ki so ga poimenovali ^ počitnice, obilo je osti za kolesarjenje, ja- 0ye in ne nazadnje - poskr- jijli so tudi za najmlajše, saj .jOtočcu organizirajo polet- -0 šolo tujih jezikov, tenisa T zdravega življenja pod na- ^pvom Akademija za živ- ;enje. Sreča je {prejemanje in dajanje Srečo v življenju dosega- jo le, če si ustvarjamo po- snciale, ki nam omogočajo tprejemati in dajati, pravi locent doktor Otmar Kugo- lič s fakultete za šport rLjubljani, ki je tudi vodja lltademije za življenje. Pro- jrami zajemajo 80 ur aktiv- lega izobraževanja: angle- kega in nemškega jezika, olo tenisa ter ostale aktiv- osti, ki so pač prilagojene tarosti otrok. Sem med dru- im sodijo spoznavanje ja- Lili Šeruga, vodUa ainimaci- je na Otočcu: »Se lani je bil Otočec povsem zaseden, zla- sti s tujimi gosti, ki jih je bilo skoraj tri četrtine. Mor- da smo res nekoliko pozab- ljali na domače goste, v tem času pa smo zanje pripravi- li toliko pestrih programov, da nikomur ne bo žal, če se bo odločil za kakšen naš program.« halnih veščin, plavanje, po- hodništvo, taborništvo, mini golf, rafting in različni izleti. Zanimanje za to šolo je veli- ko, programi pa so narejeni za učence od prvega do pete- ga, šestega do osmega razre- da osnovne šole in za učence srednjih šol. Ob vsem tem se v Akademiji za življenje tru- dijo, da bi otrokom in odra- slim pokazali, kako po- membna je za zdravje v fizi- ološkem in mentalnem smi- slu prava zveza z naravo. Zeiene družinsice počitnice Na Otočcu so vam pripra- vili tudi zanimiv program tri Milena Žugelj, Krka Zdravi- lišča: »K sreči je zadnje dni vse več gostov tudi v Do- lenjskih in Šmarjeških To- plicah, izjemno zadovoljni pa smo z delovanjem naše- ga zdravilišča v Strunjanu, ki ves čas dobro posluje. Ve- liko zanimanja pa je tudi za jezdenje. Cene so zares ugodne, saj stane ura jezde- nja le 110 dinarjev.« in sedemdnevnih družinskih počitnic. Še posebej so se potrudiU, da bi bilo bivanje gostov kar najbolj pestro in vredno spomina, pa ne glede na to ali se boste odločih za sobo v Garni hotelu, bunga- lovih ali v sodobno oprem- ljenem kampu. Tri in se- demdnevne počitnice zaje- majo polne penzione, kopa- nje v hotelskem bazenu in savno, vsakodnevno vožnjo s čolnom ali kanujem po Kr- ki, kolesarjenje, kulturno za- bavni program, piknik kosi- lo ob Krki, zaključno kosilo v grajski restavraciji ter izlet na znamenito Trško goro, kjer vam bodo pripravili ve- čerjo ter pokušino znameni- tih dolenjskih vin. Nešteto pa je možnosti tu- di za kolesarjenje, ko lahko gostje na kolesu obiščejo kulturne znamenitosti po- dročja, se povzpenjo na vrh Gorjancev, popeljejo med romantičnimi brezami Bele krajine... Konj Je liil pred avtom Le kilometer od gradu Otočec leži ob Krki grad Če vas zanimajo podrob- nejše informacije o počitni- cah in posebnih programih, ki jih pripravljajo na Otoč- cu, pokličite na telefonski številki 068 21-830 in 068 21- 826. Struga, središče konjeniške- ga športa, kjer se ukvarjajo z vzrejo in dresuro konj ter športnim jahanjem. Gostom je na voljo konjušnica hol- štajncev, hanoverancev, lipi- cancev in haflingerjev, naj- mlajši pa bodo navdušeni nad poniji. Tu se lahko na- učite osnovnih veščin ježe, izkušeni jezdeci se lahko po- dajo čez drn in strn Dolenj- ske. Posebno doživetje, ki ga človek zlepa ne pozabi, je vožnja s kočijo po Dolenjski. Začetnega tečaja jahanja se lahko udeležijo že otroci, ki so končali prvi razred osnov- ne šole. Delo teče pod stro- kovnim vodstvom in seveda postopoma. Najprej so na vr- sti spoznavanje s konjem in opremo, pravilna drža na morju, osnovna povelja in ta- ko naprej, vse do jahanja v meneži in ježe na terenu. Učitelj je ves čas z učenci. Po Eva Lepoša in Maja Zakošek, Velenje: »Končali sva četrti razred in tu sva na tečaju nemškega jezika. Kar dosti sva se že naučili, program pa je tako pester in zanimiv, da nama sploh ni žal, ker sva prišli sem. Morja sploh ne pogrešava, spoznali pa sva tudi mnogo prijateljic in prija- teljev iz vse Slovenije, pa tudi s Hrvaške.« največ dvajset urah je na no- vo pečeni konjenik sposo- ben ravnati s konjem v kora- ku, kasu in galopu. Ob vsem tem pa imajo v konjušnici v Strugi tudi plemenite ko- nje za izkušene, vrhunske jezdece. Šola jahanja je torej samo del programa, ki vse- buje tudi večdnevna teren- ska jahanja za najbolj zah- tevne in izkušene jezdece. Vsak mesec pripravljajo tudi znameniti Lov na lisico. Takšna prireditev bo tudi to soboto in splača si jo ogleda- ti ah pa na njej sodelovati. Sicer pa vam na Otočcu po- nujajo tri in sedemdnevne šole jahanja ter tri in se- demdnevne programe teren- skega jahanja. Kraijevsici ribolov na Krki Zaradi velikega in raznoli- kega ribjega bogastva je ri- bolov na Krki znan po vsem svetu. V Krki srečamo po- točno postrv, šarenko, sulca, lipana, ščuko, podusta, plat- nico, linja, mreno, klena, ogrico... Najbolj znan je lov na sulca, ki je kralj naših in evropskih voda. Sezona lova na sulca se sicer začne šele 1. oktobra, v tem času pa je do- voljen lov na ribe za toliko vrst, da je pravzaprav nemo- goče našteti prav vse. Prve ohranjene listine omenjajo grad Otočec leta 1252. Trdnjava je pripadala gospodom Višnjegorskim, ki so jo dali svojim ministe- rialom de Werdejem. Otok, na katerem stoji grad, je na 156 metrih nadmorske viši- ne. Skoraj zanesljivo je, da je grad v začetku stal na desnem bregu Krke, pozne- je pa so ga z južne strani zavarovali z umetno izko- pano strugo. To se je najbrž zgodilo v hudih srednjeve- ških vojnah z Ogri in Hrva- ti, če ne že morda v 13. sto- letju iz strahu pred Mongo- li. Otočec je torej umetni otok. V 16. stoletju je bil lastnik gradu Ivan Lenko- vič, zmagovalec nad Turki in poveljnik Vojne krajine. Grad je oddaljen od Ljub- ljane 73 kilometrov. Staro- davno poslopje je preureje- no v hotel visoke kategori- je. Sedanjo ponudbo Otočca pomembno dopolnjuje Gar- ni hotel B kategorije s 160 ležišči, aperitiv barom, kon- gresno dvorano, kabinetom za masažo in kopališčem ter bungalovi, na obrežju Krke pa je tudi lep kamp. Na Otočcu vam obljublja- jo, da vam ne bo žal, če se boste odločili, da dopust pre- živite pri njih, ali pa tudi v zdraviliščih kot so Šmarje- ške in Dolenjske toplice, možnosti za izlete pa prav ta- ko ne manjka. Ne bo vam žal, če si boste ogledali pod- zemno kraško Kostanjevi- ško jamo, cistercijanski sa- mostan ter Forma Vivo v Ko- stanjevici, pa kartuzijanski samostan Pleterje... Poskusite počitnice preži- veti aktivno in še velikokrat jih boste. JANEZ VEDENIK 20. STRAN - 1. AVGUST 1991 pisma bralcev - ROMAN NT&RC 1. AVGUST 1981 - STRAN 21 Odstopna izjava Jourskega • icem, ki ste na lanskih 'h množično podprh dEMOS-ovo kot tudi kandidaturo, se čutim - ga na kratko pojasniti Ip za moj odstop kot Jdnika DEMOS-a. , ' etije v šentjurski DE- koaliciji so dosegle rhunec na zadnjem za- !,,] občinske skupščine. :a dveh DEMOS-ovih, ^^tjurskem parlamentu ^nilčnejših strank in privrženci, so bih po- /^i in hkrati tudi naj- jši zagovorniki moje- • ,Vpoklica kot predsedni- '"jl^upščine. Kljub temu, !je dokazljivo, da je bil ■^fno edini razlog za od- neargumentirano izsi- JJije predsednika IS, so \ pomanjkanju idejnosti fob obrambi osebnih inte- 50v oziroma koščkov obla- j. pristali na igro opozicije ^na v preteklosti preveije- , metode urejanja družbe- na in gospodarskega živ- jnja v občini, ki jih izvaja ^0 preverjeni predsednik ;, Vdano priklanjanje sa- ovolji z družbenimi denarji jdprte avtoritete, pred- pn pa pomanjkanje oseb- [ in politične načelnosti, atako mehko postlali druž- pT-Ti odnosom, ki sicer niji izginjajo. _ ak DEMOS nisem! Predsednik DEMOS-a FRANC KOVAČ Čigava je Klima? z velikim zanimanjem m sledila dogodkom v do- lovini in z največjim upa- iem sem soremliala vse spremembe, ki so se dogodi- le v zadnjem letu. Moje ime je Milena Planinšek-Oak. Sem prvorojena hčerka se- deč že pokojnega gospoda Antona Planinska, kateri je vodil zelo uspešno strojno delavnico »Anton Planin- šek« na Mariborski cesti 81 (prej štev. 64). V uvodnem stavku sem omenila, da sem z vso pozor- nostjo sledila tudi vašim člankom, katere je objavljal gospod Milko Mikola. Zelo lepo in dokaj podrobno je opisal tiste težke čase po voj- ni in različne usode eminent- nih občanov mesta Celje. Ni potrebno, da Vam posebej poudarim, da so mi ti članki dostikrat obudili spomine na moje zelo rano otroštvo in žalostno usodo mojih star- šev. Namreč, gospod Mikola menda ni uspel zbrati dovolj podatkov o vseh tistih ne- srečnežih, ki so v letih 1945-48 izgubljah svoja pre- moženja, na katere so bili na- pravljeni najbrutalnejši na- padi, da bi se njihova integri- teta narušila in njihovo do- stojanstvo omajalo. Med nji- mi je bil tudi moj oče. Go- spod Mikola njega v spisku raznih nacionaliziranih tvrdk in podjetij na žalost ni omenil, čeprav celjski arhiv poseduje precej obširen dos- je o nacionalizaciji tvrdke »PLANINSEK ANTON« stroj no-ključavničarska de- lavnica s sedežem v Celju, Mariborska cesta 22. Podjet- je mojega pokojnega očeta gospoda Planinska je skupaj s tvrdko »Grad« postalo os- nova za novo podjetje »KLI- MA«. Kot vam je poznano, to podjetje obstoja še danes. Po izjavi in informacijah bivših uslužbencev mojega očeta, tj. firme »PLANINSEK AN- TON«, kakor tudi nekaterih delavcev v KLIMA Celje, do- ločeni stroji še vedno obratu- jejo (imamo fotografije neka- terih teh strojev, ki so bili za tedanje čase najmodernejši in najsodobnejši na evrop- skem tržišču. V avgustu 1948. leta so nasilno in bru- talno nacionalizirali vso pre- moženje, za katerega nikoU nismo dobili nikakršne kom- penzacije, nasprotno, ko se je moj oče vrnil iz preisko- valnega zapora 1949. leta, ga je doma pričakala še ena tra- gedija ... bolezen družice, prazna hiša, mah otroci, da ne govorimo o nasilnosti in nesramnem vedenju nekate- rih občanov. Samo močna volja in vztrajnost sta mu po- magala, da je kasneje (dve leti) ustanovil novo delavni- co, tokrat na Mariborski ce- sti 64 (kasneje 81), ki je pri- padalo njemu (a je bilo naci- onalizirano) in ki ga je moj oče leta 1961 odkupil od te- danje Občine. Kot Phenix je ponovno zaživel in uspešno deloval, pripomogel k iz- gradnji in nudil zaposlitev in mnogokrat zatočišče tistim, ki so ga najbolj potrebovali. Bil je Slovenec v pravem smislu besede, delaven, vztrajen in nepopustljiv. Si- gurna sem, da živi kot takšen še vedno v spominu premno- gim v Celju in okolici. Morda bi bilo le pravilno, da se nje- govo ime omeni, kakor tudi ime njegovega podjetja v eni izmed vaših naslednjih šte- vilk. Morda v dodatku k si- cer zelo lepo napisanim člankom. Kot sem omenila, sem si- cer Celjanka, a živim in sem poročena v Vel. Britaniji, če- prav imam tesne stike z do- movino in s Celjem. MILENA PLANINSEK 69. White Hart Lane, London PRITOŽNA KNJIGA Sramotna cena Dne 23. 7. 1991 sva z mo- žem peljala na -^odjetje »Su- rovina« 40 kg odpadnega pa- pirja - časopis in revije. Po tehtanju mi je v blagajni iz- plačala 24 din, oziroma 16 din, ker je bil odštet še 33% davek. Verjemite mi, nisem zbiralka papirja zaradi de- narja, ampak, ker se mi je zdelo neodgovorno metati surovino za predelavo nove- ga papirja v smeti. Večkrat sem čitala v časopisu, da star papir uvažamo iz drugih dr- žav. Sprašujem se, kako in koliko ga plačajo? Ga morda nabavijo še cenejše kot je ta naša smešna cena, katera je v sedanji draginji absurd! Kdo ga bo še zbiral? Saj te stane prevoz do odvzemne baze več kot je vrednost pa- pirja. Kdo in kje so ti ljudje, ki določajo tako ponižujočo ce- no, če je npr. en izvod časo- pisa od 12 do 15 din. Za kg istega papirja pa dobiš 0.41 din. Za tako plačilo se tudi mladina ne bo več trudila, ker seji kratko malo ne spla- ča. Vsi prehrambeni izdelki so skoraj vsak dan dražji, pa- pir pa, kot da nima nobenega pomena. Koliko dreves bi bi- lo ohranjenih našim potom- cem! Tudi drevje umira iz dneva v dan, tako kot ljudje. Upam, da bo kdo od odgo- vornih za določanje cen čital ta sestavek in se vsaj malo zamislil, kaj naši državi po- menijo take surovine. Koliko časa je treba zbirati za 40 kg, pa še za kilogram kruha nisi dobjl! Žalostno, toda resnično. M. P., Celje PRIREDITVE V Pokrajinskem muzeju v Celju je do konca oktobra na ogled razstava z naslovom Kelti na Celjskem. V Osrednji knjižnici Celje je prof. Antonija Fras pripra- vila razstavo o Starem celjskem mestnem jedru. Razstava je na ogled do konca avgusta. V Muzeju novejše zg^odovine v Celju je na ogled razstava z naslovom Sprehod s PeUkanom. Razstavljene so fotogra- fije nekdai^jega življerga zdravihšč Dobrna in Rogaška Slatina, ki jih je posnel fotografski mojster Pelikan iz Celja, predstavljeni pa so tudi kostumi in predmeti tistega časa. Razstava, ki je delno postavljena tudi v galeriji Kom- pas v Celju, bo na ogled do konca septembra. V Likovnem salonu se z umetniškimi fotografijami pred- stavlja Elzza G. Wong. V Atriju v Celju bo v torek, 6. avgusta ob 20. uri koncert skupine Trinajsto prase. Sodelovali bodo Klaro Ahačič, Roman Ravnic in Tomaž Rauch. V avli hotela Dobrna na Dobrni do ponedeljka, 5. avgusta razstavlja akademska slikarka Tatjana Jenko. V ponede- ljek, 5. avgusta ob 19. uri pa bo otvoritev razstave slikar- skih del Jožeta Svetine. Na ploščadi vile Higiea na Dobrni bo jutri, v petek 2. avgusta ob 19. uri slavnostna otvoritev obnovljenega zdra- viliškega kompleksa. V kulturnem programu bodo sodelo- vali mešani pevski zbor Zdravihšča Dobrna, recitatorji in duo Krajnik. V kompleksu Zdravilišča Dobrna na Dobrni se bo v soboto, 3. avgusta ob 15. uri začela I. topliška poroka. Predstavih se bodo pihalni orkester KUD LJubečna, mažoretke, povorka s kočijami in mladoporočenci. Ob 20. uri pa se bo na Dobrni začela Noč pod kostanji. V razstavišču LaSki dvorec v Laškem je na ogled razstava z naslovom Podobe Laškega. Na terasi bazena v Velenju bo jutri, v petek 2. avgusta ob 20. uri koncert dua M-M, ki bo prestavil evergreene in jazz standard. V Grafičnem muzeju v Rogaški Slatini je na ogled raz- stava grafik, ki predstavljajo jedačo in pijačo v grafični umetnosti. V Zdraviliškem parku v Rogaški Slatini bo danes, v četr- tek 1. avgusta ob 20.30 uri nastopil moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška z zborovodjem Francem Plohlom. V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo v ponedeljek 5. avgusta ob 20.30 uri koncert Istvana Romerja iz Zagreba. V Atomskih Toplicah v Podčetrtku bo v soboto, 3. avgu- sta ob 20. uri koncert pevca južnoameriških pesmi Alberta Gregoriča. ANTON KOMAR ZA SIVmi ZIDOVI m alkohola je bila dobro organizirana. Če seje kdo '-^^ napil in je zdravstvena služba to odkrila, mu tmci niso več zaupali ^in tako tudi ni več mogel pijače, čeprav jo je hotel preplačati. Alkoholno ■^ico so pripravili obsojenci, ki so bili že prej na ■di pijanci v novem okolju niso mogli več tešiti _ alkoholne strasti drugače kot s kuho žganja. •*jec/ obsojenci so krožile še druge oblike zadovoljeva- ^^Patoloških navad, ki se jim človek ne more odpove- Karte so bile prepovedane, vendar nikoli ni zmanj- časopisa in barvnih svinčnikov, da so jih lahko naredili. Strastni kvartopirci so igrali tudi med j^oin, če ni bilo nadzora, in to predvsem takrat, ko so mi izplačane bone za mesečno plačo. Marsikateri jojenec je bil že naslednji dan brez bonov in je nato vzgojitelja, naj posreduje, da bi mu jih vrnili. ^eda je bilo to težko doseči, saj so večinoma vsi ,/|'«aij, da 5j igrali karte. V kolikor so karte prišle 'oko pazniku ali vzgojitelju, so romale v skladišče, ^bno še, če jih je obsojenec dobil ob obisku. ,^ "sojenci so tudi kockali. Iz lesa so si izrezali kocko, ' ^^Polnili s številkami in igra je bila nared. prava je dovoljevala igranje šaha, človek ne jezi se, '^0, prirejali so tudi tekmovanja. Želje obsojencev "ave so se mnogokrat razhajale, ker je bilo načinov, pregnati dolgčas, prav toliko, kot je bilo zapor- ^'za'^^° vedno bolj spoznaval, da grobo živjjenje na obsojenca prav gotovo ne more pozitivno tiv^f^^^' ^ucfi ne na tiste, ki si želijo po prestani kazni ..' drugače. Iz nič pa je zelo težko graditi! 'kostem času je z Borisom odhajal med jetnike, ki "ukvarjali z glasbo, čutil je, daje v njem začel rasti naselje nov smisel življerya: ni se več obregal j)rj£°^?^ezniA:e, ampak jih je jemal take, kot so, v pre- kiq 'v^'