arcktorNlitKl(l.o.o.JoieCerovšek_ST.20  LETOSf • CEUE,18.5.'95 • CENA 170 SIT Odgovorni uredrik NT Branko Stomeidč
GOZDARSTVO
"Pod državno strehosmo," pravi v intervjuju
Roman Habjanič. Stran 5.
KRONIKA
Krvavi konec prepira. Stran 25.
ROKOMET
Dnevnilc svetovnega prvenstva na strani 16.
50 LET ZMAGE
NAD NACIZMOM
Hudo trpljenje Jožefe Kovačič. Stran 13.
GOSPODARSTVO
Francozi liupujejo Jutelcs? Stran 4.
AVTOMOBILIZEM
Rolis Royce tudi na lizing. Stran 28.
Nagradna igra ob 100
letnici filma na strani 15.
Aco Pepevnik je stal na vrhu Cho Oju. Reportaža na strarii 20.
DOGODKI

Gordijski vozel presekan
Rešitev zapletov v CeUskIh lekarnah zahtevala tuai Lekarniška zbornica - S ponedeUkom v.d.
direktorica zavoda Lllllana Grosek
Na novinarski konferenci
v začetku prejšnjega tedna so
zaposleni v Lekarni Center
v Celju za petek napovedali
opozorilno stavko, če se zaple-
ti v njihovem zavodu ne bodo
začeli kar najhitreje reševati.
Namesto napovedane stavke je
petek farmacevtom vendarle
prinesel začetek reševanja za-
pletov, saj se je na izredni seji
sestal svet zavoda in za v.d.
direktorice za dobo šestih me-
secev imenoval Lilijano
Grosek.
V razreševanje razmer
v Javnem zavodu Celjske le-
karne je v četrtek aktivno po-
segla Lekarniška zbornica, saj
je njen predsednik Lovro Der-
mota v Celju sklical sestanek
vseh prizadetih. Udeležili so se
ga predstavniki delavcev Jav-
nega zavoda Celjske lekarne,
občine Celje, predsednica sve-
ta mag. Anka Lepener ter vod-
stvo     sindikata     delavcev
v zdravstvu in socialnem var-
stvu Slovenije. Dermota je me-
nil, da imajo lekarniški delav-
ci za svoje delo dovolj osnov
v predpisih, pravilih in zako-
nih, ki v Sloveniji urejajo le-
karniško dejavnost, dolžnost
ustanovitelja in sveta zavoda
pa je, da farmacevtom zagoto-
vita možnost normalnega dela.
V sodelovanju z vodjo službe
za družbene dejavnosti celjske
občine Željkom Ciglerjem je
takoj na začetku sestanka po-
stavi jasen cilj, da mora v re-
ševanje razmer tokrat odločno
poseči svet zavoda in s takojš-
njim imenovanjem v.d. direk-
torja preseči zapletene razme-
re v zavodu. Menil je, da upo-
rabniki storitev ne smejo biti
na nikakršen način prizadeti
- v celjskem primeru pa so ob
občasnem pomanjkanju nujno
potrebnih zdravil ter napove-
dani opozorilni stavki že bili.
Predsednica sveta zavoda
mag. Anka Lepener je od skli-
catelja, predstavnikov zapo-
slenih v Celjskih lekarnah ter
celjske občine zahtevala jasne
osnove ter pravno-formalno
podlago za sklic izredne seje
sveta. »Od mene ne morete
zahtevati nelegalnih dejanj,
želim, da se pod sklepe današ-
njega sestanka vsi podpišete,
saj sama ne bom in ne želim
delovati nezakonito,« je bila
odločna Lepenerjeva. Cigler ji
je pojasnil, da mora izredno
sejo sveta po poslovniku skli-
cati na zahtevo več kot ene
tretjine članov sveta, s svojimf
podpisi pa je sejo zahtevalo
pet od devetih članov, ki so se
bili pripravljeni tudi v vsakem
trenutku sestati in poseči
v razmere v zavodu. Delavci
Lekarne Center so v celoti
podprli predlog predsednika
svoje zbornice o tem, da svet
zavoda takoj imenuje v.d. di-
rektorice in v šestih mesecih
izpelje postopek za imenova-
nje novega direktorja, odločno
pa zahtevali, da mora biti seja
sveta sklicana še v petek do 12.
ure.
»V nasprotnem primeru, bo-
mo v petek med 12. in 13. uro
lekarno zaprli, zagotovili pa
bomo izdajanje zdravil na re-
cepte,« so bili odločni in znova
zaprosili vse odgovorne, naj
čimprej presekajo Gordijski
vozel Celjskih lekarn. Le-to so
člani sveta zavoda v petek tudi
storili in na svoji dopoldanski
seji ugotovili, »da je dosedanji
direktorici Herti Knaus funk-
cija vršilke dolžnosti direktor-
ja zavoda potekla 1. oktobra
1994, za v. d. direktorice Jav-
nega zavoda Celjskih lekarn
pa za dobo 6 mesecev imeno-
vali diplomirano farmacevtko
Lilijano Grosek.« V. d. direk-
torice Grosekovi so ob tem še
priporočili, da Knausovo raz-
poredi na njeno izobrazbo (di-
plomirana farmacevtka) pri-
memo delovno mesto.
IVANA STAMEJČIČ
Celjski župan Jože Zimšek je
napovedal, da bodo v občin-
skih upra\'nih organih posku-
šali kar najhitreje dobiti so-
glasja vseh občin-soustanovi-
teljic za sprejem Odloka
o ustanovitvi Javnega zavoda
Celjske lekarne ter sprejem
Statuta zavoda. S tem bi bilo
zadoščeno novi zakonodaji, ki
je v začetku devetdesetih let
narekovala uskladitev organi-
ziranosti zavodov z novimi za-
konskimi predpisi.
Glede na razmere v Javnem zavodu Celjske lekarne - četrtkov
sestanek je bil v prostorih občinske uprave, saj je Knausova
zaklenila sejno sobo - so člani sveta določili 3-člansko komisijo,
ki naj nadzoruje primopredajo nalog direktorja med obema
vršilkama dolžnosti. V primeru, da se Knausova primopredaje
ne bi udeležila, pa je svet za to nalogo pooblastil komisijo ter
določil, da se v primeru zaprtih vrat prostore odpre s silo. V.d.
direktorica Lilijana Grosek nam je v ponedeljek povedala, da je
primopredaja opravljena brez zapletov, za eno prvih nalog pa
napovedala normalizacijo razmer v Celjskih lekarnah in oblju-
bila, da v posameznih enotah ne bo več prihajalo do pomanjka-
nja zdravil.
Za sindikat, ki
bo partner viadi
v Celju so minuli četrtek
ustanovili Socialdemokratski
sindikalni forum za celjsko re-
gijo, ki ga bo vodil Tone Jager.
Ustanovnega zbora sta se med
drugimi udeležila tudi pred-
sednik SDSS Janez Janša in
predsednik Socialdemokrat-
skega sindikalnega foruma
Slovenije Slavko Kmetic.
Socialdemokrati Slovenije
so svoj sindikalni fonmi usta-
novili novembra lani, cUj nove
sindikalne organiziranosti pa
je, da Socialdemokratski sin-
dikalni forum postane močan
sindikat, ki bo enakopraven
partner vladi. Socialdemo-
kratski sindikalni forum bo
odprt tudi za druge sindikate,
saj ustanovitelji menijo, da je
zdajšnja sindikalna dejavnost
v, državi preveč razdrobljena
in zato v pogajanjih z vlado
prešibka. V Socialdemokrat-
skem sindikalnem fonmiu
Slovenije načrtujejo ustanovi-
tev regijskih odborov po vsej
državi, celjski regijski odbor
pa je prvi med njimi.
IS
Splača se imeti bogate občane
Občine drži pokonci dohodnina - V letošnjem prvem trimesečju na Celjskem 1,2
milijarde tolarjev Javnofinančnih prihodkov
Občinam po novem v okviru
zagotovljene porabe iz naslova
dohodnine pripada le 30 od-
stotkov (še lani 40) denarja.
A kljub temu je po podatkih
celjske podružnice Agencije za
plačilni promet, nadziranje in
informiranje prav delež do-
hodnine v letošnjih prvih treh
mesecih v povprečju predstav-
ljal kar 2 tretjini vseh prihod-
kov občin in ostaja tako naj-
pomembnejši finančni vir ob-
činskih proračunov.
Z uveljavitvijo lokalne sa-
mouprave je del nalog, ki so
jih prej opravljale posamezne
občine, nase prevzela država,
občine pa samostojno oprav-
ljajo lokalne zadeve, ki so jav-
nega pomena in posebej opre-
deljene z zakonom ali občin-
skim aktom. Kljub za desetino
manjšem deležu dohodnine, ki
pripada občinam, pa bi le-te
brez nje ne preživele.
Natančne primerjave z lan-
skim prvim trimesečjem sicer
zaradi spremenjene podobe lo-
kalnih skupnosti, drugačnega
financiranja ter nalog, ki se fi-
nancirajo iz državnega oziro-
ma občinskih proračtmov, niso
mogoče, a realen je podatek,
da je bilo občinskim proraču-
nom in drugim prejemnikom
na ravni občin v prvih treh
mesecih preko celjske podruž-
nice agencije razporejenih ne-
kaj več kot milijardo 200 mili-
jonov tolarjev, ali za dobro de-
setino več denarja kot v lan-
skem obdobju.
Podatki celjske podružnice
Agencije za plačilni promet,
nadziranje in informiranje za-
jemajo stanje v 15 novih obči-
nah celjskega območja in
v tem okviru odpade v letoš-
njih prvih treh mesecih na
proračim celjske občine nekaj
manj kot 36 odstotkov (432
milijonov tolarjev) javnofi-
hančnih prihodkov, z nekaj
manj kot petino (233 milijonov
tolarjev) sledi Žalec, najmanj-
ši delež pa je odmerjen Rogat-
cu (0,9 odstotka ali 10,68 mili-
jona) in Vitanju (0,6 odstotka
ali 6,86 milijona).
Ker je glavni vir prihodkov
občinskih proračunov dohod-
nina, ni neposredne povezave
med gospodarsko močjo posa-
mezne občine in težo občin-
skega proračuna. Obseg de-
narja, ki posamezni občini pri-
pada za financiranje zagotov-
ljene porabe, je namreč v naj-
večji meri odvisen od deleža,
ki ji pripada iz naslova dohod-
nine — preprosto povedano, ob-
činski proračimi bodo lahko
zajetnejši tam, kjer živijo bo-
gatejši občani, tam, kjer sta
stopnji zaposlenosti in višine
plač aktivnega prebivalstva
nižji, pa bodo odvisni od fi-
nančne izravnave, ki jo bo no-
vim občinam priznala država.
I. STAMEJČIČ
Preobremenjeni
poslanci
LJUBLJANA. 16. maja
(Delo) - Nadaljevanje
aprilske seje se je v držav-
nem zboru pričelo s prote-
sti zaradi prenatrpanih de-
lovnikov in zahtevami, da
je treba ritem dela v parla-
mentu upočasniti. Če pred-
sednik Jožef Školč tega ne
zmore, ga je treba zame-
njati, so menili poslanci,
Na seji kolegija pa so spet
ugotovili, da ritma poslan-
cem ne kroji Školč, pač pa
si ga določajo sami.
Prepir
o popravljanju
napak
LJUBLJANA, 16. maja
(Delo) - Predlog za spre-
membo zakona o ustanovi-
tvi občin, ki bi na predlog
poslanke SLS Irene Oman
dal Jezerjanom samostojno
občino, je razdelil poslance
državnega zbora. Prerekali
so se zlasti o tem, ali naj
svoje napake pri sprejemu
zakona o ustanovitvi občin
popravljajo posamično ali
celovito.
Gorenjski odpadki
v Ljubljano?
LJUBLJANA, 16. maja
(Delo) - Župani Bleda, Bo-
hinja in Radovljice ter di-
rektorica radovljiške Ko-
munale že nekaj mesecev
ne najdejo ustrezne rešitve
za čedalje večje kupe ko-
munalnih odpadkov. Zato
so za pomoč zaprosili ljub-
ljanskega župana dr. Dimi-
trija Rupla, naj prouči
možnost za začasno depo-
niranje odpadkov iz ome-
njenih občin na ljubljan-
skem odlagališču.
Dvojna politika do
okolja
LJUBLJANA, 16. maja
(Delo) - Zaradi nepravil-
nosti v Ekološkem raz-
vojnem skladu pri ministr-
stvu za okolje je komisija
za varstvo okolja pri GZS
dr. Janezu Drnovšku pred-
lagala revizijo in nekatere
spremembe statuta sklada,
tako da bo minister dr. Pa-
vle Gantar tudi preko ome-
njenega sklada lahko izva-
jal enovito politiko varstva
okolja v Sloveniji. Doslej je
namreč ministrstvo ravna-
lo po svoje, sklad pa na-
sprotno. To je pred časom
najbolj občutilo Gorenje
zaradi zmede z ekološkimi
posojili.
Celju do poletja
končna podoba
Na majski novinarski kon-
ferenci je celjski župan Jože
Zimšek v ponedeljek uvodne
besede namenil nalogam, ki
jih mornčno besedilo Statuta
Mestne občine Celje, ki naj bi
ga občinski svetniki sprejema-
li na zasedanju konec meseca.
V prvem branju je bilo nanj
sicer veliko pripomb, a ko jih
je obravnavala statutarna ko-
misija, se je izkazalo, da gre le
za nekaj vsebinskih sklopov,
ki so jih v oblikovanju končne-
ga besedila upoštevali. Še ved-
no pa velja ugotovitev, da bo
treba posamezna področja na-
tančno precizirati s spreje-
mom odlokov, saj še vedno ni
jasne razmejitve med pristoj-
nostmi države in občin, ter ob-
segom nalog in pristojnosti, ki
naj bi jih v razmerju do države
imele mestne občine. Po spre-
jemu statuta bodo v Celju do-
končno vzpostavili organiza-
cijo občinske uprave in imeno-
vali vodje posameznih občin-
skih strokovnih služb.
Druga, nič manj pomembna
naloga, ki čaka vodstvo Mest-
ne občine Celje, pa je priprava
in sprejem občinskega prora-
čuna. Le-tega bi v Celju radi
spravili pod streho še pred
parlamentarnimi počitnicami
in če bo šlo pri sprejemanju
brez večjih strankarskih raz-
prtij, bi ga lahko v dveh bra-
njih sprejeli do konca junija.
Proračunska izhodišča še ved-
no usklajujejo znotraj občin-
skih strokovnih služb, tako da
je župan Jože Zimšek za jav-
nost lahko predstavil le nekaj
okvirnih številk. Zagotovljena
poraba za Celje naj bi letos
znašala slabe 2 milijarde to-
larjev, zgornja meja občinske-
ga proračuna pa naj bi se giba-
la okoli 3 milijarde tolarjev.
Skupaj s po 600 milijoni tolar-
jev težkima proračunoma
sklada stavbnih zemljišč in
stanovanjskega sklada bi tako
v Celju gospodarili z 4,2 do
največ 4,4 milijarde tolarji.
In kako bo ta denar porab-
ljen? »Sklad stavbnih zemljišč
in stanovanjski sklad bosta
skladno z zakoni in predpisi
z denarjem gospodarila samo-
stojno, iz skupnega občinske-
ga proračvma pa bo šlo največ
denarja za vrtce in osnovne šo-
le. Natančne razdelitve porabe
še ne poznamo, vsekakor pa
bomo v Celju nadaljevali
z uresničevanjem pred leti
sprejetih smernic za ekološko
sanacijo, to že lahko rečem,« je
pojasnil Zimšek.
I. STAMEJČIČ
Spominska plošča prisilno mobiliziranim
v Gotovljah so v nedeljo na tamkajšnji cerkvi odkrili spominsko ploščo padlim, prisilno
mobiliziranim Gotovljanom.
Svečanost se je pričela z maši je bila krajša slovesnost, na kateri je vse navzoče pozdravil
predsednik KS Gotovlje, Anton Rozman, slavnostni govornik pa je bil župan občine Žalec, prof.
Milan Dobnik, ki je med drugim dejal, da je končno povrnjen dolgoletni dolg tistim, ki so bili brez
lastne krivde odpeljani s svojih domov in so padli nekje v Evropi, ne vedoč zakaj. Na slovesnosti
je ploščo blagoslovil dekan Branko Zemljak, nastopil je moški pevski zbor Gotovlje, s svojim
nastopom pa so slovesnost popestrili tudi mladi CJotovljani. Odkritja spominske plošče so se
udeležili še živeči sorodniki mobilizirancev in mnogi drugi. Na sliki: Predsednik občine Žalec,
prof. Milan Dobnik, odkriva spominsko ploščo.
T. TAVČAR
■NOVI TEDNIK-
Odgovorni urednik: Branko
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrei
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko.
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur-
ška Selišnik, Ivana StamejčiČ,
Želj ko Zule. Tehnično ureja-
nje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer, Igor Šarlah. Oblik"'
vanje: Minja Bajagič. Tajnic*
uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 442-
500, fax 441-032.
it. 20. - 18. maf 1995
9
DOGODKI
Ijllarko Fink celjski notar
^0 petdesetih letlli oživela notarska služba
y petek sta pred v.d. pred-
jjjikom višjega sodišča v Ce-
fjfranfem Dušejem prisegla,
L bosta svoje delo opravljala
,^f^o, pošteno in nepristran-
L celjski notar Marko Fink
velenjski Avgust Ribič,
fj^-atkem bomo Celjani dobili
»nega. Pričakovati je, da bo
^ bivši celjski župan Anton
jojec.
f'ranc Dušej je v nagovoru
^ma notarjema in gostom
iflvedal nekaj zanimivosti
I zgodovini notariatov na Slo-
,j^skem. Povedal je, da poz-
v Sloveniji notariat že
, 12. stoletju, ko so ga imeli
, Piranu. Dokončno pa so se
lotariati uveljavili v začetku
[fUge polovice prejšnjega sto-
jtja, ko je bil leta 1855 izdan
ifvi notarski red z določili, ki
rglavnem veljajo za notariate
e danes.
Dejansko prenehanje nota-
ijtov na Slovenskem sega
leto 1945, zakaj je do tega
ifišlo, pa po besedah Franca
)ušeja iz njemu dostopnih vi-
5V ni mogel razbrati,
prvega notarja v Celju smo
lobili leta 1866, to je bil dr.
liheljak, zadnji pa je bil Ivan
Itojan. In kaj si smemo po pet-
[esetih letih premora obetati
d novega Celjskega notarja
larka Finka? Sam pravi tako-
>: »Notariat v Celju bom začel
jvrševati prvega junija. S tem
nem preneha sodiščem in ob-
inam pravica do overjanja
odpisov in overjanja prepisov
slin. Notarji pa bomo po za-
onu o notariatu poleg tega
ela sestavljali tudi notarske
stine. Te so sestavljene iz no-
irskih zapisov, gre za zahtev-
ejšo obliko raznovrstnih
ravnih poslov, izdajali bomo
otarska potrdila in sestavljali
utarske zapisnike. Slednji so
»posebej pomembni za go-
fodarske družbe. Te notarske
apisnike potrebujejo na pri-
iier takrat, kadar gre za delni-
le družbe, ki imajo raznoraz-
le skupščine. Celotni potek
akšnih skupščin se vnese
'notarski zapisnik, notar pa
njem potrdi, da so bili dolo-
sni sklepi na tej skupščini za-
es sprejeti. Notar je tako neke
Tste varovalka, s katero drža-
jamči, da je v notarskem
apisniku res zapisano tako
»t je bilo sprejeto. Glede no-
arskih zapisov je pomembno
o, da so lahko ti izvršljivi, če
isti, ki se kaj v njem zaveže,
prejme to pod izvršilno zave-
zo. Notarski zapisi bodo po-
mebni za finančne družbe, za
banke, za sklade in za zavaro-
valnice ter za gospodarske
subjekte nasploh, ker bodo
z njimi dobili v roke izvršilni
naslov. Ne bo jim treba več
tožiti, ampak bo upnik iz listi-
ne dobil v roke sodbo, na pod-
lagi katere bo lahko direktno
predlagal izvršbo. Gre za takš-
ne posle notarja, ki mu jih je
država zaupala zato, da bi po-
enostavila določeno poslova-
nje in da bi zavarovala vse
stranke, ki sodelujejo v teh
pravnih poslih.«
NATAŠA GERKEŠ
Marko Fink, Franc Dušej in Avgust Bibič.'
Žalski notar
Srečko Gabrilo, doseda-
nji predsednik žalskega so-
dišča, je bil pred dnevi
imenovan za žalskega no-
tarja. Za to mesto sta kan-
didirali še Breda Kovač ter
Slavica Gerželj. Srečko
Gabrilo bo delo notarja za-
čel opravljati 1. julija, no-
tarska pisarna pa naj bi bi-
la v prostorih Hortikultur-
nega društva, torej v stavbi
v bližini mestnega parka
oziroma sodišča.
IB
O ideoloških osnovah nacifašizma
v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravljajo nocoj ob 18.
iri predavanje dr. Vekoslava Grmiča o ideoloških osnovah,
lacifašizma. IS
naslednjič o predlogu proračuna
, Ljubenski občinski svet se je sestal na redni seji minuli
*trtek. Za predsednico organizacije 35. tradicionalnega flosar-
*ega bala in obenem turističnega tedna v Ljubnem so imeno-
Darjo Dobovičnik. Med drugim so še zadnjikrat obravna-
'^li osnutek statuta, ki ga bodo dokončno sprejeU v nadaljeva-
nju seje naslednji četrtek. Svetniki so dobili v branje tudi
^nutek letošnjega občinskega proračima, ki bo po besedah
wbenske županje Anke Rakun znašal okoli 90 milijonov tolar-
[*^- Prednostne naloge, za katere bodo morali poskrbeti s prora-
"^fiskim denarjem, terjajo predvsem skrb za šolstvo, otroško
"arstvo, gradnjo cest in razrešitev socialnih težav. Na naslednji
se bodo osnutku letošnjega proračuna bolj temeljito posve-
^.......,..............................   ______________....    ...^..KL
lan celfskega zolMiiKiravstva
t>ništvo zobozdravstvenih delavceV Celje pripravlja v petek,
:• maja, strokovno srečanje, namenjeno vsem zobozdravstve-
delavcem s Celjskega, pa tudi stomatologom iz ostalih regij,
^ganizacije seminarja so se v društvu lotili z namenom, da bi
*'edstavili najnovejše dosežke na področju zobozdravstva,
Pfedvsem pa prikazali domače stomatološko znanje.
Na dan celjskega zobozdravstva bo v dvorani kina Union
r^^avala vrsta priznanih stomatologov s Celjskega, med gostu-
' ^imi predavatelji pa bo prof. dr. Nenad Funduk, specialist za
pietiko. Domači predavatelji, med katerimi bodo prim. dr.
/^ric Štolfa, prim. dr. Franc Fidler, dr. Jožica Zavolovšek, doc.
^- Daniel Žerdoner in prim. dr. Marta Škapin, bodo udeležen-
^Jft srečanja predstavili nekatere strokovne teme s petih osnov-
..•^ področij v zobozdravstvu. Po seminarju si bodo strokov-
^'^k' lahko ogledali še razstavo zobozdravstvene zbirke
*^^eju novejše zgodovine. KL
Prečistimo odhore OF
v četrtek je bila v Celju
okrožna konferenca aktivistov
Osvobodilne fronte, ki je med
drugim pokazala, da so v naših
odborih ljudje, ki nikakor
v nje ne spadajo. V diskusiji se
je oglasilo med drugimi disku-
tanti nekaj odbornikov, kate-
rih postavljanje zelo sliči na
razprave v starem jugoslovan-
skem parlamentu. Vse jim je
bilo nemogoče, stavili so čud-
ne zaiiieve, predvsem niso mo-
gli razumeti, da edino moč ši-
rokih ljudskih množic lahko
reši še tako zapletena politič-
na in gospodarska vprašanja.
Vzrok zato je v njihovi misel-
nosti, ki nima z miselnostjo
novega slovenskega človeka,
ki ga je prevzgojila Osvobodil-
na fronta, ničesar skupnega.
V stari Jugoslaviji stranke
in vlade niso rabile ljudstva,
razen ob volitvah, zato jim je
bila aktivnost ljudskih množic
nevarna, ker bi jim spodnesla
tla. Zato so jo ob vsakem kora-
ku dušile. Osvobodilna fronta
pa se je od vsega početka zave-
dala, da si je le ob sodelovanju
vsega slovenskega ljudstva
mogoče priboriti svobodo, se
zaveda, da edino široke ljud-
ske množice slovenskega naro-
da morejo uspešno dotolči re-
akcijo in zmagati v borbi ob-
nove. Ni osnovno vprašanje,
kaj je vlada ukrenila ob tem
ali onem problemu, vprašanje
je, koliko so aktivisti OF uspe-
li aktivizirati ljudske množice
ob reševanju tega problema.
Aktivisti in odbori OF bi mo-
rali voditi množice, jih aktivi-
rati, ne pa »jamrati«. Kdo pa
prav za prav »jamra«? Osnov-
ne ljudske množice nikakor
ne. Pojdimo v našo vas, v našo
tovarno. Delavci in kmetje se
dobro zavedajo, da edinole de-
lo lahko ustvari našemu naro-
du boljšo bodočnost.
Na okrožni sindikalni kon-
ferenci delavci niso postavljali
vprašanja plač, ker so se zave-
dali, da bo ljudska oblast to
vprašanje rešila tako, da bo
ustvarila delavcem tudi v se-
danjih razmerah čim boljše
pogoje za življenje. Ne, delavci
so se pogovorili o tem, kako
bodo dvignili in izboljšali pro-
dukcijo. Pri tem so pokazali
toliko navdušenosti za udarni-
ška dela, kot je ima samo dela-
vec, ki ve, da dela zase, za svo-
jo državo. Če pa na okrožni
konferenci OF aktivistov ne-
kateri odborniki »jamrajo«, je
znak, da sedi v naših odborih
še vedno ta ali oni, ki vanje
nikakor ne spada. Ne samo, da
imajo še po nekaterih krajih
prvo besedo politični špeku-
lanti iz stare Jugoslavije, celo
razni ljudje, ki so ji kot fimk-
cionarji zvesto služili, so še
odborih OF.
Vse odbore OF je treba radi
tega temeljito prečistiti. Vsak
oportunizem v tem oziru je ob-
sojanja vreden. Zelo majhno
politično zrelost kaže izgovor,
češ, mogoče so nam ti špeku-
lanti res nekoliko nevarni, jih
pa moramo porabiti, ker so
pač sposobni. Sposobni že, sa-
mo zakaj? Zato, da ščitijo svo-
je osebne interese zelo verjet-
no. Zato pa, da bi politično
vodili ljudstvo in pjomagali
graditi ljudsko oblast, pa ni-
kakor ne! Taki špekulanti vsa-
ko pravo delo zavirajo in pred-
pogoj uspešnega političnega in
gospodarskega dela je, jih od-
straniti. Napačno bi lailo od-
bore čistiti z dekreti, od zgoraj
navzdol. Ljudskim množicam
je treba dati možnost, da kon-
trolirajo delo odborov, da brez
strahu izrečejo svojo pravo
sodbo o njih. Vse kar je zdra-
vega bo potem ostalo, vse kar
je neljudskega pa bo moralo
izginiti. Obenem pa bodo na ta
način politično aktivirane naj-
širše plasti ljudstva.
V odbore OF bo treba takoj
pritegniti vse tiste predstavni-
ke ljudstva, ki so prej v narod-
no osvobodilni borbi storili
svojo dolžnost in sedaj vlagajo
vse sile v delo za obnovo brez
vsakih špekulantskih načrtov.
Takih ljudi je mnogo. Aktivi-
zirane ljudske množice so ne-
izčrpni vir za kadre. S tem ši-
rina ni zožena. Vse ljudi je tre-
ba pritegniti k delu za obnovo,
tudi take, ki nimajo popolno-
ma politično čiste preteklosti.
Nikakor pa ne v odbore OF!
Odbori OF morajo biti politič-
no vodstvo ljudstva, ne pa
mimo zatočišče raznih špeku-
lantov. Odbori OF morajo vso
politično in gospodarsko delo
pospeševati ne pa ovirati.
Sindikalna konferenca je
bila dosti bolj konferenca ak-
tivistov OF, kot okrožna kon-
ferenca OF. Sindikalna konfe-
renca nam jasno kaže smer,
kako prečistiti in poživiti OF
odbore.
(Nova pot, 16. junija 1945, str. 1)
Clinton prepričeval
Jelcina
v Moskvi sta se sestala
ruski predsednik Jelcin in
ameriški predsednik Clin-
ton. Po štiriumih pogovo-
rih sta državnika rešila ne-
kaj vprašanj, ki poslabšu-
jejo odnose med državama,
veliko pa jih je še ostalo
odprtih. Clinton je tako
uspel Jelcina prepričati, da
se bo Rusija odpovedala
prodaji plinske centrifuge
Iranu, ki bi jo ta lahko upo-
rabil tudi za izdelavo jedr-
ske bombe. Državnika sta
se pogovarjala tudi o odno-
su Rusije do zveze Nato,
precej pozornosti pa sta
namenila vojni v Čečeniji.
Clinton je ob tem poudaril,
da ruski poseg in nasilje
v uporni kavkaški republi-
ki vznemirja ves svet in se
mora zato takoj prenehati.
Jelcina je pozval, naj v Če-
čeniji razglasi trajno pre-
mirje. Jelcin mu je ob tem
zatrdil, da v Čečeniji ne de-
luje več ruska vojska, tem-
več le enote notranjega mi-
nistrstva razorožujejo
uporniške tolpe. Rusija in
ZDA sta se še dogovorili,
da bosta še naprej sodelo-
vali pri izvajanju sporazu-
ma o zmanjšanju konvenci-
onalne oborožitve v Evro-
pi. Ob tem sta Clinton in
Jelcin poudarila, da je prav
zato, ker je bil sporazum
sklenjen v drugih časih,
potrebno ohraniti njegovo
integriteto.
AmerIško-JaponskI
spor
ZDA so se odločile, da
bodo uvedle ukrepe proti
Japonski, ker se ta ne odzo-
ve na ameriške zahteve po
večjem nakupu ameriških
sestavnih delov za japon-
ska vozila. Washington in
Tokio sta se sicer kar nekaj
časa pogajala v Kanadi,
vendar nobena od strani ni
hotela popustiti. Japonci
poudarjajo, da bi ameriška
zahteva še oslabila japon-
sko gospodarstvo, ki že ta-
ko trpi zaradi naraščanja
vrednosti jena, pri čemer se
Američani ne odzovejo na
padajoči dolar in mimo
gledajo kako izgublja vred-
nost v primerjavi z jenom.
Takšne razmere so seveda
za Američane bolj ugodne,
saj se s tem zmanjšuje nji-
hov trgovinski primanjk-
ljaj z Japonsko. Ta namreč
samo na avtomobilskem tr-
gu znaša 37 milijard dolar-
jev. Spor med državama bo
tako verjetno morala reše-
vati Svetovna trgovinska
organizacija. Dežela vzha-
jajočega sonca je namreč že
napovedala, da se bo v pri-
mem ameriških trgovin-
skih sankcij pritožila pri
tem osrednjem trgovin-
skem telesu.
PodalIšalI jedrski
sporazum
Na sedežu Zdmženih
narodov v New^ Yorku so
skoraj po mesecu dni poga-
janj podaljšali Sporazum
o neširjenju jedrskega
orožja. Vseh 178 držav
podpisnic sporazuma, ki
velja že od leta 1970 se je
strinjalo, da se sporazum
podpiše za nedoločen čas in
da s tem postane stalen.
Podpisnice sporazuma so
se tudi dogovorile, da se
vsakih pet let sestanejo na
ponovni preučitvi sporazu-
ma; tako bo naslednji se-
stanek leta 2000. Na konfe-
renci so vse države, za ka-
tere sumijo, da proizvajajo
jedrsko orožje, in tiste, ki
sporazuma še niso podpi-
sale pozvali, naj to storijo
čimprej. Poziv je še posebej
veljal nekaterim državam
z Bližnjega vzhoda, ki
predstavljajo nevarnost za
ves svet. Jedrske velesile
ZDA, Rusija, Kitajska,
Francija in Velika Britani-
ja pa so se strinjale, da bo-
do nadaljevale z jedrskim
razoroževanjem, vendar
rokov za dokončno ukini-
tev tega orožja niso posta-
vile. Ta peterica se je še do-
govorila, da bo sestavila
sporazum o prepovedi je-
drskih poskusov. Poleg te-
ga se bo kmalu začela po-
gajati o prenehanju proiz-
vodnje sredstev za izdelavo
jedrskega orožja.
Virus eboia spet
napada
v Zairu je ponovno iz-
bmhnil smrtonosen virus
ebola, ki je v tej državi pr-
vič pustošil leta 1976. Oku-
žene so najprej odkrili
v mestu Kikvit, in čeprav
so v mestu razglasili ka-
ranteno, se virus širi tudi
v druga zairska mesta. Vi-
ms je še posebej nevaren
zato, ker medicina zanj še
ni odkrila učinkovitega
zdravila ali cepiva. Znaki
bolezni, ki nastopi po oku-
ženju z vimsom, so: kožni
izpuščaji, diareja, motnje
v zavesti, bolečine v grlu,
otekle dlesni ter krvavitve.
V šestih do 14-ih dneh po
okužbi se začnejo notranje
in zimanje krvavitve. Bol-
nik tako krvavi skozi oči,
usta, ušesa in celo kožo. Vi-
rus povsem uniči vse notra-
nje organe, razen kosti.
Okužena oseba potem živi
še največ deset dni. Zdrav-
niki so doslej ugotovili, da
se vims prenaša z življenj-
skimi tekočinami, najpogo-
steje s krvjo in slino. Naj-
bolj učinkovit ukrep proti
širitvi virusa je zato osami-
tev obolelih in stroga hi-
giena.
Pogajanja z EU
v Bruslju so potekala
poganja med slovensko de-
legacijo in predstavniki
Evropske unije o pridruže-
nem članstvu Slovenije
v tej osrednji evropski or-
ganizaciji. Razlike v poga-
jalskih stališčih sicer ob-
stajajo, vendar pa niso ne-
premostljive. Zato je precej
verjetno, da bo Slovenija
sklenila t.i. evropski spora-
zum že na prihodnjem za-
sedanju zunanjih ministrov
EU, ki bo 12. junija v Bru-
slju. Pogovori so potekali
o več vsebinskih sklopih:
o industrijskih proizvodih,
o ustanavljanju tujih po-
djetij pri nas, o gospodar-
skem sodelovanju med Slo-
venijo in EU, o prometu ter
o finančnih storitvah.
Predstavniki EU so na po-
gajanjih poudarjali, da naj
bi Slovenija bolj sprostila
področje tujih naložb. Te
naložbe so v naši državi
namreč še vedno zelo
skromne in dosegajo nekaj
manj kot odstotek, medtem
ko so v nekaterih srednje in
vzhodnoevropskih državah
kar do 20-odstotne. Precej
je tudi bilo govora o kopr-
skem pristanišču, ki je z vi-
dika EU zelo pomembno,
govorili pa so tudi o tesnej-
šem sodelovanju z dmgimi
bližnjimi pristanišči. Pogo-
vori tudi niso mogli mimo
razprav o pravicah tujcev
do ustanavljanja podjetij
v Sloveniji, predvsem na fi-
^ nančnem področju. Slove-
nija se v tem vprašanju
zavzema za prehodno ob-
dobje, ki bi našim podjet-
jem služilo za priprave na
konkurenco.
it.20. - 18. mai 1995
GOSPODARSTVO
4
Tehnos namesto Strojne PKM
Letos nameravate zaposliti 15 novih delavcev
Preko 3 tisoč kvadratnih
metrov proizvodnih hal žal-
skega podjetja Hmezad Stroj-
na PKM, ki je pred dvema le-
toma šlo v stečaj, je konec lan-
skega leta kupilo zasebno po-
djetje Tehnos.
Podjetje Tehnos vodi Anton
Kisovar, ki je ne samo podjet-
nik, ampak tudi sam kmetova-
lec z 21 glavami živine v hlevu
in zato natančno ve, kakšne
stroje potrebujejo kmetovalci
pri svojem delu. Že ob začetku
proizvodnje se je odločil, da
bodo nadaljevali tradicijo iz-
delovanja kmetijske mehani-
zacije bivše Strojne PKM,
predvsem stroje iz tako imeno-
vane krompirjeve linije, dog-
nojevalnikov, trosilnikov,
mulčarjev in druge mehaniza-
cije, z rezervnimi deli pa oskr-
bujejo celoten bivši program
Stojne PKM. Glede na dejstvo,
da ustvarjajo sredi Savinjske
doline, je njihova poslovno
razvojna odločitev vrnitev tu-
di v program prvotne ustano-
vitve strojne postaje oziroma
streženje potrebam hmeljar-
ske panoge. To konkretno po-
meni, da želijo nadaljevati in
z lastnim znanjem razvijati tu-
di proizvodnjo specialne opre-
me za hmeljarstvo ter vseh po-
trebnih rezervnih delov, pri
čemer seveda računajo na so-
delovanje s savinjskimi hme-
ljarji.
V podjetju Tehnos je danes
zaposlenih 25 delavcev, med
njimi 18 bivših delavcev Stroj-
ne. Vsi so zaposleni za nedolo-
čen čas, redno dobivajo plače,
najnižje neto izplačilo je pri-
bližno 45 tisoč tolarjev, pri če-
mer se v podjetju zavzemajo za
to, da bi najboljšim zagotovili
tudi do 100 odstotne stimula-
cije. Večino izdelkov prodajo
na domačem tržišču, v prihod-
nje pa računajo na večji izvoz
in da bi do konca leta zaposlili
še 15 kvalitetnih delavcev. Več
poudarka nameravajo v po-
djetju Tehnos nameniti tudi
razvoju lastnih izdelkov ali
kot pravi Anton Kisovar:
»Globoko sem prepričan, da je
domača industrija sposobna
izdelati visoko kvalitetne stro-
je, potrebuje le več razvojnega
kapitala. Poleg vsega tistega,
kar izdelujemo danes, iščemo
še dodatne programe, ki bi jih
izdelovali v tako imenovani
mrtvi kmetijski sezoni. Delo,
ki smo se ga lotili v Tehnosu,
- seveda terja veliko napora,
a trdno sem odločen, da načrte
izpeljem in upravičim zaupa-
nje ljudi, ki so zaposleni v p>o-
djetju.«
IB
V bivši Strojni PKM je zasebno podjetje Tehnos uredilo
potrebne proizvodne in poslovne prostore.
NOVO NA BORZI
Obveznica BanIce
Celje na borzi
v torek, dne 16. 5. 1995 je
začela kotirati na borzi obvez-
nica Banke Celje. Banka je iz-
dala obveznice za 10 mio
DEM. Obveznica je nominira-
na v DEM in je navadna, kar
pomeni, da je izplačilo celotne
glavnice predvideno na koncu
obrestovanega obdobja, to je
1. 10. 1999. 10% letne obresti
pa se izplačujejo 2 krat letno.
Primarno je bila prodana ce-
lotna emisija. Poleg pravnih
oseb je primarno kupilo ob-
veznico tudi veliko fizičnih
oseb. Za izplačilo obveznosti
iz obveznice jamči Banka Ce-
lje d. d. z vsem svojim premo-
ženjem. Borza je uvrstila ob-
veznico v kotacijo A, kar po-
meni, da gre za vrednostni pa-
pir, ki ga je izdala Banka z do-
volj velikimi referencami.
Z drugimi besedami poveda-
no, če banka ne bi izpolnjevala
zelo strogih kriterijev, ki jih
ima odbor za sprejem vred-
nostnih papirjev in članov na
borzo, njen VP ne bi kotiral
v kotaciji A. Do sedaj so v ko-
taciji A kotirale samo obvezni-
ce, ki jih je izdala država in
obveznica SKB 1, ki jo je izda-
la SKB banka. Sedaj pa so se
tem kvalitetnim obveznicam
pridružile še obveznice tudi
Banke Celje. Investitorji lahko
tečaj obveznice Banke Celje
vsak dan spremljajo v tečajni-
cah, ki so objavljene v dnev-
nem časopisu, ki so objavljene
pod oznako BCE 1. Vse naku-
pe ali prodaje pa lahko inve-
stitorji hitro opravijo preko
naše družbe CBH d. o. o., Celje,
ker imamo zaradi borznega in-
formacijskega sistema (BIS)
vsak trenutek na voljo najno-
vejše podatke o tržni ceni del-
nice in ponudbi in povpraše-
vanju po delnici. Vse, ki jih
zanimajo obveznice Banke Ce-
lje in drugi vrednostni papirji
vabimo, da nas obiščejo na se-
dežu družbe ali pokličejo po
telefonu.
Trgovanje
z vrednostnimi
papirji
Po dolgem »sušnem« obdob-
ju, tako glede tečajev in pro-
meta z VP je prišlo preteldega
četrtka do temeljitega preo-
brata na borzi. Kar na enkrat
se je začelo veliko trgovati in
zaradi nesorazmerja med po-
nudbo in povpraševanjem po
delnicah so začeli tečaji delnic
ples navzgor. Za koliko so
v povprečju porastli tečaji del-
nic se vidi že iz oorasta SBI
(Slovenski borzni indeks), ki je
glede na 10. maj, ko je znašal
1.111 točk porasel v šestih
dneh na 1.182 točk oz. 6,3%.
Seveda pa so se znotraj indek-
sa tečaji delnic spreminjali ra-
zlično. Tečaji delnice SKBR je
porasel za 7,4%, Dadas-a za
13,7«, Nike za 15,6%, Rogaška
prednostna za 44%. Zelo zani-
mivo je bilo trgovanje na C tr-
gu, predvsem z redno delnico
Zdravilišča Rogaška Slatina.
Potem ko je tečaj delnice padel
na nivo 5% nominalne vredno-
sti, se je v tednu dni tečaj po-
pravil na dobrih 16% od nomi-
nalne vrednosti ob relativno
velikem prometu. Priznati mo-
ram, da je tako velik porast
presenetil tudi nas. Vzrokov
zaradi katerih so tečaji delnic
tako porastli je več. Investitor-
ji so že dalj časa ugotavljali,
da so bili tečaji delnic na niz-
kih nivojih. Podanje tečaja
DEM in 0,1% padec rasti
drobnoprodajnih cen, so inve-
stitorje odvrnile od naložb te
vrste. Svoje je vsekakor opra-
vila tudi objava Banke Slove-
nije v zadnjem Uradnem listu.
Bistvena sprememba gleda
na 2. emisijo je nižja obrestna
mera (9% letno) in možnost
uporabe menjšega števila bo-
nov pri nakupu blagajniških
zapisov v tujem denarju. Izha-
jajoči se teden bo za delniški
trg zelo pomemben. Če se bo
takšen trend nadaljeval še
v prihodnjih dneh lahko govo-
rimo o ponovni oživitvi delni-
Piše Bojan Gradišnik
Francozi kupujejo Juteks?
Direktor MIlan Dolar odločno zavrača govorice
Po žalskih koluarjih je bilo
v zadnjih dneh slišati govo-
rice, da naj bi Francozi kupi-
li podjetje Juteks. In kaj na
te govorice pravi direktor
Milan Dolar?
»Morda sploh ne bi bilo
slabo, če bi se te govorice
uresničile, oziroma da imele
kakšno otipljivo ozadje.
V resnici se v Juteksu vsaj
zaenkrat ne pogovarjamo
o prodaji podjetja ali pa pro-
daji dela našega premoženja
z nobeno francosko ali sploh
kakšno drugo tujo firmo. Se
pa v Juteksu že nekaj časa
pogovarjamo oziroma išče-
mo možnosti za poslovno
tehnično sodelovanje z nem-
škim, angleškim ali kakšnim
francoskim podjetjem, kjer
se ukvarjajo s sorodno proiz-
vodnjo. Že nekaj let namreč
v našem podjetju razmišlja-
mo o tem, da bi sodelovali
s tujci, konkretno o izmenja-
vi blaga, s čimer bi dopolnili
program talnih oblog. V Ju-
teksu proizvajamo talne
obloge v širini treh metrov,
drugod po svetu izdelujejo
dva ali štiri metrske talne
obloge. Če bi v našem po-
djetju hoteli uvesti podobno
proizvodnjo, bi to seveda po-
menilo velika vlaganja, zato
se nam zdi pametneje, da bi
talne obloge, ki jih pri nas ne
izdelujemo, dobili pri more-
bitnem tujem partnerju, nje-
mu pa v zamenjavo ponudili
trimetrske talne obloge, ki
jih proizvajamo v Žalcu. Če-
prav si za takšno vrsto po-
slovno tehničnega sodelova-
nja prizadevamo že nekaj
let, doslej še ni prišlo do no-
benih konkretnih dogo-
vorov.«
IB
Večerna šola podjetništva
Na Cellskem le organizirana v Žalcu
Nesporno je, da potrebuje-
jo podjetja za svoj razvoj ce-.
nejše vire sredstev in pred-:
vsem veliko znanja. Prav te-
ga v na novo nastalih sloven-
skih podjetjih najbolj pri-
manjkuje, ena od poti do pri-
dobivanja znanja o podjetni-
štvu pa naj bi bila tudi tako
imenovana Večerna šola po-
djetništva.
Program Večerne šole po-
djetništva so razvili v Gea
Collegu, sofinancirata pa ga
Ministrstvo za gospodarske
dejavnosti ter slovenska go-
spodarska zbornica. Udele-
žencem ponujajo pregled
nujnega podjetniškega zna-
nja, poleg tega pa so Večerne
šole tudi svojevrstna oblika
srečanja podjetnikov in iz-
menjevanja izkušenj.
Program Večerne šole po-
djetništva traja štiri mesece,
pouk se odvija dvakrat na
teden v večernih urah. Ude-
leženci obdelajo približno 30
tem, združenih v petih mo-
dulih. Prvi modul zajema
podjetniško vizijo, idejo in
tržno priložnost. Drugi mar-
keting, promocijo in tržne
strategije, tretji namage-
ment in organizacijo, četrti
finance, davke in račtino-
vodstvo. Peti modul pa
vključuje kadre in upravlja-
nje, načrtovanje ter razvoj.
Cena programa je 144 ti-
soč tolarjev. Ministrstvo za
gospodarske dejavnosti sofi-
nancira za vse tiste svoje čla-
ne, ki so poravnali letno čla-
narino in sicer v višini 30
tisoč tolarjev. Večerne šole
podjetništva bodo organizi-
rane po vsej Sloveniji, doslej
so se tečaji začeli v Novem
mestu, Kamniku, Krškem,
Ljubljani, Mariboru, Slovenj
Gradcu in Kranju, na Celj-
skem pa je Večerna šola po-
djetništva že organizirana
v Žalcu. V skupščinski dvo-
rani sta jo skupno organizi-
rali območni gospodarski
zbornici Celja in Velenja,
v prvi skupini pa sodeluje 26
slušateljev. IB
Premalo denarja
za naložbe
Podjetja na Celjskem se
tudi letos srečujejo s kro-
ničnim pomanjkanjem lik-
vidnostnih sredstev, kar se
kaže tudi v porabi sredstev
za investicije. Z najetimi
posojili bank in tako ime-
novanimi komisijskimi po-
sli je bilo v prvih treh me-
secih letos porabljenih le
11 odstotkov sredstev, kar
pomeni, da so za plačila in-
vesticij uporabljena pred-
vsem lastna sredstva po-
djetij oziroma tekoči prili-
vi, ki pa komaj zadoščajo
za sprotno poravnavo za-
padlih obveznosti. Po po-
datkih Agencije za plačilni
promet so v podjetjih na
Celjskem v prvih treh me-
secih letošnjega leta pora-
bili za plače 6,5 odstotkov
prejemkov, za celotna in-
vesticijska plačila pa le 1,5
odstotka.
Okolju prijazni
objekti
Elektro Celje je prvo
v Sloveniji uvedlo nove
transformatorje z elektro-
izolacijsko tekočino Midel
7131 namesto olja. Tehno-
loško novost, ki je po-
membna zlasti zaradi varo-
vanja okolja, že uporablja-
jo na vodooskrbnih območ-
jih Celja, Žalca, Rogaške
Slatine in Šmarja v Zibiški ■
dolini. V prihodnje jo bodo!
uvedli tudi v Laškem iiJ
povsod tam, kjer so črpa-|
lišča vode v bližini narav-l
nih zdravilišč. Novi trans-
formatorji so za 30 odstot-
kov dražji od običajnih, za-
to jih bodo vgrajevali le na
ekološko občutljivih ob-
močjih. Pri transformator-
jih enostavnejše izvedbe, ki
niso v zidanih objektih na-
mreč obstoja nevarnost, da
bi v primeru poškodbe pri-
šlo do izlitja transforma-
torskega olja. Uporabo izo-
lime tekočine Midel 7131
so v Elektro Celje razvili
v sodelovanju z nemškim
inštitutom za čiščenje in
urejanje voda ter Energo-
investom. Tovarno trans-
formatorjev Ljubljana.
Nižja anuiteta
stanovanjski sklad Re-
publike Slovenije bo pri
svojem obračimu anuitet
za odplačilo stanovanjskih
kreditov upošteval april-
sko negativno inflacijsko
stopnjo, zaradi česar bodo
anuitete za odplačilo sta-
novanjskih kreditov sklada
v tem mesecu nekoliko niž-
je. Za razliko od slovenskih
bank, ki so se na Združenju
bank Slovenije odločile, da
bodo zanemarile inflacij-
sko stopnjo iz aprila, na
Stanovanjskem skladu za-
trjujejo, da bodo dosledno
spoštovali pogodbe s kredi-
tojemalci in bodo obraču-
nali tudi negativni R. Zara-
di aprilske inflacije, ki se je
za 0,1 odstotek obrnila
v negativno smer, so na-
mreč ob upoštevanju reva-
lorizacije kreditojemalci
na boljšem, saj se mesečni
obrok ustrezno zmanjša-
Pri takšni politiki bodo
vztrajali tudi v prihodnje-
zatrjujejo predstavniki
Stanovanjskega sklada.
13
it. 20. - 18. Mai 1995
5
GOSPODARSTVO
gozdarji pod državno streho
\^elllto načrtov, pa premalo denarja za njihovo uresničitev,« pravi vodja celjske
^ote Zavoda za gozdove
ffcd dobrim letom dni je tudi na Celj-
tg0 začel delovati Zavod za gozdove
^jjoina njegova območna enota Celje, ki
^pes skrbi za gozdove tako v zasebni
f^l tudi državni lasti. Kaj se je spreme-
^0 v letu dni in kaj pomeni življenje
^ državno streho - o tem govori vodja
^ske enote Roman Habjanič.
Kako bi ocenili prvo leto delovanja
«3Voda za gozdove na Celjskem ob-
Zavod za gozdove Slovenije oziroma
jgša območna enota Celje je začela z de-
v začetku lanskega maja. Na kratko
povedano je zavod nosilec strokovnih
^log, ki so jih prej opravljah v gozdnem
gospodarstvu, medtem ko je nekdanje
gozdno gospodarstvo postalo izvajalsko
podjetje, ki opravlja izvajalska dela
skladovih gozdovih. V naši območni
jiioti skrbimo za vse gozdove na našem
območju ne glede na lastništvo. Na Celj-
jljem je konkretno približno 80 odstot-
kov gozdov v zasebni lasti, po končani
denacionalizaciji bo ta delež že višji,
ostalih 20 odstotkov gozdov je v lasti
državnega sklada kmetijskih zemljišč in
^zdov. Gozdarji smo po novem državni
uslužbenci in ena izmed naših nalog je
tudi ta, da lastnikom gozdov izdajamo
odločbe, v katerih so določene količine in
struktura drevja za možni posek, določi-
mo usmeritve in pogoje za sečnjo ter
spravilo lesa, pa gojitvena dela v gozdo-
vih in podobno. Trenutno je v celjski
enoti zavoda 47 zaposlenih, po predvide-
ni sistematizaciji naj bi bilo zaposlenih
S5 ljudi.p Včem so razlike med delom
lavoda in prejšnjim gozdnim gospodar-
stvom na našem območju?
Bistvena razlika se pojavlja predvsem
v načinu sodelovanja z lastniki gozdov.
Delavec javne gozdarske službe danes ni
reč lovec na kubike, njegova eksistenca
li več odvisna od odkazilnega kladiva in
odkupljenih kubikov lesa. Zato delavec
javne gozdarske službe ne opravlja več
komercialne dejavnosti, temveč je njego-
vo delo svetovanje lastnikom gozdov.
Se je odkup lesa v tem času zmanjšal
ali je morda večji v primerjavi s prejšnji-
mi leti?
V zasebnih gozdovih smo lani zabele-
žili 62 tisoč kubičnih metrov označenega
drevja za posek. To je precej manj kot
v preteklih letih, ko so gozdarji za posek
odkazovah po 150 do 180 tisoč kubičnih
metrov lesa.
Se v resnici manj seka po celjskih goz-
dovih ali pa je v zadnjem času več sečnje
na črno?
V primerjavi s prejšnjimi leti se sicer
poseka manj lesa, v resnici pa so lastniki
po naših ocenah posekali več kot 60 tisoč
kubičnih metrov. Razlog je v tem, da
lastniki gozdov ne pokličejo naših delav-
cev, s katerimi bi morali skupno označe-
vati drevesa, določena za posek.
Kaj pa sankcije v takšnih primerih?
Zavod za gozdove nima pooblastil, na
osnovi katerih bi lastnike gozdov lahko
preganjali zaradi nedovoljenih sečenj.
Mi lahko samo evidentiramo vse nepra-
vilnosti, ki jih opazimo v gozdovih in
z njimi seznanjamo gozdarske inšpek-
torje.
Ob ustanovitvi Zavoda je bilo veliko-
krat izpostavljeno vprašanje vzdrževa-
nja gozdnih cest. Kako ste v minulem
letu reševali ta problem?
V okviru območne enote deluje odsek
za tehnologijo in gozdne prometnice. Za
lani smo načrtovali, da bomo v prvem
polletju vzdrževali 34,4 kilometrov gozd-
nih cest, v drugem polletju pa še 102,5
kilometrov in vse to smo tudi uresničili.
Kako se bodo gozdne ceste vzdrževale
v letošnjem letu, bo odvisno predvsem od
razpoložljivega denarja. Za vzdrževanje
gozdnih cest na območju celotne Slove-
nije naj bi kmetje s pristojbino prispevali
250 milijonov tolarjev, država pa približ-
no 88 milijonov tolaijev. Od tega naj bi
za vzdrževanje gozdnih cest na Celjskem
namenili dobrih 18 milijonov tolarjev,
kar pa bo komaj dovolj za najnujnejša
vzdrževalna dela.
S čim pa se gozdarji ukvarjate v teh
pomladanskih mesecih?
Delo teče po zastavljenem programu,
za nami je spomladansko sajenje. Država
namreč na osnovi pripravljenih načrtov
nabavi sadike, ki jih brezplačno razdeli-
mo lastnikom gozdov, ti pa jih posadijo
na lastne stroške. Na Celjskem smo letos
med zasebne lastnike gozdov razdelili 33
tisoč sadik, za državne gozdove je bilo
namenjenih 21 tisoč sadik. Naslednje,
kar nas čaka, je seveda vsakoletno zati-
ranje lubadarja. Ob tem naj povem, da
denarne spodbude za zatiranje lubadarja
lastnikom gozdov nakazuje ministrstvo
za kmetijstvo in gozdarstvo, tako da
v zavodu ali pa območni enoti nimamo
nobenega vpliva na to, kdaj bodo lastniki
gozdov dobili obljubljeni denar..        ~
lenskam prijazno podjetle
Konec aprila je bilo v Porto-
rožu strokovno srečanje slo-
lenskih menedžerk in mened-
ierjev, ki ga organizira dru-
štvo Manager, ob tej priložno-
sti pa so dvema slovenskima
podjetjema podelili priznanji
la ženskam prijazno podjetje.
Ob Krki, tovarni zdravil iz
Novega mesta, je prejel priz-
nanje tudi Elkroj Mozirje.
To priznanje podeljujejo le
tistim podjetjem, v katerih se
lahko pohvalijo z uspešnim
poslovanjem, urejenostjo po-
lijetja ter ustrezno opremlje-
nostjo delovnega mesta. V mo-
zirskem Elkroju, ki zaposluje
840 delavcev, med njimi kar 92
odstotkov žensk, od leta 1991
poslujejo pozitivno, pri tem pa
vseskozi investirajo v raciona-
lizacijo in posodobitev proiz-
vodnje ter izboljšanje delovnih
pogojev. Zaposleni opravljajo
40-umi delovnik, prejemajo
redne osebne dohodke, imajo
organizirane prevoze na delo,
v proizvodnji pa zagotovljene
vse'pogoje varstva pri delu.
S tistimi delavci, ki težje dose-
gajo normo, v podjetju ohra-
njajo redne stike na posebnih
sestankih z namenom, da bi jih
lahko prerazporedili na druga
delovna mesta, kjer bi normo
lažje dosegali. Za razreševanje
socialnih in drugih težav, s ka-
terimi se srečujejo delavci,
skrbi sociologinja. Podjetje
Elkroj Mozirje ima nenazad-
nje tudi svoje invalidsko po-
djetje, ki razrešuje manjšo de-
lovno zmožnost invalidov II. in
III. kategorije ter problemati-
ko delavcev s telesnimi okva-
rami.
KL
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
hinudba:
- Turško podjetje Fethil nudi
*roje in opremo za pekarsko in-
Jiistrijo. Specifikacija je na vo-
')o v informacijski pisarni. In-
'ofmacije: tel. 0090/212-512-
'821 in fax 0090/212-512-0960.
1 -Grško podjetje CHRKonto-
Joulos SA nudi kozmetične iz-
««lke. Informacije: tel. 00301/
9-13-931 in fax 00301/99-55-
"8 (A. Tsach).
~ Kanadsko podjetje Brittany
^ading International LTD nudi
I" posreduje svoje usluge in in-
'onnacije o kanadskih izvozno
[•^oznih podjetjih. Informacije:
001/416-966-0877 in fax
'"'1/416-966-1125 (Roger Rodri-
«Ues).
- Češko podjetje Altra AS nudi
Plezalne in ladijske vrvi, big-bag
kontejnerje, motorne tračne žage
2 liste za krožne žage za kovino
^'es, čistilna sredstva, barve in
kozmetiko, jestvine, reci-
tirane umetne mase, igrače in
^zriovrstni tekstil. Informacije:
2- 0042/69-232-828 in fax
!."42/69-231-325 (Martin
J "~ ItalijanskopodjetjeGeiemme
Trading nudi različne vr-
J; stekla, ogledal, steklenega
■bistva in steklenega orodja.
Informacije: tel. 0039/40-367-
763 in fax 0039/40-364-997
(Marcelo Judith).
- Slovaška firma ponuja gozd-
ne sadeže in je zainteresirana za
prehrambene artikle. Informaci-
je: OZ Celje, tel. 26-702 (Edo
Gaberšek).
- Slovaška firma ponuja sire,
ovčje sire, mlečni prah, kuhano
šunko, meso, ribe in kmetijske
pridelke. Informacije: OZ Celje,
tel. 26-702 (Edo Gaberšek).
- Slovaška firma ponuja žen-
sko, moško in otroško konfekci-
jo, pohištvo, sedežne garniture,
preproge vseh vrst, keramiko,
brušeni kristal, barve vseh vrst
- tudi ekološke, kovinske nu-eže
različnih dimenzij - tudi plastič-
ne, vodovodni inštalacijski ma-
terial, kovinske posode (kani-
stre) raznih velikosti, fasadni
izolacijski material, izdelki in
profili iz aluminija, pisarniške
potrebščine, vključno s šolskimi
zvezki, toaletni papir, papirnate
serviete, živila in razni konditor-
ski izdelki. Informacije: OZ Ce-
lje, tel. 26-702 (Edo Gaberšek).
Povpraševanje:
- Italijanskakorporacijalnsti-
tuto Ganassini SPA išče podjet-
ja, ki bi bila zainteresirana za
prodajo in distribucijo izdelkov
za nego las, kože in telesa ter
kozmetičnih izdelkov. Informa-
cije: tel. 0039/2-569-6946 in fax
0039/2-534-106.
- Slovaško podjetje Trios išče
poslovne stike s slovenskimi po-
djetji, zainteresiranimi za doba-
vo in montažo montažnih hiš. In-
formacije: tel. in fax 0042/89-
643-802 (Jan Raiman).
-Avstrijsko podjetje Centro-
impex išče podjetja, ki proizva-
jajo izdelke za pakiranje iz poli-
propilena. Informacije: tel.
0043/463-28 (Ingo Wrulich).
- Nemško podjetje Ohmen išče
lesnopredelovalne obrate, ki
proizvajajo palete, lesene zaboje
in podobno za potrebe transpor-
ta. Informacije: tel. 0049/2572-
2030 in fax 0049/2572-2956 (H.
Schollmeier).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
ztx)mice
Stovenije ,
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int.290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
Sodelovanje
organizatorjev
sejmov
Alpe-Donava
Minuli četrtek je bilo
v Gradcu srečanje pred-
stavnikov Združenja sej-
mov vzhodne, srednje in
južne Evrope oziroma s ta-
ko imenovanega območja
Alpe-Donava. V to združe-
nje se želi v prihodnje včla-
niti tudi Celjski sejem.
Osnovni namen tega
Združenja je povezovanje,
izmenjava promocijskih
materialov in postopkov
ter sodelovanje na področ-
ju izobraževanja, kar naj bi
pripomoglo k večji afirma-
ciji sejmov v deželeh, člani-
cah tega Združenja. Prvo
delovno srečanje je vodil
dr. Marzin, predstavnik
Muenchenskega sejma. Na
sestanku je bil dosežen do-
govor o tesnem medseboj-
nem sodelovanju, ki bo
vključevalo tudi izmenjavo
propagandnih meterialov
ter izmenjavo izkušenj na
področju sejemske tehnike.
Na srečanju so se dogovori-
li tudi za srečanje vodij
propagandnih služb, ki bo
predvidoma junija.
Tudi Celjski in Niiem-
berški sejem sta izrazila
željo po včlanitvi v Zdniže-
nje sejmov Alpe-Donava.
O tem bodo člani Združe-
nja razpravljali na svojem
oktobrskem srečanju, na
katerem bodo analizirali
tudi prve rezultate načrto-
vanega sodelovanja. Kon-
kretno pa je Miienchenski
sejem za sodelavce na po-
dročju stikov z javnostjo iz
ostaUh dežel že ponudil
mesec dni izobraževanja na
njihovem sejmu.
IB
Bron za radiator Eterm
Od 9. do 13. maja sta bila v Mariboru mednarodna
sejma Energetika 95 in Vzdrževanje Terotech 95. Na obeh
sejmih je sodelovalo 750 razstavljalcev iz 21 držav. Med
razstavljalci na 4. mednarodnem sejmu Energetika 95 je
sodelovalo tudi Gorenjevo podjetje Emkor iz Rogatca, na
sejmu Vzdrževanje Terotech pa sta se predstavila tudi
Gorenje Indop ter Gorenje Trgovina. Podjetju Emkor je
posebna strokovna komisija dodelila bronasto medaljo za
razstavljeni žični cevni radiator Eterm, ki ga odlikujeta
izviren dizajn in funkcionalnost, radiator pa je še zlasti
primeren za ogrevanje kopalniških in sanitarnih pro-
storov. ML
Bodo odpuščali?
Koliko zaposlenih ho odšlo Iz
zdravilišča Rogaška Slatina?
v celotnem Zdravilišču Ro-
gaška Slatina je po zadnjih
podatkih, iz marca, zaposlenih
768 ljudi, za zaposlene znotraj
holdinga, kjer je več firm, pa
nam v kadrovski službi niso
posredovali podatka. V zad-
njem mesecu je sporazumno
zapustilo delovna mesta pri-
bližno 20 delavcev, ki so za
opravnino prejeli različne ma-
teriale ali kakšen stroj, so po-
vedali v Svobodnem sindi-
katu.
Predsednica Svobodnega
sindikata. Cvetka Kos, je po-
vedala, da program ugotavlja-
nja presežnih delavcev še ni
pripravljen, pričakujejo pa ga
v prihodnjih mesecih. Pri tem
opozarja na možnost odpira-
nja novih delovnih mest, če bo
dovolj gostov, seveda. Sicer pa
je v novem Gostinstvu d.o.o.
ostalo 13 ljudi, večinoma bol-
nih, dolgoletnih delavcev. Nji-
hova prihodnost je nejasna,
pri tem pa iščejo tudi možnost
za dokup let.
Iz drugih virov smo še izve-
deli, da je v Zdravilišču 34 za-
poslenih, ki bi lahko postali
presežni delavci, za imena pa
se še niso odločili. V zdraviliš-
ču trdijo, da pomagajo pri
iskanju zaposlitve izven zdra-
vilišča, z odpravnincimi za sa-
mozaposlitev... Če pristojnim
teh 34 presežnih delavcev po-
imensko ne bo uspelo najti, bi
presežke ugotovili na prisilni
način, časa pa naj bi bUo še
mesec dni. Po teh virih naj bi
bilo v Gostinstvu 23 trajnih
presežkov, 11 pa v bivših
skupnih službah.
Sicer pa je Koržetov sklad
zdravilišču že ustregel s poso-
jilom za plačevanje nadome-
stila za plače za 34 ljudi, ki so
na čakanju, nekaj pa so pri-
spevali tudi za odpravnine. Po
neuradnih podatkih gre za
znesek dvakrat po sto tisoč
mark, v Rogaški Slatini pa bi
ga naj dobili še v tem tednu.
Kot je znano, se je konec
meseca v Rogaški Slatini go-
vorilo o stavki zdraviliških de-
lavcev, šlo pa je za sporne po-
godbe o premestitvah iz starih
»Trilerjevih« firm. Precej ne-
zadovoljstva med zaposlenimi
je bilo seveda tudi zato, ker
v drugi polovici maja niso pre-
jeli marčevskih plač, ki pa so
jih nato dobili. Stavka je
v zdraviliškem podjetju res-
nično zadnje dejanje, poudarja
predsednica Svobodnega sin-
dikata: »Vprašanje je, če bi se
gosti še vrnili nazaj.«
BRANE JERANKO
Rogaška ZHT je sodišču že
predlagala prisilno poravna-
vo. V zdravilišču se želijo po-
goditi z vsemi upniki naenkrat
ter se tudi znebiti starih dol-
gov. Za reševanje slatinskega
zdravilišča skrbi razvojni
sklad, ki ga je prevzel po prija-
vi pravobranilca o oškodova-
nju družbenega premoženja.
Za normalno poslovanje so
v zdravilišču od sklada prejeli
likvidnostno posojilo. V Kor-
žetovem skladu si seveda ste-
čaja zdravilišča v celoti ne že-
lijo, marsikaj pa kaže, da bo
moralo več zdraviliških podje-
tij (skupaj jih je približno 20)
v stečaj. Težave v Rogaški Sla-
tini se, po drugi strani, izraža-
jo tudi na borzi, kjer je bilo
mogoče pretekli teden njihove
obveznice dobiti za približno
eno tretjino nominalne vred-
nosti. Uroš Korže je pretekli
teden novinarjem povedal, da
je zdravilišče mogoče rešiti,
pri tem pa je pogoj prisilna
poravnava.
Zlatarna ni stavicala
Svobodni sindikat celjske Zlatarne je za minuli torek napove-
dal stavko, v kolikor vodstvo ne bo izpolnilo njihovih zahtev,
predvsem pa izplačalo drugega dela plač. Ker so zahtevam
ugodili, stavke v torek ni bilo.
Denar so delavci dobili v torek, prav tako je sindikat dobil
seznam presežnih delavcev, teh naj bi bilo približno 180. Obe-
nem je sindikat dobil tudi zahtevana stališča vodstva in uprav-
nega odbora o nadaljnji usodi Zlatarne. Vodilni v podjetju so
ocenili, da obstoja možnost sanacije podjetja, v najkrajšem času
naj bi poiskali novega direktorja in se dogovorili z upniki.
Imenovali so tudi predsednico novega upravnega odbora Zla-
tarne, to je bivša direktorica podjetja Ana Berglez Volk.
IB
Banka Celje v Velenju
Jutri bodo predstavniki Banke Celje odprli še eno svojo
ekspozituro, tokrat v Velenju. Podrobnosti o tej novi pri-
dobitvi bo vodstvo banke predstavilo na jutrišnji tiskovni
konferenci pred samo otvoritvijo Ekspoziture Velenje.
IB
Sodobna transportna sredstva
Ponudba dvigalnih naprav v Sloveniji je s posredovanjem-
Gorenja Trgovine kot generalnega zastopnika obogatena tudi \
z viličarji Clark in Deca ter električnim vozičkom Cargo Master \
avstrijskega proizvajalca Alberja.
Slovenskim kupcem je na voljo celotna paleta viličarjev'
Clark, ki jih proizvaja vodilni proizvajalec dvigalnih naprav;
v Evropi in ZDA, ki ima več kot 40-letno tradicijo. V okviru \
zamenjave obstoječega voznega parka je Gorenje Gospodinjski j
aparati že odkupilo 80 viličarjev Clark, zamenjati jih mora še i
40. V ostalih slovenskih podjetjih pa so doslej kupili 30 viličar- j
jev tega proizvajalca. V Gorenju Trgovina si prizadevajo, da bi \
zagotovili ustrezen tržni delež za omenjene viličarje, sicer pa je \
mogoče pri nas kupiti tudi viličarje na električni p>ogon Italijan- ;
skega proizvajalca Deca in električni voziček Cargo Master, j
namenjen tudi za prevoz težjih tovorov po stopnicah.       M.L. i
Št.20. - 18. Ma| 199S
POMLADANSKI SEJEM
«
KOMENTIRAMO
Res vse za otroka?!
Osrednji sejem letošnjega
13. POS naj bi tudi glede na
tradicijo bil sejem vse za otro-
ka. A obiskovalec ostane po
ogledu razstavišč v dvorani
A z močno mešanimi občutki.
Če je to, kar je videti v okviru
sejma, res vse, kar ponujamo
našim otrokom, potem mora-
mo žal ugotoviti, da mislimo
nanje zgolj skozi vrtčevsko in
šolsko prizmo.
Vsa pohvala tistim sloven-
skim vrtcem, osnovnim ter
srednjim poklicnim šolam, ki
se na izredno izviren in domi-
selen način predstavljajo
v zgornji etaži dvorane A. To,
kar je letos videti iz vrtčevske-
ga in šolskega življenja in
ustvarjanja, obiskovalca pri-
jetno preseneti!
Ministrstvo za šolstvo in
šport je pokrovitelj sejma Vse
za otroka in v pripravi vsebin-
skih prireditev ter predstavi-
tev so se v sodelovanju z Zaho-
dom za šolstvo in šport (tudi
celjsko enoto) resnično potru-
dili. Tisto, kar poznavalce sej-
ma Vse za otroka iz preteklih
let resnično zmoti, pa je velik
razkorak med vsebinskim in
pogojno rečeno tržnim delom
sejma. V Celju je namreč opa-
ziti le peščico razstavljavcev,
pa še to gre zvečine za trgov-
sko dejavnost. Časi, ko si v ok-
viru sejma Vse za otroka res-
nično lahko videl najboljše iz-
delke,   namenjene   otrokom.
Državna sekretarka za šol-
stvo mag. Teja Valenčič po-
udarja, da je bila v ministrstvu
narejena konceptualna delitev
programov med ljubljanskim
sejmom Učila in Dnevi sloven-
skega izobraževanja ter celj-
skim Vse za otroka. In ta je
v vsebinskem pogledu tudi
resnično vidna - realna slika
pa je takšna, da v razmiku treh
dnevov najboljši razstavi j alci
pač ne morejo sodelovati na
dveh sejemskih prireditvah. In
zato so se celjski letos odpove-
dali.
Posledica je seveda resnično
skromen tržni del sejma. Pu-
stimo pri tem ob strani razmi-
šljanja o tem, kdo je kriv za
časovno neusklajenost obeh
sejemskih prireditev. Obe se-
jemski hiši imata pravico do-
ločati svoj sejemski rokovnik,
ministrstvo je postavilo dva
različna vsebinska koncepta
sejemskima prireditvama
- a kratko pri tem potegnejo
obiskovalci in nenazadnje
otroci, ki so z leti izgubili
»svoj« sejem. Torej prireditev,
na kateri je bilo resnično pri-
kazano vse tisto, kar je bilo
zanje najboljšega narejeno,
kjer so se rojevale pobude za
ocenjevanje dobrih igrač, za
nižanje prometnih davkov na
izdelke, namenjene otrokom,
za...
Sejem Vse za otroka smo ne-
koč v Celju imeli, v tem, kar
imamo zdaj, ni »vse«, a morda
bi ga sčasoma spet lahko po-
stavili nazaj na noge?
Spomladanski veter
v sejemskih dvoranaii
v torek dopoldne so na 12
tisoč notranjih in 6 tisoč
zunanjih razstavnih po-
vršin na Celjskem sejmu od-
prli 13. Pomladanski obrtni
sejem. Sedem sejmov v enem
in šest sejemskih dni je do-
bra priložnost za obiskoval-
ce - organizatorji jih priča-
kujejo okoli 40 tisoč - prav
njim pa je po besedah mini-
stra za gospodarske dejav-
nosti dr. Maksa Tajnikarja,
ki je sejem tudi slovesno od-
prl, prireditev tudi name-
njena.
Minister dr. Maks Tajni-
kar je v uvodnih besedah
ocenil, da se programa po-
mladanskega obrtnega sej-
ma in jesenskega Mednarod-
nega obrtnega sejma močno
razlikujeta. »Jesenski MOS
je priložnost za odlično pro-
mocijo slovenskega drobne-
ga gospodarstva, obrti in po-
djetništva, ki to izkoristita
za predstavitev vrhunskih
dosežkov. Spomladanski se-
jem pa je, in prav je tako,
namenjen potrošnikom. Ne
morem se znebiti vtisa, da je
nekaj tako prijetnega spo-
mladanskega vetra ostalo
tudi v sejemskih dvoranah.
Morda je na prvi pogled
v Celju veliko stvari, ki na
sejem, kakršen je mednarod-
ni obrtni sejem, ne bi sodile,
a ljudje jih potrebujejo in
prav je, da jih v teh dneh
v razstavnih dvoranah Celj-
skega sejma lahko pogledajo
in tudi kupijo. POS ni pro-
mocijski sejem drobnega go-
spodarstva, ni toliko name-
njen gospodarstvenikom in
komercialistom, ampak
predvsem potrošnikom, zato
si dajmo duška in si ga sku-
paj oglejmo,« je minister
Tajnikar povabil k ogledu
sejma.
Zbrane v Modri dvorani
Celjskega sejma sta pozdra-
vila tudi predsednik Uprav-
nega odbora Celjskega sejma
Marko Brezigar, celjski žu-
pan Jože Zimšek pa je dejal,
da je Celje ponosno na vse
svoje sejme in si želi, da bi se
sejemski obiskovalci dobro
počutili tudi v mestu.
Šola v vrtcu
v okviru projekta »Kako do kako-
vostnih vrtcev,« ki ga v okviru sek-
torja za razvoj Zavoda za šolstvo in
šport Republike Slovenije vodi dr.
Ljubica Marjanovič-Umek, se na sej-
mu Vse za otroka predstavlja tudi
6 različnih vrtčevskih programov.
Obiskovalci si lahko ogledajo dejav-
nost glasbenega vrtca Bobenček iz
Kranja, program »Mamica, očka, po-
čakam te tukaj« vrtca Pedenjped iz
Ljubljane, posodabljanje dela v vrt-
cu, kakor ga izvajajo v vrtcu Dolenj-
ske Toplice, program zunanjih po-
nudnikov viških vrtcev, vrtec
z evropskim delovnim časom, ki pri-
haja iz Ljubljane, ter program »Z
manj stresa iz vrtca v osnovno šolo,«
ki je plod skupnega dela celjskega
vrtca Anice Čemejeve in IL osnovne
šole (na fotografiji).V torek popoldne
se je vseh šest vrtcev podrobneje
predstavilo obiskovalcem, otroška
ustvarjalnost pa bo seveda na ogled
vse do konca sejma.
Iz 13. POS poroča:
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Številna posvetovanja
Letošnji 13. POS spremljajo številne spremljajoče prireditve,
največ predstavitev, nastopov in posvetovanj pa je pripravljenih
v okviru sejma Vse za otroka.
Tako so že v torek popoldne ob predstavitvi vrtčevskih pro-
gramov pripravili še posvetovanji o šolski zakonodaji na
področju osnovnega šolstva in poklicnem strokovnem izobraže-
vanju v luči nove zakonodaje. Sejemski program se v teh dneh
nadaljuje z delovnimi srečanji likovnih, glasbenih in športnih
pedagogov, pri predstavitvi osnovnošolskega dela pa je pouda-
rek prav na vzgojnih predmetih. Organizatorji so pripravili še
predstavitev in izbor najboljših šolskih glasil, v okviru srednje-
šolskega izobraževanja pa je poudarek na poklicnem usposab-
ljanju, tudi za nekatere redke poklice, ki nadaljujejo tradicije
slovenske obrti.
Iz programa spremljajočih prireditev omenimo še današnji
posvet o uporabi novega carinskega zakona ter jutrišnje sreča-
nje slovenskih in avstrijskih podjetnikov. ^
Sejem v številkah
13. Pomladanski obrtni sejem, ki bo na razstavišču Celjskega
sejma na ogled do nedelje, 21. maja, sestavlja 7 zaokroženih
sejemskih prireditev. Sejemski odpiralni čas na razstavišču je
med 9. i, gostinska, trgovinska oprema in živilska industrija, bio
program, steklo, keramika, poslovna darila, kozmetika, nakit in
bižuterija, interier oprema in gradbeništvo ter program
turizma, športa, prostega časa in blago široke potrošnje.
Na sejmu se predstavlja 350 razstavi j alcev in zastopanih
podjetij iz 13 držav, iz tujine prihajajo razstavljalci iz Češke
(13), Avstrije (6), Nemčije in Italije (po 2) ter Švice in Hrvaške
(po 1), preko zastopništev pa se predstavljajo tudi podjetja iz
Avstralije, Danske, Japonske, Madžarske in Španije.
Spet predčasno
v pokol?
LJUBLJANA, 16. maja
(Večer) - V parlamentu so
poslanci pred časom ne-
uradno zbirali podpise za
spremembo zakona, ki bi
jim ponovno omogočili pri,
vilegij predčasnega upoko-
jevanja. Ta privilegij upo-
kojitve s 25 leti delovne do-
be je namreč Ustavno so-
dišče lani odpravilo. Urad-
no podatkov o podpisih po-
slancev ni mogoče izvedeti,
menda zato, ker bi s tem
razburili javnost.
Marketing kluli
LJUBLJANA, 16. maja
(Delo) - Odprli so sedmi
marketing klub, prvi slo-
venski medijski sejem. Pri-
reditev je letos posvečena
tiskanim in elektronskim
medijem in jo bodo v treh
dneh spremljale številne
obsejemske dejavnosti, za-
nimive za strokovno jav-
nost.
Kaj Je državno in
kaj občinsko
LJUBLJANA, 15. maja
(Delo) - Državni zbor je na
izredni seji po hitrem po-
stopku sprejel zakon
o prevzemu državnih funk-
cij, ki so jih do konca mi-
nulega leta izvajale nekda-
nje občine. Nadomestil bo
101. člen zakona o upravi,
ki ga je ustavno sodišče
razveljavilo. V zakonu je
naštetih okrog 70 upravnih
postopkov, ki prehajajo
pod državno okrilje.        |
Napovedujejo
stavko
LJUBLJANA, 15. maja
(Republika) - Na Brniku so
se začela pogajanja med
vodstvom Adrie Airways
ter predstavniki sindikata
prometnih pilotov in sindi-
kata stevardes. Oba sindi-
kata sta namreč za ponede-
ljek napovedala stavko, če
njune zahteve ne bodo
uresničene. Opozarjajo na
kršitev varnostnih predpi-
sov in slabe delovne razme-
re. Vodstvo pa meni, da so
v ozadju zahteve po višjih
plačah.
Dostojno kljub
razprtijam
LJUBLJANA, 14. maja
(Dnevnik) - Z osrednjo ne-
deljsko prireditvijo na Tr-
gu republike, ki so se je
udeležili tudi najvišji dr-
žavni predstavniki in tuji
diplomati, se je končalo
uradno praznovanje 50.
obletnice konca druge sve-
tovne vojne in zmage nad
fašizmom in nacizmom.
Goste, številne gledalce in
nastopajoče je nagovoril
predsednik vlade dr. Janez
Drnovšek, ki je med dru-
gim napovedal boj vsem
oblikam nestrpnosti in ne-
svobode. Predsednik Milan
Kučan je govoril na sobotni
slavnostni akademiji
v Cankarjevem domu in
med drugim poudaril po-
men odpora proti nacifa-
šizmu. Sedanja država pa
mora vzeti na svojo ramena
težo preteklosti in popravi-
ti kršitve človekovih pravic
iz let po vojni. Na slavnost-
ni seji v državnem zboru pa
je spregovoril njegov pred-
sednik Jožef Školč. Proslav
se poleg poslancev iz vrst
SKD in SDSS niso udeleži-
li ministri iz vrst krščan-
skih demokratov.
it. 20. - 18. mai ^995
1
DOGODKI
fiodra cona le
f poletni sezoni
j^a zadnji, šesti redni seji
L^inskega sveta občine
«feče, so svetniki sprejeli
Ajnutek odloka o proraču-
nu občineza leto 1995.
po naslednje seje bodo
jjjfiutek dodelali bolj po-
iljobno in ga nato spreme-
ujli v predlog odloka o pro-
jgčunu. Svetniki so sprejeli
J^(ii osnutek odloka o ure-
ijjtvi parkirnih prostorov
^ centru mesta Zreče. V po-
letnih mesecih bodo tako
y centru pred veleblagov-
nico in Termami pobirali
parkirnino (višine še niso
določili), s katero bodo kri-
li stroške urejanja parki-
fišč. S tem se bodo skušali
izogniti prometnim in par-
Ijirnim težavam v poletnih
piesecih, saj bo ta režim ve-
ljal le v kopalni sezoni.
Svetniki so na petkovi
seji na dnevni red dodatno
uvrstili še Javni razpis za
urejanje gozdnih cest v ob-
iini- A. L.
Temelji so postavljeni
Dosežen napreHek ¥ delu konjiškega občinskega sveta
Sprejet občinski statut, po-
trjen zaključni račun ter izvo-
ljeni člani delovnih teles ob-
činskega sveta in nadzorni od-
bor so temeljne značilnosti
zadnje seje konjiškega občin-
skega sveta.
Po besedah župana Janeza
Jazbeca pomeni sprejem sta-
tuta občine Slovenske Konjice
pomemben uspeh v delovanju
občinskega sveta, saj so s tem
postavljeni osnovni temelji za
nadaljnji razvoj lokalne samo-
uprave. Statut je bil z majhni-
mi korektumimi popravki so-
glasno sprejet.
Člani sveta so potrdili tudi
zaključni račun za leto 1994.
To so storili, ko je bilo pojas-
njeno, da je vrnjen dolg občine
s strani IMP-ja, ki je šel v ste-
čaj. Največji del dolga je vr-
njen v obliki zemljišča, ki je
postalo občinska last. Ker sta
pred tem zaključni račun za
leto 1994 potrdili tudi občini
Zreče in Vitanje, je zagotovlje-
na možnost samostojnega raz-
voja novih občin. Odprta pa je
tudi pot za sprejem občinske-
ga proračuna za leto 1995.
Osnutek proračuna so člani
sveta že obravnavali na to-
kratni seji. Podrobneje pa ga
bodo proučili novo izvoljeni
člani občinskih odborov. Dr-
žavni svetnik, Franc Ban, je
poudaril, da bi moral biti pro-
račun bolj razvojno usmerjen.
Vendar pa je prevladalo mne-
nje, da z razpoložljivimi sred-
stvi kaj več kot je predvideno
ni mogoče narediti. Zato so
člani sveta predlagali, da bi
z ustreznimi razvojnimi pro-
grami poskusili pridobiti dr-
žavna sredstva.
Župan Jazbec je navzoče
opozoril, da je letos nekaj več
sredstev v proračunu name-
njenih cestam in urejanju ka-
nalizacije, da pa bodo v pri-
hodnjih letih sredstva usmer-
jena v realizacijo večjih pro-
jektov, pomembnih za vso ob-
čino. Pri tem je postavil na pr-
vo mesto izgradnjo vodovoda.
ki je vsekakor prioritetna na-
loga. Letos naj bi bili zanj na-
rejeni projekti. Za področje
kmetijstva so razpravljalci
opozorili predvsem na pro-
blem manjših kmetij, ki so
nujno potrebne pomoči, župan
pa je prisotne seznanil tudi
s programom graditve prizid-
ka h glasbeni šoli. Če bo pro-
jekt sprejet, bo zanj namenila
država 50 odstotkov vrednosti
investicije, ostalih 50 pa bo
moral v prihodnje zagotoviti
občinski proračun.
Proračim za leto 95 predvi-
deva 470 milijonov SIT pora-
be. 56 odstotkov bo pokritih
s prihodki občine, pri tem pa
je delež dohodnine samo 30
odstotkov, 44 odstotkov pa bo
prispevala republika s sredstvi
za finančno izravnavo.
A.L.
Izvolili so tudi člane delovnih
teles občinskega sveta. V osem
odborov je bilo izvoljenih 56
članov z glasovalno pravico,
izvolili pa so tudi tri od petih
članov nadzornega odbora.
Župan Janez Jazbec in podžu-
pan Velimir Cugmas pa sta bi-
la imenovana za člana sosveta
načelnika upravne enote
v Slovenskih Konjicah.
Občinski svet je obravnaval
predlog povišanja cen oskrb-
nin v VVZ. Predlog morata
obravnavati najprej oba
ustrezna odbora. Sprejeto je
bilo stališče, da bodo nove ce-
ne pričele veljati šele z dnem,
ko bodo potrjene na občin-
skem svetu, nikakor pa ne za
nazaj.
mvenska delegacija je ob novem spomeniku položila venec.
ipomin na taborišče smrti
e' petdesetletnici taborišča Mautbausen — Slovenci so odkrili
omenik slovenskim žrtvam
Ob petdeseti obletnici pod-
lisa nemške kapitulacije in
Kvoboditve taborišča Maut-
liausen se je na tako imenova-
nem »apelplacu« v taborišču
Hauthausen zbralo okoli 25 ti-
ioč ljudi iz domala vse Evrope.
Udeležili   so   se   spominske I
Mednarodne komemoracije obi
Kvoboditvi  tega  največjega j
tiborišča smrti v Avstriji.      |
. V svečanem mimohodu so |
Ptevilne tuje delegacije položi- j
IHence pred velikim kamni-,
N blokom v kamnolomu, od
joder se ogromno taboriščni-
l^ov ni nikoli vrnilo z dela. Tu-
avstrijska delegacija s pred-
[^kom Vranitzkyim na čelu
vladnimi   funkcionarji,
^rkvenimi   dostojanstveniki!
in veleposlaniki se je udeležila
te velike spominske komemo-
racije.
Taborišče Mauthausen je
spreo skozi vrata smrti in trp-
ljenja okoli 335 tisoč ljudi,
med njimi tudi veliko Sloven-
cev. Med tistimi, ki so okusili
grozote taborišča, je v velenj-
ski občini živih še pet ljudi. 6.
in 7. julija 1941 je bila v Šale-
ški dolini velika podpisovalna
akcija proti okupaciji Sloveni-
je in tako so nekatere mlade
fante ob tem dogodku polovili,
jih začasno zaprli v celjske za-
pore, nato še za nekaj časa
v mariborske, nakar so jih 23.
avgusta transportirali v Maut-
hausen. Med njimi sta bila tu-
di Ivo Rahten in nekoliko kas-
neje Oto Mravljak. Oba sta se
udeležila letošnje komemora-
cije.
Slovenija se je glede na to,
da je krenila po poti samostoj-
ne države, tudi odločila, da
postavi svoj spomenik v tabo-
rišču. Spomenik žrtvam je de-
lo arhitekta Borisa Kobala,
skoval pa ga je Adam Kržišnik
iz Krope. Slovenski spomenik
je odkril dr. Jože Hlebanja kot
predstavnik republiške orga-
nizacije zveze borcev, slav-
nostni govor ob tej priložnosti
pa je imela ministrica za delo
in socialno politiko Rina Kli-
nar. Tudi letos so bile v Maut-
hasnu delegacije iz Velenja,
Šoštanja in Šmartnega ob Pa-
ki ter iz Celja in Žalca.
LOJZE OJSTERŠEK
liasilsica porolca preložena
^ustanovitvi Gasilske zveze Vitanje — Zreče vitanjski občinski
^^Bt zaenkrat s pridržki
L^a zadnji seji vitanjskega
**inskega sveta so svetniki
podlagi predlogov komisije
I* Volitve in imenovanja pred-
,*8ali štiri kandidate za sodni-
7 porotnike Okrožnega sodiš-
J.v Celju. Ti so Janko Petaci,
^[•«13 Jakop, Franc Matijec in
Klokočovnik. Na seji so
'*»>i sveta izdali tudi soglasje
•* Ustanovitev gospodinjske
ki naj bi v okviru Sveto-
^Ino-izobraževalnega centra ^
'^Venske Konjice začela z iz-|
.?lanjem programa kot dislo-J
i^^n oddelek centra srednjih]
''I Velenje. ]
Predloga za ustanovitev Ga-
silske zveze Vitanje-Zreče pa
vitanjski svetniki zaenkrat ni-
so potrdili. Po sedanji organi-
ziranosti v gasilstvu je Gasil-
sko društvo Vitanje organiza-
cijsko vezano v okviru OGZ
Slovenske Konjice. Kot navaja
iniciativni odbor za ustanovi-
tev GZ Vitanje - Zreče, so
v štabih operativ društev iz
zreškega in vitanjskega po-
dročja zaradi specifike delo-
vanja gasilskih enot njihovih
društev izrazili idejo o direkt-
ni povezanosti. Vitanjski žu-
pan Slavko Krajnc je zbranim
na seji pojasnil, da Gasilska
zveza Slovenije ni zainteresi-
rana za razdrobitev. V Vitanju
so svetniki mnenja, da se tudi
z ustanovitvijo GZ Vitanje-
Zreče nikamor ne mudi, saj
GD Vitanje trenutno še vedno
nima povsem zaključenega ni-
ti lastninjenja tamkajšnjega
gasilskega doma. Na seji so
predlagali, da naj bi predsed-
niki gasilskih društev na eni
prihodnjih sej svetnikom po-
drobneje razložili svoje motive
v zvezi z novo organizira-
nostjo.
B.Z.
Sprejem za borce
v spomin na konec vojne in zadnji dan bojev na
Slovenskem pred 50 leti sta celjski župan Jože Zimšek
in predsednik območnega združenja borcev in udele-
žencev NOB Risto Gajšek v ponedeljek povabila na
sprejem nosilce partizanske spomenice 1941 ter pred-
sednike krajevnDi organizacij zveze borcev. V krajših
nagovorih sta se zahvalila za velik prispevek partizan-
skim borcem in aktivistom OF ter vsem tistim, ki sta
jih fašizem in nacizem obsodila na izginotje, za njihovo
pokončno držo. IB
SDSS predstavila
novi program
v četrtek zvečer je bilo
v večnamenski dvorani v Zre-
čah srečanje članov SDSS
celjske regije, ki se ga je udele-
žil tudi predsednik stranke Ja-
nez Janša.
V uvodnem govoru je po-
udaril tri pomembne temelje
v razvoju stranke: prvi je bila
velika delavska stavka leta
1987 v Litostroju, drugi je fe-
bruar leta 1989, ko je bila
stranka tudi uradno ustanov-
ljena, tretji temelj pa so pozi-
tivne izkušnje svetovne in
evropske socialdemokracije.
Pri tem je opozoril, da je bi-
stveno najti kompromis med
tržnimi zakonitostmi podjet-
ništva in položajem delavstva.
Slovenska socialna demokra-
cija se zaveda, da ni enako re-
alizirati socialnih programov
v bogati Evropi ali pa pri nas,
saj so naše razmere po besedah
Janše še najbolj podobne raz-
meram v Angliji v začetku sto-
letja.
Razpravljavci iz vrst udele-
žencev posveta so opozorili
predvsem na preveliko obre-
menitev plač, ki je daleč naj-
višja v Evropi. Za gospodar-
stvenike je tudi nesprejemljivo
dejstvo, da Slovenija še vedno
nima izdelane makroekonom-
ske strategije.
Med udeleženci je prevlada-
lo enotno nmenje, da Slovenija
še ni pravna država. Če bi to
bila, bi pravni postopki pote-
kali hitreje. Izvedene bi mora-
le biti tudi ustrezne sankcije
v primerih divjega lastninje-
nja, itd.
Župan Zreč, Jože Košir, pa
je opozoril predvsem na pro-
blematiko, s katero se srečuje
prebivalstvo Pohorja in osta-
lih višinskih kmetij v Sloveni-
ji, saj po njegovem mnenju na-
redi država zanje premalo.
Predsednik sindikalnega fo-
ruma Kmetic pa je opozoril na
veliko stopnjo nezaposlenosti,
za katero vidi vzrok v nemoči
delodajalcev in v nepravni dr-
žavi. Manjša obremenitev plač
bi prispevala tudi k odpiranju
novih delovnih mest.
Janša je'izpostavil tudi pro-
blem nenormalno velikega dr-
žavnega aparata, ki se še pove-
čuje. Zaradi tega je nenormal-
no visok tudi predlog državne-
ga proračuna, ki se sprejema
z veliko zamudo, kar po njego-
vih besedah omogoča vladi ne-
nadzorovano trošenje denarja.
Razpravljalci tudi niso za-
obšli nelogičnega razmerja
plač. Skratka nakazali so veli-
ko problemov, ki jih bo trebe
rešiti in pri čemer se bodo so-
cialni demokrati maksimalno
angažiraU.
J. H.
Občinski praznik po starem
Pred dnevi je bila v Šentrupertu nad Laškim letna
konferenca članov krajevne organizacije združenja
borcev in udeležencev NOB Laško.
Med drugim so govorili o delu v lanskem letu in
letošnjih načrtih ter zavzeli stališča do nekaterih odlo-
čitev laškega občinskega sveta. Borci se namreč ne
strinjajo z mnenjem svetnikov, da Laščani ne bi več
praznovali občinskega praznika 2. julija. Po mnenju
borcev je 2. julij posvečen dogodku, do katerega je
prišlo zaradi nasilja okihodnje praznovali po starem.
Izjavo s podpisi so borci naslovili tudi na občinske
svetnike.
Razen tega so borci na tokratni konferenci pono\'no
zastavili vprašanje, kakšna je bila usoda spominske
plošče, posvečene padlim telovadcem v boju proti oku-
patorju, ki je bila že od leta 1949 vzidana na pročelju
sedanjega Kulturnega centra. MP
Enajst rušilnili
podjetij
LJUBLJANA, 10. maja
(Delo) - Na ministrstvu za
okolje in prostor so izbrali
enajst gradbenih podjetij,
ki bodo pooblaščena za od-
stranjevanje črnih gradenj
po vsej Sloveniji. Prve ne-
legalno postavljene objkete
bodo začeli odstranjevati
jvmija. Na republiškem
seznamu je približno 160
čmograditeljev, med njimi
je trideset takih, ki bodo
pri odstranjevanju dobili
»prednost«. V celjski in ve-
lenjski enoti bo za odstra-
njevanje skrbelo podjetje
GIP Vegrad iz Velenja.
Interpoi v LJubljani
LJUBUANA, 10. maja
(Delo) - V Cankarjevem do-
mu je bila 24. evropska re-
gionalna konferenca Inter-
pola. Delegati te 70 let sta-
re organizacije so govorili
o preprečevanju pranja de-
narja, o raziskavah s kro-
mosomskim postopkom,
iskanju ukradenih avtomo-
bilov s pomočjo informa-
cijske mreže, o mamilih,
organiziranem kriminalu
v Vzhodni Evropi itd.
Vpis zamolčanili
smrti
LJUBLJANA, 10. maja
(Delo) - Državni zbor je po
hitrem postopku obravna-
val dopolnitve zakona
o matičnih knjigah, ki naj
bi po poenostavljenem in
hitrem postopku omogočile
vpis doslej zamolčanih
snu-ti, s čimer naj bi umor-
jenim in ubitim po vojni in
tudi med vojno vrnili dobro
ime. Postopek za vpis bodo
lahko predlagali svojci
brez omejitev in državni
tožilec, za vpis bo zadosto-
vala že pisna izjava, posto-
pek bo oproščen plačila
takse.
Pred novimi
pogajanji
LJUBLJANA, 11. maja
(Delo) - Pred začetkom no-
vega kroga pogajanj med
slovensko delegacijo
s predstavniki evropske
komisije in držav članic
EU o sklenitvi sporazuma
o pridruženem članstvu bo
skušala Slovenija čim bolj
zmanjšati razlike v poga-
jalskih stališčih. To so po-
vedali predstavniki zima-
njega ministrstva na novi-
narski konferenci, na kate-
ri so med drugim poudarili,
da za zdaj še ne bo spre-
membe ustave o prodaji
nepremičnin tujcem. Sicer
pa naj bi po črtanju ustav-
nega člena ustrezna zako-
nodaja zaščitila naše vital-
ne ineterese.
Omejiti piače
LJUBLJANA, 11. maja
(Delo) - Poslanci državnega
zbora so končali prvo
obravnavo zakona o naj-
nižji in najvišji dejanski
plači, ki ga sprejemajo po
hitrem postopku. Z njim bi
omejili najnižjo bruto pla-
čo na 50 tisoč (neto na
34.400 tolarjev), najvišjo
pa na njen dvanajstkrat-
nik, torej 600 tisoč bruto
(neto od 280 do 400 tisoč
tolarjev).
it.20. - 18. maj 1995
DOGODKI
8
Kako bodo po novem
odprli gostinski lokali?
»Gostinci In tutll trgovci naj pohItUo s prijavami,^ opozarjajo ŽalčanI
Melanija Žvikart je bila pred krat-
kim imenovana za vršilko dolžnosti
vodje oddelka za gospodarstvo in
družbene dejavnosti v upravni enoti
Žalec. Eno osrednjih vprašanj, s kate-
rim se ukvarja v teh dneh, je uresniče-
vanje nove gostinske zakonodaje in
s tem povezanimi spremembami odpi-
ralnega časa.
Kakšna bo pravzaprav vloga tega
gospodarskega oddelka v okviru
upravne enote, naj bi v kratkem dolo-
čila država. Ali kot pravi Žvikartova:
»Do prvega junija naj bi posamezna
ministrstva določila naloge, ki se bodo
opravljale na nivoju državne uprave.
Vlada je že sprejela zakon o prevzemu
državnih funkcij in ga predložila
v sprejem državnemu zboru. Moj od-
delek naj bi pokrival področje praktič-
no šestih ministrstev, tako da je pro-
blematika izredno široka. Med drugim
se bodo na našem oddelku opravljale
vse upravne zadeve, izdajati bo treba
mnenja v zvezi s cenami, ki jih je še
vedno treba regulirati, da se ne bodo
ustvarjali monopoli, ukvarjali se bomo
z blagovnimi rezervami. Na področju
gospodarstva nas poleg upravnih na-
log in preverjanja izpolnjevanja pogo-
jev pred začetkom obratovanja čakajo
tudi določene naloge s področja razvo-
ja. Direktno poseganje v poslovanje
pravnih oseb seveda ni možno, menim
pa, da bomo gospodarstvu v občini
lahko pomagali pri njihovem razvoju,
izobraževanju, jim nudili pomoč pri
iskanju finančnih sredstev s strani mi-
nistrstva ali pa pri navezavi stikov
z ljudmi na ministrstvu.«
V tem času pa so prav gotovo najbolj
aktualne spremembe gostinske zako-
nodaje. »Zakon o gostinstvu je začel
veljati januarja letos, izvedbeni pred-
pisi sicer še niso sprejeti, eden prvih
pravilnikov, ki bo začel veljati junija,
pa je pravilnik o obratovalnem času
gostincev,« je povedala sogovornica.
»Vsak gostinski obrat naj bi bil odprt
5 dni v tednu, lokali naj ne bi bili
zaprti skupaj soboto in nedeljo, na dan
naj bi bili lokali odprti najmanj 8 ur,
praviloma pa naj bi bili gostinski lo-
kali odprti v času od 6. do 22. ure.
Gostinci morajo zato na upravni enoti
predlagati letni razpored odpiralnega
časa, v okviru tega pa še tedenski in
dnevni odpiralni čas. Vsi tisti, ki bodo
želeli imeti lokal odprt po 22. uri ali
bodo želeli uveljaviti kakšne druge
spremembe, bodo morali pridobiti po-
sebno odločbo s strani naše upravne
enote. Praviloma naj bi bili lokali
v strnjenih naseljih ali stanovanjskih
objektih odprti do 22. ure, le izjemoma
naj bi potrjevali daljši delovni čas.
Pravilnik je začel veljati aprila, do
konca junija pa bi morali vsi gostinci
prijaviti svoj obratovalni čas. Prijava
je letna, tako da bodo morali letni čas
prijavljati vsako leto znova, sicer so
predvidene dokaj visoke denarne kaz-
ni. «
V žalski občini je preko 90 gostin-
skih lokalov in preko 20 gospodarskih
družb, ki imajo približno 28 lokalov.
Skupno bi torej moralo obratovalni
čas prijaviti okoli 120 gostincev, doslej
so po podatkih Žvikartove to storili le
redki posamezniki. Očitno pa s prija-
vami ne hitijo tudi trgovci. »Tudi tr-
govska zakonodaja namreč predvide-
va letno določanje obratovalnega časa,
za leto 1995 pa še precej trgovcev ni
prijavilo svojega odpiralnega časa.
Zato ob tej priložnosti vabim vse go-
stince in trgovce, da to čimprej stori-
jo,« še dodaja sogovornica.«
IB
Melanija Žvikart, vršilka dolžnosti vodje
oddelka za gospodarstvo in družbene de-
javnosti v upravni enoti Žalec.
Izredne seje ne ho
šest šoštanjskih svetnikov
je že konec prejšnjega meseca
zahtevalo sklic izredne seje
sveta, na kateri naj bi razprav-
ljali o razrešitvi nekaterih
svetnikov. Izredne seje svet
občine Šoštanj vendarle ne bo
imel, saj so tisti svetniki, ki so
zahtevali izredno sejo, prejeli
odgovor, da zanjo ni ustreznih
pogojev in da lahko morebitna
sporna mandatna vprašanja
razrešijo na redni seji, ki naj bi
bila danes, 18. maja.
Izredno sejo sveta so zahte-
vali svetniki Marjan Vrtačnik
(nestrankarski kandidat), Mi-
lan Kopušar in Jaro Vrtačnik
(oba LDS), Milojka Plamber-
ger in Branko Valič (oba
ZLSD) in Rudi Satler (De-
SUS), sicer pa je na nerazreše-
na mandatna vprašanja v sve-
tu opozorilo nekaj svetnikov
že na zadnji seji sveta, ki je
bila 20. aprila. Med drugim so
opozorili, da je prenehal man-
dat svetnika županu dr. Bo-
gdanu Menihu. S tem ko je po-
stal župan, naj bi mu prenehal
mandat člana občinskega sve-
ta. Naslednje odprto vprašanje
je zaposlitev Petra Rezmana,
sekretarja šoštanjskega občin-
skega sveta. Tudi on naj bi po-
temtakem opravljal naloge, ki
niso zdnižljive z njegovim sta-
tusom v svetu. Vprašljivo naj
, bi bilo tudi članstvo Edija Vu-
čine v svetu. Svetniki so opo-
zorili tudi na enega izmed čle-
nov dopolnjenega Zakona
o lokalni samoupravi, v kate-
rem je zapisano določilo o tem,
da v primeru, če član sveta
v treh mesecih po potrditvi
mandata ne preneha opravlja-
ti dejavnosti, ki ni združljiva
s funkcijo občinskega sveta,
potem članu občinskega sveta
preneha mandat. O naštetih
vprašanjih bodo predvidoma
razpravljali danes.
KL
Polemike tudi
o delitvi ohčine?
Danes Izredna seja žalskega sveta
Za danes popoldne je
predsednik Franc Žolnir
sklical prvo izredno sejo žal-
skega občinskega sveta.
Svetniki bodo pod drob-
nogled vzeli osnutek odloka
o občinskem proračunu za
letošnje leto. Najverjetneje
se bo v dvorani vnela živah-
na razprava, saj je želja in
potreb veliko več kot razpo-
ložljivega denarja. Poleg te-
ga so svetniki enkrat že za-
vrnili razpravo o predlaga-
nem osnutku, saj po njihovi
oceni gradivo ni bilo dovolj
dobro in jasno pripravljeno.
Po mnenju nekaterih se
zna današnja razprava pre-
cej zaostriti tudi na račun
zadnjega predloga o delitvi
žalske občine na več novih
občin. Stranke slovenske po-
mladi, predvsem njihovi od-
bori iz zgornjega dela doline
so namreč pred kratkim ime-
novale poseben iniciativni
odbor, ki naj bi na državni
zbor poslale predlog za obli-
kovanje novih občin. Inici-
ativni odbor vodi Ivan Fale
iz Pariželj, predlog, da naj bi
skoraj vsaka sedanja krajev-
na skupnost postala samo-
stojna občina, pa naj bi dr-
žavnemu zboru poslali 24.
maja. Seveda v primeru, če
se bodo s tem strinjali v po-
sameznih krajevnih odborih
strank slovenske pomladi in
krajevnih skupnostih, kjer
v teh dneh pretresajo zami-
sel. Po besedah predstavni-
kov strank slovenske pomla-
di so se za delitev doline od-
ločili predvsem zaradi ne-
učinkovitosti sedanje enotne
žalske občine.
m
Celjski teden ho Imel S dni
Gospodarska, turistična, kulturna In komercialna promocija
Celja z okolico v SIngenu med 2U, In 31. majem
Priprave na 8-dnevno go-
spodarsko, turistično, kultur-
no in komercialno promocijo
Celja z okolico v partnerskem
mestu Singen, ki se bo začela
prihodnjo sredo, so po besedah
tajnika celjske občine Aleša
Vrečka v zaključni fazi. Prire-
ditev v tem južnonemškem
mestu se bodo udeležili tudi
predstavniki države Slovenije.
Osrednje prizorišče celjske
predstavitve v Singenu bo
tamkajšnje sejemsko razsta-
višče Scheffenhalle, promocij-
ski teden pa se bo začel v sre-
do, 24. maja, z otvoritvijo raz-
stave Sodobne slovenske gra-
fike v Mestni hiši. Državo Slo-
venijo bosta na prireditvi za-
stopala minister za gospodar-
ske dejavnosti dr. Maks Tajni-
kar in državni sekretar za kul-
turo Jože Osterman, otvoritve
razstave pa se bo udeležil tudi
direktor Modeme galerije Zo-
ran Kržišnik. V programu je
predvideno srečanje celjskega
župana Jožeta Zimska z nad-
županom Singena Andreasom
Benneriem, na slovesnosti pa
bo navzoč tudi poslanec nem-
škega parlamenta in namest-
nik predsednika parlamentar-
ne stranke CDU-CSU Hans-
Peter Repnik.
Ves naslenji teden bodo
v Singenu zaokrožene promo-
cijske prireditve. Dr. Ivan Sto-
par in Branko Goropevšek bo-
sta na preditvenem prostoru
predavala o Celju kot mestu
kulture in zgodovine, nastopil
bo Komorni zbor Celje, pred-
stavljena bo knjiga Biser na
Savinji, mesto Celje z okolico
pa se bo predstavilo s svojo
kulturno, turistično in gospo-
darsko ponudbo.Omenimo še
dneve vinarjev in turizma, za-
radi nezanimanja pa je iz pro-
grama izpadel obrtniški dan.
Na poslovnem dnevu se bo
predstavilo 42 podjetij, veči-
noma iz Celja, nemški gostite-
lji pa za srečanje napovedujejo
prave sogovornike za dogovo-
re o možnostih dodelavnih po-
slov, kooperacij in neposredne
prodaje izdelkov.
I. STAMEJČIČ
Slovesno v vojašnici
v celjski vojašnici so včeraj proslavih dan Slovenske vojske
in zaključek služenja vojaškega roka 10. generacije vojakov.
Poleg proslave so pripravili dan odprtih vrat in predstavih
orožje in opremo, s katero razpolagajo. Ob tej priložnosti so tudi
odprli slikarsko razstavo stotnika Mirana Škrubeja.
Učila zaprla vrata
v soboto so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
zaprla vrata 15. mednarodnega sejma igre, vzgoje in izo-
braževanja Učila 95, ki so mu bili letos tretjič pridruženi
Dnevi slovenskega izobraževanja.
V organizaciji Ljubljanskega sejma je razstavišče v pe-
tih sejemskih dneh obiskalo več kot 12 tisoč ljudi, zvrstilo
pa se je preko 200 prireditev, posvetovanj, predavanj,
seminarjev, delavnic, demonstracij in tekmovanj. Na
sejmu in Dnevih slovenskega izobraževanja je sodelovalo
322 razstavi j alcev iz trinajstih držav, ki so na več kot
4.500 m^ razstavnih površin predstavili mnogo zanimi-
vega s področja programa učil in šolske opreme, programa
igrač v okviru predšolske vzgoje ter dopolnilnega izobra-
ževanja za odrasle.
Sejem se je letos programsko razširil še na področje
celotnega kadrovskega inženiringa, tako kot prejšnja leta
pa so tudi minuli teden poskrbeli za sejemski vrtec,
v katerem so malčki lahko preizkusili številne nove igrače.
IS
Mladi tehniki na Ponikvi
Mladi tehniki iz občin celjske regije se bodo v soboto, 20.
maja, pomerili na regijskem tekmovanju na Ponikvi pri Grobe),
nem v šentjurski občini. Prireditelj je spet domača osnovna šola
Blaža Kocena. Učenci so se pred tem pomerili na občinskih
tekmovanjih.
Za začetek sobotnega tekmovanja bodo učenci pripravili raz-
stavo, nato pa bodo, med 8.30 ter 12.30, najrazličnejša tekmova-
nja. Prikazali bodo najrazličnejše tehnično znanje, od poznava-
nja proizvodnih postopkov in izdelovanja maket do elektronike
ter robotike, obdelovanja lesa in varovanja okolja. Dve tekmo-
vanji pripravljajo ločeno in sicer: tekmovanje s čolni na
Golovcu, z aviomodeli ter raketoplani pa na letališču v Levcu.
Tisti, ki bodo na Ponikvi pokazali največ znanja bodo lahko
tekmovali na državnem tekmovanju niladih tehnikov. To bo
v Murski Soboti, prihodnji mesec.
BJ
PolzeianI prvi v angleščini
Tekmovanje Oxford English, ki ga je založba Oxford Univer<]
sity Press razpisala v sodelovanju s Cankarjevo založbo ig
Zavodom za šolstvo in šport lani oktobra, je končano.
V drugem delu tekmovanja z vodilom Projektno delo - Most
razumevanja so tekmovali učenci od 5. do 8. razreda osnovnih
šol. Komisija je prejela v oceno 127 map, časopisov in 184
posterjev, ki jih je poslalo 1277 učencev iz 90 osnovnih šol, ena
izmed njih je bila tudi Osnovna šola Vere Šlander Polzela.
Učenci 6 a in 6 b z učiteljico Alenko Marovt so postali državni
prvaki. Z dvema raziskovalnima projektoma Books make peo-
ple and people make books ter Frogs (žabe) so tokrat osvojil
prvo mesto. Učenci 5 a pa so se s projektom in knjižnimi izdelki
My world (moj svet) uvrstili na razstavni del v Cankarjevem
domu v Ljubljani, kjer bo 17. junija 1995 tudi podelitev nagrad
Vsi trije projekti bodo predstavljeni v Oxfordu v Veliki Britaniji
in v San Marinu v Italiji. OŠ Polzela je vključena v republišji
projekt zgodnjega učenja tujega jezika in to so že prvi vid
rezultati. 1
T. tavčaI
Bolnišnična olimpiada f
Učitelji I. osnovne šole Celje pripravljajo skupaj z zdravstve-
nimi delavci celjske bolnišnice jutri, v petek ob 15. uri bolniš-
nično olimpiado v avli poliklinike.
Učitelji I. osnovne šole že nekaj let v dveh oddelkih poučujejo
hospitalizirane otroke in po besedah učiteljice bolnišničnega
oddelka Alenke Laptoš prav s posredovanjem učnih vsebir
skušajo mladim bolnikom omogočiti, da se po ozdravitvi vrnejo
med svoje sošolce s čim manjšimi vrzelmi v znanju. »K hitrejši
ozdravitvi otrok pa velikokrat pripomore tudi dobro počutje,
zato pripravljamo vrsto zabavnih prireditev. Otroci kažejo
potrebo tudi po športnih aktivnostih, zato smo zanje za jutri
v sodelovanju z zdravstvenimi delavci pripravili bolnišničn«!
olimpiado,« pojasnjuje odločitev Laptoševa. '
Učenci-bolniki se bodo pomerili v igrah, primernih svojim
psihofizičnim sposobnostim, gostje prireditve pa bodo najbolj-
šim podelili medalje. Na olimpiado so organizatorji povabili
nekatere člane in mladince Nogometnega kluba Biostart Publi-
kum ter Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, težko pri-
čakovan gost mladih bolnikov bo tudi rokometni reprezen-
tančni vratar Rolando Pušnik. Prireditev bosta povezovala di.
Jože Robida in športni sodelavec Radia Celje Dean Šuster,za
glasbo pa bo poskrbel ansambel 12. nasprotje. Učitelji in zdrav-
stveni delavci vabijo tudi vse svoje nekdanje učence-bolnike, d«
se olimpiade udeležijo kot navijači.
Zelena luč za ohnovo hazena
Najprej bodo ustanovili komisijo za obnovo preboldskega bazena
Savinjska dolina se z odpr-
timi, kaj šele zaprtimi bazeni
res ne more pohvaliti. V polet-
nih dneh se lahko kopajo le na
Vranskem in v Preboldu, kjer
pa je bazen potreben temeljite
obnove.
Kako se bodo lotili obnove
preboldskega bazena, ki je po-
memben ne le za Preboldčane
temveč prebivalce celotne do-
line, je bila tema nedavnega
razgovora v Preboldu, kamor
so povabili tudi nekatere ob-
činske može. Preboldski bazen
je star že štiri desetletja. V po-
letnih dneh ga obišče dnevno
300 do 400 kopalcev, v tem
kraju se odvija tudi večina
plavalnih tečajev za otroke iz
celotne doline. Voda v pre-
boldskem bazenu ni ogrevana
in jo še vedno klorirajo ročno,
v bazenu je treba obnoviti
praktično vse dele, za njegovo
obnovo bi skratka potrebovali
približno 60 milijonov tolar-
jev. Dela se bodo lotili posto-
poma, denar za obnovo pa naj
bi v prihodnje zagotovili v ob-
činskem proračunu, računa
na sredstva športne zveze Sl(
venije in tudi državnega pr*
računa, del sredstev pa
zbrali sami, predvsem s p
močjo domačih gostincev
podjetnikov.
Za začetek bodo v Prebol<
ustanovili posebno komisij*
v kateri bodo predstavni^
Partizana, krajevne skupnos"
in tudi žalski župan Mil^
Dobnik. Do začetka kopal^
sezone naj bi v bazenu opraVi^
nujna vzdrževalna dela in t\
usposobili vsaj v tolikšni va^^
da bodo inšpektorji sploh ^
volili kopanje. ^
it. 20. - 18. ma| 1995

KULTURA
Ijazstava nemških umetnikov
j^inuli petek so v Laškem
' ycu odprli razstavo likov-
^umet^il^ov iz Nemčije, ki
[podprta vse do 31. maja. Li-
^ynike iz Pliezhausna je
'^mljal tudi župan tega me-
' Otwin Brucker.
(joste je sprejel laški župan
l^(er Hrastelj, ki je poudaril,
^0 pomembno je ohraniti
jdicionalno prijateljstvo,
jlenjeno pred več kot dvajse-
jpileti. Prijateljstvo med La-
jiiji in Pliezhausnom so zače-
gasilci, nadaljujejo ga otroci,
jpiembno pa je, da se širi tu-
ina druga področja. Tokrat-
j razstava je kulturna izme-
jjva v umetnosti. Na otvori-
j razstave je bil tudi nemški
jleposlanik dr. Giinter Se-
jjrt. Gostje so bili z obiskom
(lo zadovoljni, župan Plie-
liausna Otwin Brucker je bil
jd sprejemom navdušen, med
[Ugimi je rekel tudi tole:
llalo nas je sram, ker nismo
lislili, da bomo dobili toliko
rijaznosti. Hkrati sem prese-
nečen nad človeškim aspek-
tom, ki ste ga poudarili. Ne gre
za politiko, ampak za ljudi, za
katere smo odgovorni. Politika
ni nikoli odigrala vloge. Po-
membno se mi zdi, da so se
naši odnosi tako razvijali in že
zdaj se veselim naslednjega
srečanja.«
V Laškem dvorcu razstav-
ljajo štirje umetniki. To so
svobodni umetnik Cristoph
Veit iz Loracha, ki je študiral
slikarstvo v Baslu in v Stutt-
gartu. Guntram Funk iz Stutt-
garta, docent za umetnostno
vzgojo na Visoki pedagoški šo-
li v Reutlingenu in od leta
1985 v Heidelbergu. Eva
Funk-Schwarzenauer iz
Stuttgarta, ki je študirala na
Visoki šoli za umetnost v Ber-
linu, smer oblikovanje kera-
mike in porcelana. Paul Zim-
mermann se je izučil za umet-
nega ključavničarja, nadalje-
val študij na poklicno pedago-
škem inštitutu, ob delu pa se je
izpopolnjeval na poklicni šoli
v Tiibingenu.
Nemški gostje so si ogledali
Pivovarno v Laškem, tako
proizvodnjo kot tudi pivovar-
ski muzej ter obiskali grad Ta-
bor. V soboto so se odpravili
na izlet v Rogaško Slatino,
Podčetrtek, v Olimju so si
ogledali grad in nekdanjo le-
karno, potem pa še turistično
kmetijo Jelenov greben. Goste
sta spremljala Jure Krašovec,
ki je goste seznanil tudi s krat-
ko zgodovino kartuzije v Jur-
kloštru ter Aljaž Majcen. Zve-
čer pa so v Laškem prisluhnili
koncertu Od Broadwaya do
Pigala.
DAMJANA SEME
Foto: SHERPA
Župan Peter Hrastelj s skupino nemških gostov, ki so bili z bivanjem v Laškem izredno
zadovoljni.
Celje v znamenju miade pesmi
21. meanaroHnl mlaHInskl pevski festival bo od 25. Ho 28. maja
Letos Celje vstopa v novo obdobje pri-
rejanja mednarodnega mladinskega pev-
skega festivala, saj je prvi po jubilejnem
dvajsetem, ki je pomenil prelomnico: te-
daj se je ne tako potiho govorilo, da bo to
verjetno zadnji tovrstni festival v mestu
ob Savinji. Pa ni bil in prav je tako!
Festival se bo začel v četrtek, 25. maja
ob 20. uri v Narodnem domu v Celju
s slavnostnim koncertom mladinskega
zbora RTV Slovenija pod vodstvom diri-
genta Matevža Fabijana. V petek bo tek-
movanje otroških zborov. Začelo se bo ob
17. uri, ob 20. uri pa tekmovanje dekli-
ških zborov. Mladinski zbori bodo tek-
movali v soboto od 14. ure naprej, od 17.
ure pa mešani mladinski zbori, zvečer pa
bo ob 20. uri koncert prvouvrščenih zbo-
rov s podelitvijo priznanj in nagrad.
V nedeljo bo ob 11. uri v mestnem parku
že  tradicionalni  koncert  množičnega
zbora z več tisoč pevci, ki jih bo vodil
Edvard Goršič, sodelovali bodo tudi tuji
zbori, pihalnemu orkestru štorskih žele-
zarjev bo dirigiral Franc Zupane.
Letos prihajajo iz tujine naslednji zbo-
ri: otroški iz Trsta, dekliški iz Slovaške,
Rusije, Madžarske in Romunije, mladin-
ski iz Češke in Madžarske (kar trije),
mešani mladinski iz Madžarske in Bol-
garije bo razstava glasbene literature,
v petek, 26. maja bo ob 11. uri v Narod-
nem domu posvetovanje na temo Per-
spektive mladinskega zborovstva na slo-
venskih šolah, ki ga bo vodila Dragica
Zvar, v soboto pa bo ob 10. uri v Narod-
nem domu Tomaž Faganel predstavil
evropski simpozij zborovske glasbe, ob
11. uri pa bo v isti hiši glasbena delavni-
ca s prikazom dela z zborom, kjer bosta
sodelovala zbora iz Madžarske in Romu-
nije. Istega dne bo ob 11. in 16. uri na
Glavnem trgu nastop Pihalnega orkestra
GŠ Celje, ki mu dirigira Jure Krajnc,
Revijskega orkestra Akord z dirigentom
Matjažem Breznikom in nastop Marko
bande iz Prekmurja. Dogajanja ob
MMPF bo z likovno akcijo spremljala
akademska slikarka Mojca Marija Pun-
gerčar.
Predsednik 21. MMPF je dr. Maks Taj-
nikar, minister za gospodarske dejavno-
sti v Vladi Republike Slovenije, glasbeno
žirijo vodi prof. Edvard Goršič, člani pa
so prof. Nenad Firšt, prof. Majda Haupt-
man, prof. Jernej Habjanič, prof. Stojan
Kuret in prof. Karmina Šilec. Festival so
omogočili Ministrstvo za kulturo Repu-
blike Slovenije, Mestna občina Celje,
štirje glavni pokrovitelji pa so Cetis Ce-
lje, Klasje Celje, Frupi Mestinje in Banka
Celje.
Nastopiio bo 900 miadih pevcev
v petek, 19. maja bo ob 18. uri v domu II. slovenskega tabora
(Žalcu nastopilo 19 otroških in mladinskih pevskih zborov
snovnih šol občine Žalec s skupno okroli 900 pevci. Mladinski
i)ori bodo izvedli kantato Naše trate, Radovana Gobca, na
lesedilo Neže Maurer, otroški zbori pa bodo zapeli sedem skup-
ili pesmi. Prireditev je namenjena pa je počastitvi meseca
iiaja, ki je simbol mladosti in ljubezni.
T. TAVČAR
Slikarji v Zrečah
Da bi v Zrečah popestrili turistično ponudbo, so od 25. do 28.
laja pripravili že tretjo slikarsko kolonijo pod pokrovitelj-
tvom Unior Turizma in sponzorjev Ars 2000 ter KUD Dr. Lojze
|[raigher. Letos bodo udeleženci slikali na teme kovači in turi-
em, sakralna arhitektura in voda, vir zdravja. Razstavo
nastalimi deli bodo odprli v avli hotela Terme v Zrečah 27.
laja.
I zakrivljeno palico v rolcl
Pastirica žganke kuha.
notri pade ena muha.
Pastirc pa prav, juhej juhej
Take žganke sama jej!
(narodna)
Od vseh opravil, ki so včasih
predstavljala skoraj poklic, se
je najbolj razredčilo pastir-
rtvo. Sedaj je skoraj neokrnje-
na hribovska oziroma planin-
ska paša le še na planinskih
območjih: pri nas v gomjesa-
vinjskih hribih, na Menini pla-
lini in deloma na Pohorju.
Vendar so tudi med temi ob-
■ttočji kar precejšnje razlike.
Na Menini in na Mozirski pla-
■lini pasejo predvsem jalovo
govejo živino, mlade živali in
ponekod tudi ovce od pomladi
^0 jeseni. Tam imajo urejene
Posebne planšarije s stajami in
pastirskimi stani. Na raztrese-
■lih pohorskih domačijah pa so
'"'ejeni pašniki ob senožetih
'*ko, da se živina zvečer vrača
vhleve k počitku in molži. Tu-
^ v sedanjem času sta v glav-
dve vrsti višinskega paš-
'''štva, že omenjeno vzrejno
molzno. Slednje se spet deli
^ mlečno oziroma na sirar-
^"^o- Zadnjega je seveda vse
>J>anj.
. Nekoč je hribovsko pašni-
^0 segalo vse do poljedelske
f«ie. Takšno, kot je še na Po-
r^^, je bilo tudi v posavskem
^bovju, na Kozjanskem od
^^^tih gor čez Bohor do Veli-
^^ga Kozja, pa tudi na Boču.
Zasavskih hribih seveda
Pfav tako, na Mrzlici na pri-
i^^f ~ celo na Šmohorju, kjer je
■''a do druge svetovne vojne
^ raztresena vas, se je živina
^ leto pasla v ogradah blizu
J^^ačij ah pa na skupnih paš-
'^ih, črednih planjavah.
^ j laninska paša je potrebo-
pastirje, ki so bili čez leto
v planini. Spomladi so jim ži-
vino pomagali spraviti na
plaiišarije lastniki. Nekoč so
pastirje najeli med vaškimi
bajtarji, pogosto kar mlajše
pare. Tak par je skrbel za eno
čredo, v kateri je bilo tudi nad
petdeset glav. Ko je po drugi
vojni vaški proletariat pobrala
nastajajoča industrija, so se
morali pastirstva lotiti tudi
gruntarski sinovi, ki pa so se
čez leto tudi menjavali. Starej-
ši je imel v šolskih počitnicah
ob sebi odraščujočega pomoč-
nika, včasih pa tudi starejšega
samca. Šibkih otrok in boleh-
nih ljudi za planinsko pašni-
štvo zaradi težavnosti niso na-
jemali. Pastirsko življenje je
bilo trdo, samotno in tudi ne-
varno, saj so pred stoletjem
imeli pastirji opraviti še z vol-
kovi in medvedi, no, resnici na
ljubo pa tudi s krščenimi ro-
parji. V davnejših časih, ko šo-
la še ni bila obvezna, so v pa*
stirskih kočah živele tudi pa-
stirske družine.
Pastirje so z živežem oskr-
bovali lastniki živine. Jakob
Božič je še okoli petdesetega
leta zapisal, kakšne so bile ob-
veznosti. Za dvoje goved ali
deset ovc je moral lastnik dati
po eno dnevno prehrano za
dva pastirja (ali par) in to: pri-
bližno dvokilogramski hleb
kruha, dva funta ajdove moke
in pol funta zabele. Glavni pa-
stir naj bi poleg tega dobili za
vsako govedo še po dva »fir-
kla« pšenice. Dvema pastirje-
ma je bilo na voljo čez ves paš-
ni čas mleko ene krave. Pastir-
ji so dobili tudi plačo v denar-
ju, za vsako oplojeno jimico ali
za povrženega mladiča pa še
poseben dodatek.
Pastirjem so v planino nosili
»fasengo« enkrat na teden.
Navadno je bUo to v nedeljo.
Lastniki so se tako razporedi-
li, da je vsak prišel vsaj po
enkrat na pašno sezono v pla-
nino. Hrano so nesli v nahrbt-
niku ali pa so jo naložili na
konjski hrbet. Ko se je pod ve-
čer tak oskrbovalec planšarjev
vračal v dolino, je prinašal tu-
di novice o čredi. Lastniki so
imeli živali zaznamovane: bo-
disi z barvo, z zarezami na ro-
govih ali pa z luknjicami, ki so
jih odščipnili v ušesa. To je
veljalo predvsem za drobnico.
Ponekod so imeli navado, da
so pred odgonom na planino
izrezali v dlaki goveda začet-
nice ali posebne znake. Sicer
pa se je živina enega lastnika
navadno držala skupaj tudi na
paši.
Na velikih planinskih paš-
nikih se je pasla živina več va-
si, tudi vse doline, za primer
ves gomjegrajski okoliš.
V prejšnjih stoletjih so bili pa-
stirji tudi izvrstni sirarji, ki so
v svojih stanih imeli posebne
prostore, orodje in posodje za
to. Pastirji, zlasti pastirice po-
nekod še danes izdelujejo ma-
slo. Na Veliki planini so svoj-
čas imeli po vzoru švicarskih
in tirolskih planšarij speljan
cevovod v dolino, po katerem
so dnevno spuščali mleko za
prodajo ali proizvodnjo sira.
Po dva pastirja skupaj niso
najemali zato, da bi jima ne
bilo dolgčas. Planina je ob vsej
idiličnosti, zdravemu ozračju
in božjemu miru skrivala tudi
nevarnosti. Udar strele, pik
strupene kače, kakšen zlom ali
drugačna nesreča pri čredi je
terjala medsebojno pomoč,
včasih tudi naglo pot v dolino,
da so pripeljali zdravnika ali
pa kar živinozdravnika za
obolelega pastirja.
V novejšem času, ko so v bli-
žini planinske koče dostopni
telefoni ali pa brezžične zveze
in ko so speljane ceste visoko
v planine, bi bilo v primerjavi
z nekdanjimi razmerami prav
otročje lahko biti pastir. A je
pašništva vseeno vse manj. Nič
več ni mikavno, pa tudi nuje
ni, da bi kdo po pol leta živel
daleč od vrveža, kot romantič-
no poje pesem:
Z zakrivljeno palico v roki,
za pasom pa šopek cvetic,
kot kraj po planini visoki,
pohjajam za tropom ovčic...
Kako pomemben in utrjen je
bil pastirski stan, priča vse
polno starih šeg, ki dajejo pa-
stirjem neke posebne pravice.
Pastirji, tako tisti višinski, kot
oni v sredogorjih in tudi na
vaških gmajnah, so bili koled-
niki od Martinovega, ko so se
črede vrnile. Preko novega le-
ta, vse do jurjevega, florjano-
vega in do binkošti so bili
upravičeni na koledniške ob-
hode, ko so dobivali darove,
s katerimi so si prirejali vesele
shode, gavde in bale v tem ča-
su, ko so bili v vaseh in v do-
linah.
Bali, kot so rekli zabavam
v Gomjegrajskih hribih, so bi-
li v zimskem času, ko so se do
onemoglosti naplesali ob igra-
nju najetega godca in ko so
popili cele škafe čaja, v kate-
rem je bilo prilitega obilo žga-
nja. Te zabave so bile sicer za
vse ljudi z raztresenih hribov-
skih domačij. Razumljivo, da
so se tega veselili zlasti samski
pastirji, katerim je čez leto
prišlo žensko bitje le redko
pred oči. Tudi če je katera
smela nesti hrano v planino, je
šla z očetom, bratom ali pa
s kom dru^m_i2 Mrwlstvii.
Osamljenemu pastirju pošilja-
ti deklino na obisk, je bilo, kot
bi mačko poslal p>o »špeh«.
Manj težavno je bilo življe-
nje pastirjev, ki so gonili na
pašo od doma. Res so morali
vstajati zgodaj, da so pasli do
šole in zvečer. Toda zdaj so na
voljo električni pastirji, pre-
gonske čredinke, tako da še to
ni več potrebno.
In še zanimivost:
Pred kakšnimi tremi deset-
letji sem se odločil za jesenski
dopust na Menini. Planinsko
kočo je izven glavne sezone
oskrboval pastir iz Gornjega
grada, katerega imena in pri-
imka si nisem zapomnil. Imel
je zanimivega konjička. V jas-
nih nočeh mu je bil na voljo
ves nebesni svod. Poznal je ce-
lo vrsto ozvezdij, da sem ob
njegovi razlagi kar zijal od za-
čudenja.
it.20. - 18. mal 1995
KOVIT^NIK
KULTURA

Uspel arheološki
kolokvij v Celju
v Celju je bil od 8. do 12.
maja mednarodni arheološki
kolokvij, na katerem so obrav-
navali kamnito umetnost
v evropskih rimskih provin-
cah. Sodelovalo je 60 udele-
žencev, od tega 50 iz tujine, in
sicer iz Nemčije, Avstrije,
Madžarske, Nizozemske, Polj-
ske, Slovaške in Hrvaške. Ob
tej priložnosti je Pokrajinski
muzej v Celju pripravil razsta-
vo Kamnita Celeia, ki so jo od-
prli 5. maja v Likovnem salo-
nu. Gradivo zanjo je pripravi-
la Irena Lazar, oblikoval pa jo
je Radovan Jenko. Udeleženci
kolokvija so si ogledali tudi
arheološke najdbe v kletnih
prostorih celjske Knežje pa-
lače. .....    ,p^Iil-
Aritas ante portas!
JuM se začne prvi slovenski festival humorja In satire
Jutri, 19. maja bo ob 20. uri
v kulturnem domu v Šmarju
pri Jelšah minister za kulturo
Sergij Pelhan pričel prvi slo-
venski trienale humorja in sa-
tire, ki je nastal na pobudo
šmarskega rojaka in akadem-
skega slikarja Staneta Jago-
dica.
V središču mlade (na novo
oblikovane) slovenske občine
je vodstvo na čelu z županom
Jožetom Čakšem, Zvezo kul-
turnih organizacij z njenim
spritus agensom Tonetom
Kampušem in vrsto podjetni-
kov in obrtnikov ter drugih
šmarskih občanov sprejelo za-
misel in njen velik izziv. Slo-
venci smo tako ob mnogih
drugih festivalih dobili tudi
festival humorja in satire, da
bi se bolje spoznali z njunim
poslanstvom in ga tudi pogo-
steje soustvarjali v vsakda-
njem življenju.
Že ob 12. uri bodo odprli
razstavo akademskega slikar-
ja Franceta Miheliča, ter iz-
vedli literarni nastop književ-
nika Žarka Petana - oba sta
namreč častna gosta trienala.
To se bo dogajalo v ateljeju
Jagodic na Brecljevem, nasto-
pila pa bosta igralca Tanja
Jurjec in Igor Habjan.
Ob 17. uri bo v razstavišču
Zdravilišča Rogaška Slatina
odprtje razstave likovnih del
satirikov iz tujine, kjer sodelu-
jejo Adolf Bom iz Češke, Di-
ominque Delhay iz Francije,
Sadao Sakai iz Japonske, Mik-
hail M. Zlatkovsky iz Rusije in
Vlasta Zabransky iz Češke.
Umetnike bo predstavil umet-
nostni zgodovinar Franc Za-
lar, nastopili pa bodo satirik
Evgen Jurič, igralca Niko Gor-
šič in Igor Habjan ter moški
pevski zbor Rogaška Slatina.
Ob 19. uri bo na Aškerčevem
trgu pred kultumim domom
vamh človekovih pravic Re-
publike Slovenije Ivo Bizjak
odkril slovenski pranger Ho-
mo Humanus, ki ga je likovno
in vsebinsko zasnoval Stane
Jagodic, izdelal in sponzoriral
pa ga je kamnoseški mojster
Jože Fajs. Sodelovali bodo
zgodovinar Franci Zidar, Bo-
utique Moped Show, Tone
Fomezzi, Simona Vodopivec,
Martin Žvelc, igralec Niko
Goršič in godba na pihala
Šmarje pri Jelšah.
Ob 20. uri bodo v avli kul-
tumega doma odprli razstavo
likovnih del trienala, izvedli
satirični recital ter podelili
nagrade in priznanja. Slav-
nostni govornik bo Sergij Pel-
han, minister za kulturo Repu-
blike Slovenije, sodelovali bo-
do igralca Jurij Souček in Jer-
ca Mrzel, plesalka Bara Ko-
lenc, glasbenik Žiga Golob,
napovedovalca Mimica Kidrič
in Marjan Šneberger, zabavni
orkester Big Band Radia
Šmarje in vokalna skupina
Freja.
V soboto si bodo udeleženci
trienala ogledali šmarsko-
kozjanski svet, zvečer pa bo ob
20. uri v kultumem domu 25-
letnica Boutiqua za pisalni
stroj — Nedeljski satirični ka-
baret, ki ga bodo izvedli Tone
Fomezzi, Simona Vodopivec
in Martin Žvelc.
V petek, 2. junija pa bo
v avli kulturnega doma pred-
stavitev zbomika Satira Mul-
ti, ki ga je ob trienalu na pobu-
do Staneta Jagodica in Draga
Medveda, ki ga je tudi uredil,
izdala založba Perfekta iz Ce-
lja. Trideset avtorjev iz različ-
nih strok in zornih kotov opi-
suje odnos Slovencev do hu-
morja in satire. Zbomik je
oblikoval Harald Draušbaher-
Studio Breg, izid pa so podprli
tudi sponzorji.
DRAGO MEDVED
Gledališka skupina Gimnazije CeUe potuje v Francijo
Dijaki Gimnazije Celje so
pred nekaj tedni dosegli ime-
niten ekipni uspeh na tekmo-
vanju v znanju francoskega je-
zika. Tekmovanje, na katerem
so Celjani dosegli kar pet uvr-
stitev med prvih šest, je pri-
pravilo Društvo za tuje jezike
in književnost Slovenije
v Ljubljani. Za te izvrstne re-
zultate, ki potrjujejo bogato
tradicijo poučevanja francoš-
čine na celjski Gimnaziji, bodo
dijaki prejeli priznanja in
knjižne nagrade na prireditvi
v Ljubljani. Mentorja celjskih
gimnazijcev pa sta profesorja
francoskega jezika na celjski
Gimnaziji Carmen in Slavko
Deržek.
Člani francoske gledališke
skupine Gimnazije Celje bodo
v teh dneh odpotovali v Fran-
cijo. Na Mednarodnem festi-
valu gledaliških gimnazijskih
skupin bodo pod mentorskim
vodstvom obeh profesorjev
s predstavo E. lonesca »Exer-
cices de conversation« v režiji
Bomta   Alujeviča,   zastopali
Slovenijo. Festival bo v kraju
Cantele v Normandiji, vsaka
država udeleženka pa bo imela
na voljo en dan za predstavi-
tev svoje dežele. Celjski gim-
nazijci bodo tako na festivalu
dostojno predstavili Celje kot
tudi vso Slovenijo, saj bodo na
posebni stojnici razpostavili
značilne slovenske proizvode
in prospekte najlepših sloven-
skih turističnih krajev, pred-
stavili pa bodo tudi slovensko
narodno nošo, pesmi in značil-
ne plese.
A. LEDNIK
Likovna
kolonija
v Slov. Konjicah
Od 18. do 20. maja bo v Slo-
venskih Konjicah prva likovna
kolonija, na kateri bo sodelo-
valo štirinajst slovenskih li-
kovnih umetnikov, med njimi
Jure Cihlar, Marjan Jelene,
Silvester Plotajs, Vojko Poga-
čar in Milan Todi. V okviru
kolonije bo danes, v četrtek,
18. maja ob 19. uri, mesto do-
bilo tudi svojo galerijo Riemer.
V njej bodo likovne razstave,
najprej pa bo obiskovalcem
ponudila na ogled zasebno
zbirko Konjičana Franca Ri-
emerja, v kateri so tudi dela
Ivane Kobilce, Riharda Jako-
piča, Leonarda da Vincija,
Harlamova in drugih. Zadnji
dan kolonije bo v hotelu Dra-
vinja razstava in javna dražba
nastalih del.
OPZ župnije Prebold, ki je izdal pred kratkim tudi svojo kaseto. Vodi ga Karmen Zazjal, na
klavirju pa ga spremlja Jože Škorjanc.
Festival duhovne glasbe i
v soboto je pred polno dvo-
rano Kulturnega doma 2. slo-
venskega tabora v Žalcu dva-
najst glasbenih skupin in po-
sameznikov predstavilo manj
znano zvrst glasbe, ritmično
duhovno glasbo. Ta zvrst po-
sega na vsa glasbena področja,
od pop, ročk do country glas-
be, njen stil ni omejen. Skupna
značilnost glasbe pa so teksti,
ki so dveh vrst, takšni ki opi-
sujejo različne svetopisemske
dogodke in takšni, ki so bolj
osebno izkustveni in govorijo
o našem intimnem stiku
z bogom.
Začetki segajo v sedemdese-
ta leta, začel je ansambel Mi-
nores, pozneje pa je bilo več
posameznikov, ki so s svojo
glasbo in besedo zaznamovali
mlade. Pravi razcvet je glasba
doživela v osemdesetih letih,
ko so že delovali ansambli
Gloria, Shalom, Rdeče morje,
Albatros in drugi. Takrat so se
začeli oblikovati vokalno in-
strumentalni sestavi, kitari so
se pridmžili še bas, bobni, kla-
viature, itd.
Na festivalu so nastopajoči
Dominik, Žalec; Samarijani,
Šmartno pri Slovenj Gradcu;
Manči, Pirešica; Otroški pev-
ski zbor župnije Prebold, Ma-
vrica, Semič; Sveti duh, Celje;
Meteor, Sevnica; Jonatan,
Brezovica; Rdeče morje, Mari-
bor; Glasnici nade, Zagreb;
Gloria, Ljubljana in Shalom,
Ptuj, predstavili delček boga-
tega izročila mladih, ki to
glasbo ustvarjajo. Festival je
organiziral ansambel Dominik
iz Žalca, nastopajoče pa je ob
koncu pozdravil tudi maribor-
ski škof dr. Franc Kramber-
ger, ki je izrazil naklonjenost
tej glasbeni zvrsti in se vsem
skupaj zahvalil za lep večer.
T. TAVČAR
ZAPISOVANJA
Problem
iugoslovansl(8
himne
Piše: Tadej Čatet
Si predstavljate! Finalna
tekma letošnjega evropskega
košarkarskega prvenstva med
Jugoslavijo in Hrvaško. Zma-
gajo Jugoslovani (predpostav-
ljam!), katerim v čast grški
prireditelji turnirja zaigrajo
himno. Hrvati pa stojijo mir-
no. Ali pa obratno. Zamislite
si, da tekmi prisostvuje tudi
dr. Franjo Tuman. Medijski
dogodek številka ena letošnje-
ga poletja. Nedvomno.
S himnami se skratka ne gre
igrati. Še zlasti po razpadu Ju-
goslavije. Hej, Slovani bo za
osamosvojene države vselej
trn v peti. Ne samo na letoš-
njem evropskem košarkar-
skem prvenstvu. Pred proble-
mom jugoslovanske himne se
je znašel tudi Matjaž Berger,
inscenator državne slovesnosti
ob 50. obletnici zmage nad fa-
šizmom in nacizmom. Jugosla-
vija seje seveda borila na stra-
ni zaveznikov. In, če že izvaja-
mo vse zavezniške himne, po-
tem bi seveda morali tudi ju-
goslovansko. Tega pa širša slo-
venska javnost kajpak ne bi
prenesla.
In se je odločil. Ob franco-
ski, ruski, ameriški in angleški
hinmi je orkester izvedel tudi
Zdravljico. Točno v tem zapo-
redju. Kar utegne biti še po-
sredni dokaz hlapčevske nara-
ve Slovencev. Zakaj hudiča
slovenska himna šele ob kon-
cu? Zakaj se predstavitev za-
veznikov ne bi pričela s slo-
vensko himno? Da ne bi morda
koga užalili? Bi bili Francozi
užaljeni, če bi se njihova him-
na odigrala kot poslednja? Pa
kaj? Tudi, če bi bili. Komu to
sploh mar?Državna slovesnost
je potekala v Sloveniji in pika.
In zadovoljni naj bodo, da se je
njihova himna sploh odigrala.
Tako in tako se niso osvobodili
sami. Končno bi jih lahko do-
letela ista usoda kot je Jugo-
slavijo; njihove himne eno-
stavno ne bi zaigrali. In še; za-
kaj ne recimo kazahstanska
himna? Navsezadnje so tudi
oni kot del sovjetskega imperi-
ja sodelovali na strani zavez-
nikov. Zakaj samo ruska? Za-
kaj sploh ruska, ko pa vsi boh
ali manj dobro poznamo raz.
mere v Čelčeniji. V republik
ki se ukvarja z istimi ambid
jami in željami, s katerimi sej,
Slovenija pred petimi leti. Zi
kaj se, skratka, tako neusmi.
Ijeno in brez vsakega '.sfii^
plaziti tej obupni Evropi na.
ravnost v njeno celulitno zad.
njico?
Uvidevnost gor ali dol, vs(
ima svoje meje. Še zlasti po.
nos. Pomendran nacionalti
ponos zavoljo lepšega pogledi
Evrope na Slovenijo je popol
noma nesmiselno. In ponižajo,
če. Tisti, ki misli, da ga bo
Evropa zaradi tega lepše gk.
dala, obravnavala kot seb,
enakega recimo, se hudo moi
V življenju je pač tako, da k
cenijo toliko, kolikor se ceniii
sam. In, če se niti sami ne ceni
mo, potem, hja, potem je n
utopično pričakovati, da m
bodo cenili vsaj drugi. Evrop
na primer. Ker, končno, ali i
je zaradi tega, ker je orkest
še pred Zdravljico odigr,
francosko himno, na slovesno-
sti pojavil francoski predsed-
nik? Ali pa vsaj kdo iz franco-
skega državnega vrha? Ne.
Nobenega izmed zavezniških
državnikov ni bilo na sloven^
ski slovesnosti in tudi ne pa-
dalcev, ki so jih slovensh
kmetje reševali iz drevesnih
krošenj.
Slovenija se je skratka vno-
vič soočila s svojo nepomemb-
nostjo. Najsi je država še taŠ
zelo vljudna in ustrežljiva, m
tako zelo uvidevna, tja nekaa
v zadnjico se plazeča, Evropi
je - preprosto povedano - >ne
jebe dva posto<. In pika. Ko
bomo pa proslavljali ne vea
več katero obletnico Zlate lisi-
ce, bodo pa tam navzoči vsi
pomembnejši predstavniki ti-
stih držav, ki so z Zlato lisico,
z alpskim smučanjem, tako ah
drugače povezane. Kaj hoče-
mo, je pač tako. Le, da mi tegi
še ne razumemo.
Cbrlsto na gralskem podstrešju
Izvirna predstavitev svetovno znanega umetnika v Potisredl
Minuli petek je bilo na gra-
du Podsreda izredno vzdušje.
Nenavadne meglice so se vle-
kle skozi bukovo hosto in dež
je vztrajno pošumeval skozi
krošnje dreves v temo. Stari
romanski očak pa je bil slav-
nostno razsvetljen in ozaljšan.
Ljudje, ki so se kljub slabemu
vremenu zbrali v velikem šte-
vilu, so najprej v renesančni
dvorani gradu doživeli uradni
protokol postopkov, ki so
množico radovednežev pope-
ljali do razstavnega prostora
z deli ameriškega umetnika
bolgarskega rodu Christa in
njegove žene Jeanne Claude.
Najprej je direktor Kozjan-
skega parka, pod njegovim
okriljem se je odvijal ves hepe-
ning, Franci Zidar napovedal
s Christovo razstavo začetek
letošnje razstavne in siceršnje
sezone na podsredškem gradu,
zatem pa je zbranim, med ka-
terimi je bil s soprogo tudi grof
Carl Villavicencio Margheri,
dr. Lev Menaše predstavil
Christa in njegovo delo. Za
izredno vzdušje je poskrbel Ali
Capone štrajh trio.
Nato smo krenili, posprem-
Ijeni s prijetnim škrebljanjem
dežnih kapelj po grajskih hod-
nikih, pa čez dvorišče mimo
prijaznih plemenčkov in ob
rdeči tkanini, ki se je čisto po
Christovsko vila vse više in vi-
še, dokler nismo prišli na pod-
strešje grajskega palacija, kjer
so pod tramovi in strešno ope-
ko zažareli posterji, kolaži in
fotografije s Christovimi pro-
jekti od Kalifomije, Japonske
do berlinskega Reichstaga.
V rokah smo držali kozarce
s Hudinovo viljamovko in ka-
taloge ter se prepustili sproš-
čenemu vzdušju v slogu Man
Rayevske manire. Iz nje prav-
zaprav tudi izhaja Christova
ustvarjalnost, spodbujena
z dogodki: najprej s požigom
Reichstaga z rastočim naci-
stičnim nasiljem v začetku šti-
ridesetih let in s postavitvijo
berlinskega zidu leta 1961, kar
je pri umetniku spodbudilo se-
rijo montaž neskončnih zidov,
največ v prostranstvih Kali-
fomije.
Ker smo o umetniku obšir-
neje poročali v prejšnji števil-
ki, naj tokrat omenim pred-
vsem to, da je projekt postavi-
tve na gradu Podsreda prvič
v Sloveniji zajel Christa kot
samostojno celoto, saj je z dm-
gimi ustvarjalci že razstavljal
v Ljubljani v sklopu razstav
mednarodne skupine Junij.
Projekt je nastajal pod streho
Kozjanskega parka, vodila ]
ga je kustosinja Marja LorC
čak, ki bi si na otvoritveni si
vesnosti prav gotovo zasluži
največji šopek rož. Razstava
postavljena izredno duhovil
kar je zasluga arhitektinje A
dreje Medvedič iz ljubljanS
Tovame vizij. Tudi celostl
podoba je na visoki estets
ravni (oblikovanje Janja Ošli
in utrjuje ugled Kozjanske]
parka. Katalog je tudi po z
slugi Save Kranj ovit v poS
ben material rožnate barv
kakor so bili v osemdesetih 1
tih oviti Christovi otoki |
Floridi. Razstava se bo v sre«
ni julija preselila v Piran, za
je projekt nastajal tudi v sod
lovanju z Obalnimi galerijaU
Njihov direktor Toni BilosU
in umetniški vodja And«
Medved sta mi zaupala, da S
takorekoč pred nerešljivo O
logo: kako biti pri postavi)
nju razstave boljši od
srede?
Prav prijetno je dožiV
Christa na Kozjanskem. S sV
jimi preoblekami in dežni
deluje sredi starosvetnfi
kozjanskega okolja še
provokativno kot sicer. Skrt
ka, v vseh pogledih zadet
v polno!
DRAGO MEDVI
Žl. 20. - 18. mai 19*5
Ti

Pričevanje o Kozlansicem
^flflievna razstava llkovnili pedagogov
fia Pilštanju, v osrčju Koz-
j^skega, so v nedeljo odprli
^jstavo del, ustvarjenih na 6.
^gloniji likovnih pedagogov,
gjjstava je v starinskem oko-
lja srednjeveškega trga, v Jaz-
^evi hiši, odprtja pa se je
^eležilo tudi precej znanih li-
^gvnikov ter gospodarstveni-
kov s širšega celjskega ob-
jiočja.
I fia koloniji, ki jo v kraju
Lfipravijo vsaki dve leti, so
Jj2Stavljene večinoma pokra-
Ipske slike Pilštanja ter okoli-
Odprtja razstave so se ude-
Ijjili vsi udeleženci kolonije,
jjademski slikarji Darinka
pgvletič-Lorenčak, Peter Kri-
^, Karel Plemenitaš ter Mi-
Ijii Lorenčak. Dela, ki jih
ustvarjajo na pilštanjski kolo-
jjji imajo ob umetniškem užit-
ku prav tako dokumentarni
|,oinen, saj mnogi krajevni
5pomeniki izginjajo. Pilštanj-
jko kolonijo ter njene tokratne
udeležence je ob tej priliki po-
sebej predstavil Drago
lledved.
V priložnostnem kulturnem
programu so mladi pilštanjski
lailtumiki na zanimiv način
ponazorili odlomke iz dela
ljudske pisateljice ter pesnice
jMarofa pri Lesičnem, Jožefe
Kovačič. Predstavitve se je
adeležila tudi avtorica. Veliko
animanja je bilo tudi za ogled
znamenitosti Pilštanja, od
cerkvene umetnosti od ajdov-
ske žene. Posebej pa so pred-
stavili še ostale, priljubljene
pilštanjske prireditve.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Pred Jazbečevo hišo. Milan Lorenčak, Peter Krivec, Darinka Pavletič-Lorenčak in Karel Pleme-
nitaš, udeleženci kolonije.
Koncert gimnazijskega zbora
v ponedeljek, 22. maja bo ob 19. uri v dvorani Doma II.
slovenskega tabora Žalec koncert Mešanega mladinskega
pevskega zbora Gimnazije Celje, ki ga vodi prof. Adriana
Požvm Pavlovič. Izvajali bodo pesmi skladateljev Far-
merja, Twardov^^skega, Ježa, Kumarja in Loeweja.
ifse za lepo odpeto pesem
Moški pevski zbor KUD
Ivan Cankar je eden tistih Iju-
liteljskih ansamblov v Celju,
d sicer nimajo prevelikih
unetniških ambicij, so pa že
'ita prisotni v celjskem kul-
tmem življenju. Kar 75 let
nenjeni korpus obeležuje
fevski zborovski utrip in to
iastitljivo obletnico je prosla-
vil na slavnostnem koncertu
pretekli teden v Narodnem
domu.
Slavljenski zbor je nasled-
nik zbora Oljka, ki so ga leta
1919 ustanovili zavedni Slo-
venci, ki so v Celje pribežali
pred vedno hujšim fašističnim
nasiljem na Primorskem. Spr-
va mešani zbor se je poznaje
skrčil na moško zasedbo, ki jo
je v prvih letih vodil celjski
skladatelj in slavni občan dr.
Anton Schwab. Po drugi sve-
tovni vojni so zbor obnovili in
vključil se je v SKUD Ivan
Cankar, ki je bil poznan tudi
po izvrstnem godalnem orke-
stru. V vseh letih je zbor gojil
lepo in preprosto petje ter de-
loval predvsem narodno budi-
teljsko. V minulih letih ga je
kar 32 let vodil zborovodja
Marjan Lebič. Vsem generaci-
jam in zborovodjem je bila
glavni cilj kakovost petja in
prijateljsko druženje.
Tako je bil naravnan tudi
jubilejni koncert, ki ga je zbor
izvedel pod vodstvom sedanje-
ga dirigenta Franca Klinarja.
Kljub temu, da spored ni bil
prezahteven, saj je bil uravnan
tudi   na   trenutne   glasovne
zmogljivosti zbora, so poslu-
šalci lahko uživali predvsem
v prisrčnem in spontanem pet-
ju. Večina pesmi je zazvenela
lepo ubrano, v interpretaciji
pa dovolj pestro tudi za zah-
tevnejšega poslušalca. Kot se
za jubilej spodobi, ni manjkalo
šopkov predvsem od večine
celjskih zborov, prav posreče-
na pa je bila za konec tudi
sestava mešanega zbora. Diri-
gent je namreč v goste povabil
tudi >svoj< ženski zbor iz Šent-
jurja, lepo ubran mešani zbor
pa je učinkovito zaključil slav-
nostni koncertni večer. Tudi
koncertni list tega nastopa je
posredoval podatke o vrsti po-
kroviteljev, ki se vse pogosteje
vključujejo v oblikovanje celj-
ske ljubiteljske kulture.
E.G.
Itazigrane podobe kozmosa
I v celjski galeriji Mozaik je
»a ogled razstava akademske-
ga slikarja Darka Slavca.
(Imetnik je bil rojen leta 1951,
sredi sedemdesetih let pa je di-
plomiral na Akademiji za li-
kovno umetnost v Ljubljani.
2a tem je nadaljeval s slikar-
sko specialko pri Gabrielu
^tupici ter z grafičnim izpo-
polnjevanjem pri Bogdanu
?orčiču. Po končanem študiju
imel več deset samostojnih
skupinskih razstav, za svoje
ttstvarjanje pa je prejel pet do-
mačih in eno nagrado v tujini,
t^anes živi in dela v Ljubljani.
Dela Darka Slavca slonijo
"^likovnem pristopu, ki pove-
lje več različnih slogovnih
^znak. Po tehniki shkanja je
"^u skrajnemu realizmu, saj
Posamezne     motive     slika
z izredno natančnostjo, kakrš-
ne smo navajeni gledati na fo-
tografijah. Slavec je takšen
način slikanja razgradil do
maksimalnih možnih meja in
v tem smislu gledalca zelo hi-
tro prepriča o virtuoznih raz-
sežnostih svojih del. Za njego-
ve kompozicije je značilna tu-
di montaža različnih prizorov,
ki jih običajno razumemo v sa-
mostojnih kontekstih, medtem
ko jih na samem platnu avtor
združi v novo celovito enoto.
Eden najpogostejših motivov
v njegovih slikah je vesolje,
natančneje gre za prikaz ra-
zličnih planetov, površino Me-
seca ali več zvezd v skupini.
Ob teh prizorih zelo pogosto
slika tudi hleb kruha, ki ima
v naši kulturi predvsem po-
men osnovnega živila ji je jie-_
posredno povezan z našo kul-
turo prehranjevanja. Slavec
tudi rad posega po kultnih de-
lih iz zgodovine mnetnosti, in
to tako, da del slike kakšnega
znanega umetnika,denimo In-
gresa, preslika, ter jo vnese
v svojo sliko. Tovrstni citati
v sodobni umetnosti niso no-
bena redkost in vzpostavljajo
svojevrstem most s preteklost-
jo. Montaža teh različnih pri-
zorov v eno sliko učinkuje zelo
polno in ekspresivno, čeprav
gledalec težko najde jasne po-
vezave v takšnem nadrealnem
prepletu različnih sporočil.
A očitno je avtor gledalca želel
predvsem vključiti v svoj do-
mišljijski svet, ki pa si ga ven-
darle lahko vsakdo razlaga na
svoj način.
BORIS GORUPIC
»imei sem ijubi
dve«
Takšen je naslov CD plošče
najlepših zborovskih pesmi
skladateljev Ipavcev, ki so jih
posneli pevci moškega pevske-
ga zbora iz Šentjurja. Zbor je
ob bližnjem praznovanju svo-
jega Abrahama želel ustreči
številnim ljubiteljem tovrstne
vokalne glasbe in se tako odlo-
čil za izdajo plošče.
V soboto, 20. maja 1995 pa
bo ob 20.00 uri bo v dvorani
Kulturnega doma v Šentjurju
redni letni koncert Moškega
pevskega zbora skladateljev
Ipavcev s pesmimi, posnetimi
na plošči.
J.Č.
V nedeijo Opus 1
Zveza kulturnih organizacij
Slovenije in ZKO Celje ter
Studio za ples Igen Celje so
pripravili že 3. državno tek-
movanje mladih plesnih
ustvarjalcev Republike Slove-
nije. Začelo se bo v nedeljo, 21.
maja ob 18. uri v Slovenskem
ljudskem gledališču v Celju.
Že v prvih januarskih dneh
je bil objavljen razpis, na ka-
terega se je prijavilo preko 60
mladih plesalcev iz Celja, Kra-
nja, Litije, Ljubljane, Maribo-
ra, Novega mesta in Velenja.
Predstavili se bodo s 35 koreo-
grafijami. Letošnji poudarek
je na tematiki Likovna umet-
nost   20.   stoletja   in   ples.
V mednarodni žiriji sodelujejo
predsednica Lojzka Žerdin,
Maritza Galaz in Matjaž Farič.
Plesalci se bodo predstavili
v dveh kategorijah: v skupini
A stari od 10 do 12 let in v sku-
pini B stari od 13 do 20 let.
Mncert zborov celjskih medicinskih sester ter Pošte in Telekoma
v torek, 23. maja bosta ob
'^.30. uri v celjskem Narod-
domu na rednem letnem
^'»ncertu nastopila ženska Vo-
^Ina skupina »Cvet« Društva
!?*dicinskih sester in tehnikov
r^'je, ki ga vodi Vida Bukovac
Moški pevski zbor »Tele-
*om in Pošta« Celje, ki bo za-
pel pod taktirko Pavla Bukov-
ca in korepetitorja Gorazda
Železnika.
Medtem ko vokalna skupina
»Cvet« deluje šele dve leti, pri-
pravljajo pa se že na snemanje
samostojne kasete, moški pev-
ski zbor nekdanjega skupnega
podjetja PTT Celje deluje že
18. leto. V obeh primerih ga
sestavljajo izključno zaposleni
delavci, torej »Cvet« medicin-
ske sestre, moški zbor pa de-
lavci celjskega Telekoma in
Pošte, ki deluje v okviru Dru-
štva za šport in kulturo PTT
Celje. Oba zbora precej nasto-
pata   sirom   celjske   regije.
predvsem v zdraviliških kra-
jih, na torkovem koncertu pa
se bosta predstavila tako z na-
rodno, kot tudi umetno pesmi-
jo, domačih in tujih avtorjev.
Na citrah bo sodelovala Ariita
Breznik, pevka skupine
»Cvet«.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
PRIREDITVE
v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo jutri, v petek ob 12.'
uri, za Abonma Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, uprizo- i
rili Beneškega trgovca, režiserja Ivice Kunčevia. V soboto, 20. maja?
ob 10. uri bo za Abonma Mravljica in izven, ob 11.30 pa še za OŠ*
Šalek pri Velenju, gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane,;
s predstavo Medena pravljica. .
V Narodnem domu v Celju bo jutri, v petek ob 19.30, redni letni
koncert Mešanega komornega zbora Celje, pod vodstvom Pavla
Bukovca. V torek ob 19. uri, pa bo redni letni koncert vokalne
skupine Cvet, Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov
Celje, ki ga vodi Vida Bukovac ter Moškega pevskega zbora Telekom
in pošte Celje, ki ga vodi Pavle Bukovac.
V koncertni dvorani Glasbene šole v Celju bo drevi ob 18. uri, redni
nastop dijakov srednje stopnje Glasbene šole Celje.
V Domu kulture v Velenju bo jutri^ v petek ob 20. uri, za mladinski
abonma in izven, nastopila Darja Svajger, ki jo bo spremljal pianist
Peter Wegele.
V Glasbeni šoli v Velenju bo drevi ob 19.30, nastopil mešani mladin-
ski pevski zbor Centra srednjih šol Velenje, pod vodstvom Danice
Pirečnik. V soboto ob 19.30 pa bo svečani koncert Moškega pevskega
zbora Kajuh Velenje, ob 75-letnici delovanja tega moškega zbora.
Dirigent bo Janez Kolerič.
V Kulturnem centru v Laškem bo jutri, v petek ob 19.30, koncert
najnovejših hitov ansambla Čudežna polja iz Maribora.
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 19.30,
koncert Mešanega pevskega zbora Dobrna, ki ga vodi Mitja Bervar.
V Pokrajinskem muzeju v Celju bo v torek, 23. maja ob 19.30, peti
abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra, ki ga vodi Nenad
Firšt, s solisti: violinistom Črtomirom Šiškovičem, violinistko Vero
Belič in pianistom Vladimirjem Mlinaričem.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri, v petek
ob 20.30, koncert Moškega pevskega zbora Rogaška, ki ga vodi
Franc Plohi. V torek pa bo ob isti uri večer hrvaške folklore,
v izvedbi folklorne skupine Marof.
V razstavnem salonu Alposa v Šentjurju bodo danes, v četrtek ob 19.
m-i, odprli razstavo ob 650. letnici trga Planine z naslovom Planina
nekoč in danes, ki bo odprta do 9. junija.
V knjižnici in galeriji Velenje bodo jutri, v petek ob 20. uri, odprli
razstavo fotografij Luciana Kleva.
V Laškem dvorcu je do konca maja vsak dan med 10. in 12. ter med
16. in 18. uro, odprta razstava likovnih del imietnikov iz Pliezha-
usna v Nemčiji.
V Likovnem salonu v Celju bo do 21. maja na ogled razstava
Kanmita Celeja, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Celje.
V Pokrajinskem muzeju v Celju bo do 31. oktobra, odprta razstava
Meščanstvo v provinci, iz življenja celjskega meščanstva v 19. sto-
letju.
V avli kultmnega doma v Gornjem Gradu si lahko ogledate razstavo
slik akademskega slikarja Andreja Pavlica.
V Občinski matični knjižnici v Žalcu bodo danes v četrtek ob 19. uri,
uradno odprli razstavo Ribištvo v spodnji Savinjski dolini, ob 40-
letnici Ribiške družine Šempeter in predstavili delo šempetrskih
ribičev.
V Galeriji sodobne umetnosti v Celju je odprta razstava Generacija
82, dela trinajstih umetnikov, ki jih veže leto diplome na Akademiji
za likovno umetnost v Ljubljani.
V pop Teatru v Celju si lahko ogledate razstavo fotografij Jasmine
Vidmar.
V Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava Gimnazija skozi čas,
avtorja Branka Lesjaka.
V Muzeju novejše zgodovine v Celju je odprta mednarodna likovna
delavnica 1995 z naslovom Znaki na prtih. Poleg tega sta na ogled
tudi dve stalni razstavi in sicer Razvoj mesta Celja v letih 1945-1980
in Slovenska zobozdravstvena zbirka. V otroškem muzeju pa je na
ogled tudi razstava Herman Lisjak spoznava denar, vzporedno s to
razstavo, pa poteka tudi občasna delavnica, ki jo bo v sredo ob 10.
uri, vodila Mihela Jezemik.
V avli hotela Dobrna bodo do konca maja na ogled likovna dela
Zlatka Praha, profesorja likovne pedagogike iz Slovenskih Konjic.
V boutiqu Steklar so na ogled dela Alice Javšnik.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do 8. julija na
ogled razstava ob 10-letnici Muzeja, kjer so skozi stare grafične liste
predstavljena orodja, s katerimi so mojstri nekoč gravirali, pred-
stavljeni pa so tudi originali nekaterih velikih mojstrov grafike.
Union od 18. do 24.5. ob 17., 19. in 21. lui ameriški fibn Vse, kar si
želiš (vmes 23.5. kinopredstave odpadejo); Mali Union danes, 18.5.
kinopredstava odpade, od jutri 19. do srede, 24.5. ob 20. uri italijan-
ski film Farinelli; Metropol od 18. do 24.5. ob 16.30, 18.45 in 21. uri,
ameriški film Izbruh.(Kinopodjetje Celje si pridržuje pravico do
spremembe programa).
Kino Rogaška Slatina 20. 5. ob 18. in 20.45 ter 21.5. ob 18. uri
ameriška črna komedija Šund.
Kino Žalec 19. ob 21. uri ter 21.5. ob 20. uri ameriški film Zvezdne
steze: bodoče generacije, 20.5. ob 18. in 20. uri ter 21.5. ob 18. uri pa
ameriški film Lahko se zgodi tudi vam.
Kino Dobrna 20. ob 19. lu-i in 21.5. ob 17. uri ameriški film Rojena za
morilca. - .     ;
V dvorani restavracije hotela Terme v Zrečah bo v soboto ob 21. uri,
večer družabnih plesov.
V Muzeju novejše zgodovine v Celju bo danes, v četrtek ob 18. uri,
predavanje dr. Vekoslava Grmiča o Ideoloških osnovah nacifašizma.
V dvorani Narodnega doma v Celju bodo danes ob 17. uri, pripravili
modno revijo z naslovom Od otroštva do zrelosti, ki so jo pripravili
NASI KRAJI IN LJUDJE

Kovic, Angleži in poloči učitelji
žalska osnovna šola te dni široko odpira vrata
Učenci in učitelji žalske os-
novne šole Peter Špra j c - Jurso
v tem tednu pripravili vrsto
prireditev, med njimi podeli-
tev bralne značke, nocoj pa bo
v dvorani doma II. slovenske-
ga tabora koncert pevskih
zborov.
V ponedeljek so v domu naj-
prej pripravili večjo prireditev
ob zaključku bralne značke,
na katero vsako leto povabijo
enega od slovenskih literatov.
Letos se je srečanja udeležil
slovenski pesnik, pisatelj in
prevajalec Kajetan Kovic, zato
so mladi prvi del prireditve
naslovili V svetu pesmi Kaje-
tana Kovica, v znamenju nje-
govih del pa je bila pripravlje-
na tudi scena v dvorani ter šol-
sko glasilo Majska misel.
V drugem delu prireditve so
učenci in učitelji pripravili še
zanimivo zabavno glasbeno
dvojezično prireditev Hello
Britain Join Slovenia. Projekt
so pripravili šolarji od petega
do osmega razreda v okviru
učenja angleškega jezika pod
vodstvom učiteljice Danice
Hrustelj, buren aplavz pa si je
prislužila tudi skupina učite-
ljev, ki je prireditev zaključila
z dvema pesmima v angleškem
jeziku. Popoldne so celotno
prireditev ponovili tudi za
starše otrok in druge krajane.
Po izkušnjah iz prejšnjih let
se zanimiv večer v dvorani do-
ma n. slovenskega tabora obe-
ta tudi nocoj, ko bodo šolarji
pripravili koncert pevskih
zborov. Začenja se ob 19. uri,
na odru pa se bo predstavila
tudi šolska folklorna skupina.
V niz letošnjih prireditev na
žalski osnovni šoli sodijo tudi
dnevi odprtih vrat. Na šoli so
med drugim pripravili pose-
ben razpored šolskih ur, ki so
jim lahko prisluhnili tudi star-
ši, včeraj pa so obiskovalcem
v Žalcu predstavili še srednjo
šolo za računalništvo in teh-
niko.
IB
Foto: SHERPA
Tradicionalne prireditve ob zaključku bralne značke na žalski osnovni šoli se je letos udeležil
pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovic.
Zvezde pod obroči
v soboto, 27. maja, s pričet-
kom ob 11.30, se na parkirišču
pred klubom Barfly obeta ve-
lik dobrodelni košarkarski
turnir, na katerem bodo sode-
lovale ekipe iz vrst politikov,
glasbenikov, novinarjev,
umetnikov in drugih znanih
osebnosti iz slovenskega dru-
žabnega življenja.
Sredstva zbrana iz sponzor-
skih prispevkov in propagand-
nih sporočil bodo v celoti ro-
mala naravnost v »koš« Fon-
dacije Ana, ki skrbi za štipen-
diranje oziroma preživljanje
revnih otrok in šolajoče se
mladine. Za to s svojim ime-
nom in priimkom jamčijo
ameriški veleposlanik v Slove-
niji Alan Wendt, angleški ve-
leposlanik v Sloveniji Gordon
MacKenzie Johnston, nemški
veleposlanik v Sloveniji dr.
Gunther Seibert in organiza-
tor prireditve Tadej Čater.
Omenjeni veleposlaniki bodo
poskrbeli tudi za ustrezno
otvoritev turnirja; v košarkar-
ski opremi bodo preizkusili
svoje košarkarsko znanje kot
metalci trojk.
Med nastopajočimi, med ti-
stimi, ki bodo oblekli kratke
hlačke in se prerivali pod ko-
šarkarskimi obroči, bodo na
primer brata Marjan in Janez
Podobnik, nastopil bo tudi
Igor Bavčar, nekdanji kulturni
minister in sedanji direktor
Urada za informiranje Vlade
RS Borut Šuklje, svojo ekipo
so sestavili »vojščaki« Ministr-
stva za obrambo, pa minister
za ekonomske odnose in razvoj
Janko Deželak, s svojimi eki-
pami se bodo predstavili tudi
nekateri poslanci državnega
zbora, pod koši se bodo »pre-
tepali« tudi Vlado Kreslin,
Agropop, Demolition Group,
Peter Lovšin... In seveda no-
vinarji Radia Ga-ga na čelu
s Sašom Hribarjem, novinarji
Dela, Dnevnika, Flaneurja,
Stopa, Studia City z Bojanom
Kranjcem kot dirigentom,
športnega tednika Ekipe... in
seveda Novega tednika. S svo-
jo ekipo pa bo nastopil seveda
t jih sam osebno povabil. Zato
prosim vse tiste, ki bi na tur-
nirju želeli nastopiti, ki so se
skušali prijaviti, pa jim je bilo
to onemogočeno, za malce ra-
zumevanja.« Sicer pa, igralo se
bo po preprostem sistemu iz-
padanja. Tista ekipa, ki bo
zmagala vse tekme, bo končna
zmagovalka turnirja.
Zakaj 27. maj? »Hja, mesec
maj je mesec mladosti. In ko-
šarka, šport, je neke vrste sim-
bol mladosti. Nimam pa nič
proti, če bo to prireditev kdo
razumel tudi kot počastitev
nekdanjega dneva mladosti.«
Če torej ne veste, kako bi
preživeli sobotno popoldne, in
če bi se radi do solz nasmejali,
potem pridite pred Barfly.
Vstopnine kajpak ni.
Američani
v Rogaški
v okviru prireditev ob kon-
cu druge svetovne vojne ter
zmage nad fašizmom je na
osrednji nedeljski prireditvi
v Ljubljani nastopil tudi orke-
ster vojske Združenih držav
Amerike. Dan pred tem, v so-
boto, so lahko prisluhnili The
U.S.A. Army Europe Bandu,
pihalnemu orkestru, tudi
v Rogaški Slatini. Koncert
v Zdraviliškem parku je med
gosti, Slatinčani ter okoličani
vzbudil veliko zanimanje. Po
koncertu so uglednim ameri-
škim gostom predstavili še
zdravilišče. gj
Najboljše med speclalltetami
Minuli petek v Zgornji Savinjski dolini je bil dan za
pobiranje žlahtne domače specialitete - znanega zgomje-
savinjskega želodca. V Rečici in drugih krajih doline so
namreč na ta dan izdelovalci želodcev oddali svoje izdelke
v roke strokovni komisiji, ki je presojala o kakovosti in
tudi odločila, katerim je uspelo pridelati najbolj okusne
dobrote.
Za zdaj so znani samo še delni rezultati, saj bo za
končno oceno potrebno opraviti še natančno mikrobiloško
analizo. Sicer pa je Vida Orlovič, predsednica turističnega
društva Rečica, ki je ocenjevanje tudi organiziralo, pove-
dala, da so lahko že z dosedanjimi ocenami nadvse zado-
voljni, saj so izdelovalci želodcev letos dosegli veliko višjo
kakovost kot prejšnja leta. Več kot 70 odstotkov izdelo-
valcev je doseglo takšno kakovost želodcev, kot so si jo
pred petimi leti lahko samo želeli. Strokovna komisija, ki
jo vodi profesor iz ljubljanske biokemične fakultete dr.
Božidar Žlender, bo turističnemu društvu posredovala
končne rezultate do konca tega tedna. KL
Slovesnost ob dnevu šole
Letošnje praznovanje dneva šole Marije Broz v Bistrici ob Sotli so začeli s 16. šahovsko
simultanko. S 75 učenci iz Bistrice ter 8 iz sosednjega Kumrovca sta igrala znana šahista Franci
Pešec ter Rado Tavčar.
Med dvoinpolumim šahiranjem so učenci pokazali precej znanja. S prvo šahovsko potezo je
simultanko odprl domači župan, Marjan Drofenik. Učenci so igro, ki jo je spremljalo veliko
pokroviteljev, zaključili s štirimi remiji. Gosti so si ogledali šolske prostore ter novo računalniško
učilnico v stari šolski stavbi, v poslopju, ki so ga zgradili Bistričani pred stotimi leti. Šolsko delo
je predstavil ravnatelj Jože Uršič, v kultumem programu pa so nastopili pevci otroškega in
mladinskega zbora ter ritmična skupina.
Jutri, v petek, se bodo učenci bistriške šole z učitelji, predstavniki staršev ter sveta šole
odpeljali z muzejskim vlakom v Celje, kjer si bodo ogledali sejem Vse za otroka. Tam se bodo, ob
10. uri, predstavili s kulturnim programom.
BRANE JERANKO, Foto: EDI MASNEC
Tekmovanje strojnih šol
v Celju in Štorah bo jutri, v petek, tekmovanje učencev j
strojnih srednjih šol iz vse Slovenije, ravnatelji ter vodje p^
tičnega pouka teh šol pa se bodo srečali s predstavniki Ministj
stva za šolstvo in šport.
V poklicnih veščinah se bodo pomerili bodoči stmgarji, kij),
čavničarji, orodjarji, varilci, avtomehaniki ter strojni tehnilj
učenci pa bodo morali pokazati tudi svoje znanje matematilj,
mehanike, regulacije in krmiljenja ter programiranja num^
rično krmiljenih strojev. Tekmovanja bodo zaokrožena po pog^^
meznih sklopih, učenci pa bodo svoje znanje merili v Srednji
tehniški šoli ter Srednji frizerski, tekstilni, strojni in prometM
šoli v Celju in Srednji strojni šoli Štore. Ob strokovnem delj
srečanja, se bodo učenci pomerili tudi v malem nogometu j«
odbojki, v šolah-gostiteljicah pa pripravljajo tudi priložnostmi
razstave. j|
1
Prvo srečanje mažoretnih skupin
Slovenije
Na Ljubečni pri Celju bo to soboto, 20. maja, prvo srečanj«
mažoretnih skupin Slovenije, ki ga prav na pobudo kud Ljq.
bečna, ki ima tudi svojo skupino, organizirata Zveza kultumil
organizacij Celje in seveda kud Ljubečna.
Prireditev se bo pričela ob 10. uri na avtopoligonu na Lju.
bečni, ob slabem vremenu pa v Zadmženem domu, sodelovanj«
je že potrdilo šest skupin in sicer: iz Radeč, Laškega, Šentjurja
pri Celju, Ruš, Lovrenca na Pohorju in Ljubečne. Skupno bo
tako sodelovalo več kot 160 mažoretk. Vsaka skupina se bo
predstavila s tremi točkami, ob koncu pa še s skupnim na.
stopom.
ŽrVKO BEŠKOVNIK
Vztrajali kljub dežju
Sedemindvajset pohodnikov se je minuli petek kljub slabemi
vremenu odpravilo na pot okoli krajevne skupnosti Zidan
Most.
Na pot so šli minuto pred polnočjo, zato da se ne bi odpravili
trinajstega maja. Tudi s številko dvanajst niso imeli sreče
Krenili so proti Zalipnem in Plesu, kjer jih je že ujelo neurje
bila je megla, o mesečini ni bilo sledu. Zaradi teme je bilo težk(
najti pot. A so vztrajali. Ko so prišli s Koprivnice in Planini
v Veliko Kozje, so se odpravili naprej po dmgi poti, prot
Lovrencu in potem v Lokavec. Predno so se povzpeli ni
Grmado, Stražnik in Kopitik, so se v Zidanem Mostu preobleki!
ker so bili premočeni do kože. Na Kopitniku so se spomnili vsel
žrtev vojne.
DAMJANA SEMI
V bolnišnici razstavni prostor
Pred prvomajskimi prazniki so v jedilnici celjske bolnišnic
uredili razstavni prostor na pobudo likovnikov, članov Likovn
sekcije »Febmar« pri DPD »Svoboda« Celje, ki so tam pripravi]
že tudi prvo, skupinsko razstavo, ki bo na ogled še do 20. maji
Seveda pa bodo za tem sledile še dmge likovne razstave. Ob te
naj povemo, da prav likovniki sekcije »Febmar« precej dejavi
saj trenutno še razstavljajo svoja dela v Celju: v avli Razvojnej
centra Toni Mohar, v prostorih firme »Interlaro finance d.o.o
na Stanetovi 21 Dragica Fajs, v atriju na Glavnem trgu An;
Maček-Ključar in v »zdravstvenem domu Stjepan Vrbani
Poleg tega pa razstavljajo še v dmgih krajih: še do jutri, 1
maja v hotelu na Dobmi Vlado Renčelj-Ver, do konca meseca p
v hotelu »Terme» v Čatežkih Toplicah Alica Javšnik. Kar nek!
njihovih članov pa se prešnji teden udeležilo tudi slikarskegi
ex-tempore v Tolminu.
Ž.B.
Gasilske trojke
v soboto, 13. maja, je bil na športnem igrišču v Socki košar-
karski turnir mladih članov in članic gasilskih društev Občin-
ske Gasilske zveze Celje. ^
Na tumirju, ki ga je pripravilo Gasilsko dmštvo Socka sku-
paj z mladinsko komisijo gasilskega dmštva Celje in mentorji
gasilskih dmštev, zadolženimi za delo z mladino, je sodelovalo
več kot 120 mladih gasilcev in gasilk. Tumirja se je v obeli|
starostnih kategorijah (do 16 in do 18 let) udeležilo 30 ekip
gasilskih dmštev Šmartno v Rožni dolini. Lopata, Škofja vas,
Ostrožno, Teharje, Nova Cerkev, Frankolovo, Dobrna in Socka
Srečanje gasilcev v Novi Cerkvi
Minulo soboto je bilo v Novi Cerkvi srečanje prijateljskih in
pobratenih gasilskih dmštev Nova Cerkev - Jugorje, Teharje
- Gabrovec in Vojnik - Dragomlja vas. Udeleženci so se pomerili
v gasilskih tekmovalnih disciplinah in dmžabnih igrah. V stre
Ijanju z zračno puško so bili najboljši Teharčani, v gasilskih
veščinah, pikadu in nogometu pa tekmovalci iz Nove Cerkve
Podobna srečanja bodo organizirali tudi v prihodnje, naslednj«
leto pa se dobijo v Beli Krajini.
Karaoke v Grižah
Delavsko prosvetno dmštvo Svoboda Griže bo v soboto, 20
maja, v sodelovanju s TV Koper organiziralo priljubljene Kara'
oke. Prireditev bo v Letnem gledališču, začenja pa se ob 20. uri
Utrinki iz življenja najmlajših
v petek, 19 maja, bodo ob 17. uri pred kultumim domoi"
v Slovenskih Konjicah nastopili otroci iz konjiških vrtcev.
terasi kultumega doma bodo zapeli pevski zbori vrtcev s Sloifl'
škove, Tatenbahove in Prevrata, člani športnih krožkov pa hod"
pokazali svoje spretnosti. Predstavil se bo tudi plesno-ritmičn'
krožek vrtca na Tatenbahovi. V avli kultumega doma pa bo
ogled razstava izdelkov, risb, videoposnetkov, fotografij
projektov ročnodelskega, turistično-raziskovalnega, narav"'
slovnega, pravljičnega in likovnega krožka. Na ta način želi)*'
otroci in vzgojiteljice konjiških vrtcev pokazati, kaj se je v nji'
hovih vrtcih v tem letu dogajalo. ,
it. 20. - 18. maf 1995
(J3
NAS I KRAJI IN LJUDJE
Hudo trpljenje Jožefe Kovačič
"isHrena, ganlllva IzpoveH kmečke žene In matere - Nosečo so pretepli, II ustrelili moža, s petimi otroki Izgnali v taborišče,
^0 vrnitvi pa še požgali Hom
Jožefa Kovačič je preprosta
^ečka žena in mati, ki je
^lekaj zvezkih zapisala iz-
.^fio družinsko kroniko, pi-
Ja pa t"^' pesmi. Družina
, j^ivela srečno, njeno življe-
|L pa je zaznamovala vojna.
SO nacisti izvedeli, da Ko-
ijčičevi podpirajo partizane,
^ prišli po moža ter ga v Ma-
■|,oru ustrelili. Bila je noseča,
I, so jo vseeno pretepli, zato je
^ok, po dveh urah življenja,
ijjrl. Potem so jo, s petimi
itfoki, izgnali v taborišče, po
^itvi pa še požgali dom.
Vse to hudo trpljenje Jožefe
jovačič ni zlomilo. Zdaj ima
I5let, vendar je ostala izjemno
fila. Živi na Marofu, v Gub-
,ein, v kraju med Lesičnim ter
pirštanjem, izvira pa s Tinske-
jjnad Zibiko. Tam je bila do-
ja pri Založnikovih, kjer je
lanes znana turistična kmeti-
j. »Spomin na rojstni kraj je
ep, pozneje je bilo hudo,« je
lovedala, ko smo jo obiskali.
)ri Založnikovih, slovenski
odovini, ki korenini v teh
rajih več kot štiristo let, je
lilo štirinajst otrok, enega pa
oso še posvojili. Več Založni-
;ovih otrok je odšlo v šole, Jo-
ffi, za katero si je učitelj pri-
adeval, da bi postala učitelji-
a, pa je bil usojen kmečki
lan. Založnikov oče se je jo-
al za vsakim otrokom, ki je
dšel zdoma. Neža je postala
do misijonarka ter pred leti
mrla na Ognjeni zemlji,
(Južni Ameriki, Lončka pa se
(poročila na kmetijo, na Ma-
of pri Lesičnem. Jožefa se je
lato poročila k njenemu sose-
h, k nesrečnemu Tončku Ko-
ačiču.
Ilečina za bolečino
Bila so leta težke gospodar-
ie krize, zakonca Jožefa in
Tonček Kovačič pa sta se od-
Ično razumela. Veselila sta se
rojstev otrok, ki so ju osreče-
rali drug za drugim.
Na velikonočni ponedeljek,
leta 1941, se je začela vojna,
bnalu pa tudi nemško izselje-
lanje štajerskih Slovencev.
'Hoteli so si pokoriti slovenski
narod, a dosegli le to, da je bilo
vedno več beguncev in vedno
več partizanov v gozdu,« je za-
pisano v družinski kroniki. Pr-
vi partizani so se oglasili v Ko-
vačičevi hiši že septembra
1941, ko je bil tam sestanek
pod vodstvom Petra Stanteta.
Potem so se podnevi oglašali
nemški vojaki, ponoči pa par-
tizani. Jožefa Kovačič je tiste-
ga leta povila že šestega
otroka.
Nesrečno leto 1942 se je za-
čelo s smrtjo ter objokovanjem
štiriletnega sina Tončka, sep-
tembra, ponoči, pa so vdrli
v hišo nemški vojaki. Jožefa
Kovačič je bila noseča, pa so
oba zakonca vseeno surovo
pretepli, moža pa nato odpe-
ljali. Tinček, ki ga je kmalu
rodila, je umrl že po dveh urah
življenja. Mož se ni nikoli več
vrnil, iz zapora pa je prišlo
njegovo poslovilno pismo,
pozneje objavljeno v knjigi pi-
sem na smrt obsojenih rodo-
ljubov. V pismu je sporočil, da
bo čez dve uri ustreljen ter da
se poslavlja od nje ter otrok.
Kmalu po porodu so prišli so-
vražniki še po njo ter jo odpe-
ljali, skupaj s petimi otroki.
Najprej so jih zaprli v celjsko
okoliško šolo, v prostor, ki je
bil postlan s slamo. Iz Celja so
morali v Frohnleiten pri Grad-
cu, 6d tam pa v delovno tabo-
rišče Reisbach na Bavarsko.
Morali so pomagati kmetom,
ki pa so bili povečini dobrega
srca, usmiljeni. Iz Reisbacha
so se po dveh mesecih preselili
v taborišče Bamberg, kjer je
bila tudi sestra Lončka, sku-
paj z otroki. V industrijskem
kraju so veliko noči preživeli
v zaklonišču, v strahu pred za-
vezniškim bombandiranjem.
»V hitrici so starejši ljudje po-
padali, drugi pa so kar hodili
po njih,« se spominja nesreč-
nega časa. Jožefa Kovačič je
vneto prosila, da bi smeli do-
mov, na Marof pri Lesičnem,
po drugi strani pa tudi sorod-
niki. »Boljše bi bilo, ko nam ne
bi uspelo!«
Doma je seveda prav tako
divjala vojna. Že drugi dan po
vrnitvi na Marof so se srečali
z domačimi partizani. »Veseli
smo bili, da se spet vidimo,
obenem pa nas je bilo strah,
ker nismo pozabili grožnje iz
Maribora,« piše v družinski
kroniki. V Mariboru so ji na-
mreč gestapovci zagrozili
z najhujšim, če bodo podpirali
partizane. Pri Kovačičevih je
bila nato vseeno kurirska po-
stojanka, pa tudi Jožefa Kova-
čič je včasih prenašala pošto.
Decembra 1944 so doživeli
Kovačičevi novo gorje. Nacisti
ter ustaši so začeli s požiga-
njem okoliških partizanskih
vasi ter pobijanjem ljudi. Svo-
je otroke je napotila v smeri
proti Žusmu, ko so ubili sose-
do, pa je začela še sama teči
proti gozdu. »Streljali so po
meni, padla sem na tla ter
omedlela. Ko sem se prebudi-
la, sem opazila, da sem brez
ran. Zahvalila sem se Mariji.«
Po tistem je našla otroke, vsi
skupaj pa so opazovali nesreč-
ni črni dim ter vohali smrad.
Kovačičevi so ostali brez vse-
ga, mater s petimi otroki pa so
lepo sprejeli sorodniki v Zibi-
ki. Polovico Kovačičeve druži-
ne je vzela bratova družina,
drugo polovico sestrina. S po-
mladjo je prišel težko pričako-
vani konec vojne, ko so se
mnogi veselili vračanja naj-
dražjih. Tonček Kovačič, Jože-
fin mož ter oče petih otrok, se
ni vrnil.
Izjemno pričevanje
Jožefa Kovačič je nato zače-
la na Marofu z obnavljanjem
gospodarskega poslopja ter
domačije. Pa je spet prišla no-
va bolečina, kajti sin in hči sta
odšla v Južno Ameriko, v dalj-
ni Urugvaj, po gospodarskem
polomu pa živita z družinama
v Venezueli. Najhujše boleči-
ne, vojnih grozot ni mogla ni-
koli pozabiti. Na grob ljublje-
nega moža, v skupinski grob-
nici na graškem pokopališču,
je odhajala vsako leto, nazad-
nje lani, v 84. letu starosti.
V bolečini je zapisala v njegov
spomin številne pesmi.
»Nikoli nisem verjela, da
lahko človek prenese toliko
trpljenja,« je povedala med
pogovorom pred dnevi. Kaj ji
je pomagalo, da je vse to zdr-
žala? Prepričana je v nadna-
ravno, v boga, v svoje molitve.
O njenem trpljenju je ostalo
bogato pričevanje, zapisano
v šestih velikih zvezkih dru-
žinske kronike. Ljudje v okoli-
ci so njeno rokopisno pričeva-
nje radi prebirali, zato je pred-
lani izšla še knjiga. Gre za
krajši izbor spominov ter pe-
smi, z naslovom Večerne misli,
pri nastajanju knjige pa je so-
deloval tudi prof. dr. Anton
Trstenjak.
Danes, v visoki starosti,
kmečkega dela seveda ne zmo-
re več. Za zadovoljstvo poslu-
ša radio, prav tako rada bere.
Dolga leta je tudi naročnica
Novega tednika. Doma, na
Marofu živi z družino sina
Francija, ki je bil v otroških
letih.priča vsega vojnega gor-
ja. »Nemira, sovraštva ter ubi-
janja smo že dosti pretrpeli. Po
nedolžnem, samo zaradi potr-
pežljivosti in radodarnosti,
ker smo podpirali lačne. Tudi
moj mož je bil med njimi. Mi-
nilo je 48 let od tega strašnega
dejanja, pa še nismo pozabili.
Pa tudi nikoli ne bomo,« je
ostalo zapisano. »Saj ni lepše-
ga na svetu kot mir in zado-
voljstvo. Če je to, je vse na
svetu,« je pisala Jožefa Kova-
čič preden je v Sloveniji iz-
bruhnila nova vojna, spet te-
kla kri.
Vojno gorje ljudi ni nikoli
izučilo. Dandanašnji, le nekaj
deset kilometrov proč od Ma-
rofa, ljudje spet podobno trpi-
jo. Spreminjajo se le imena ter
letnice. BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
50 LET zmage nad nacizmom
Jožefa Kovačič iz okolice Lesičnega je zapisala ganljivo družin-
sko kroniko. Ko so prišli po očeta, je bil sin Franci star deset let.
Iz družinskega albuma. Nov začetek v letih po drugi svetovni vojni.
Povabilo na
40-letnico in
ribolov
Ribiška družina iz
Šempetra v Savinjski do-
lini vabi na prireditev ob
^0. obletnici ustanovitve
KD, ki bo 20. maja ob do-
"Bu ribičev v Preserju.
Program jubileja se bo
pričel ob 7. uri s tekmo-
vanjem v ribolovu za me-
•norial Alojza Agreža, od
14. ure dalje pa bo pro-
Sram s slavnostnim govo-
!"Otti, podelitvijo priznanj
^ plaket Ribiške zveze
Slovenije in Ribiške dru-
^|ne Šempeter ter razgla-
sitev rezultatov z dopol-
danskega memorialnega
•^bolova s plovcem in po-
delitev pokalov, medalj
^ diplom. Od 16. ure da-
!)e bo za ples in zabavo
'Sral Hmeljarski instru-
•^entalni kvintet.
Od 16. do 21. maja pa je
ogled ribiško razstava
^ občinski matični knjiž-
'»ici Žalec. . MA.
Odmevna človekoljubna akcija
Veliko zanimanje za likovno razstavo
šentjursko Sožitje - Dru-
štvo za pomoč duševno pri-
zadetim, je za konec tedna
pripravilo odmevno prodaj-
no likovno razstavo. Gre za
dobrodelno akcijo, saj so iz-
kupiček namenili za zaključ-
na dela v nastajajočem Var-
stveno-delovnem centru.
Tam naj bi domači duševno
prizadeti občani ohranili
med usposabljanjem pridob-
ljene sposobnosti.
Petkovega odprtja razsta-
ve, kjer so predstavili 84 li-
kovnih del, se je udeležilo
približno 150 obiskovalcev.
Že prvi dve uri so uspeli pro-
dati 26 del, naslednji dan še
25, v nedeljo na sedežu dru-
štva pa še nekaj. Slike so še
na voljo na sedežu društva,
v Vrtni ulici 1, v š tolarjev,
največ zanimanja pa so po-
kazala šentjurska podjetja,
obrtniki ter občani.
Odprtja razstave se je ude-
ležilo veliko slikarjev, med
kulturnim programom pa so
brali pesmi šentjurskih pes-
nic Anice Hvaleč, Ivane Kle-
pec ter Ivanke Podgajski.
Nastopil je oktet iz Kompol,
pa tudi tri mlade domače
pevke. Prireditve se je prav
tako udeležil predsednik So-
žitja - Zveze društev za po-
moč duševno prizadetim
Slovenije, Ivo Škof, razstavo
pa je odprl predsednik šent-
jurskega Sožitja, Peter
Jeršič.
Vsi sodelujoči slikarji so
prejeli pisne zahvale za so-
delovanje v človekoljubni
akciji, ki so jo v Sožitju pri-
pravljali že od konca prete-
klega leta.
BRANE JERANKO
Pianlnčanl v Šentjurju
Na Planini se spominjajo letos 650-letnice domačega
trga. Ob tej priliki so v planinski šoli pripravili razstavo,
ki bo na ogled tudi v občinskem središču, v Šentjurju.
Razstavo bodo odprli danes, 18. maja ob 19. uri, v razstav-
nem prostoru Alposa, v kulturnem programu pa bodo
nastopili učenci s Planine. Na ogled bo do 9. junija, vsak
delavnik od 7. do 19. ure.
BJ
O narkomaniji in samomorih
Na Srednji zdravstveni šoli
v Celju sta bila prejšnji torek
dva posveta, ki so ju dijaki če-
trtega letnika pripravili v ok-
viru obveznih izbirnih vsebin.
Na enem so govorili o narko-
maniji, na drugem pa o samo-
morih.
Na posvetu o narkomaniji,
ki so ga dijaki pripravili pod
vodstvom prof. Marije Karlin,
so dijakinje najprej predstavi-
le droge in njihovo zgodovino
ter povedale, da je po statistič-
nih podatkih v Sloveniji že od
šest do osem tisoč narkomanov
ter podrobneje pojasnile tudi
vlogo policije pri mamilih in
preprečevanju zlorabe le—teh.
Kot bodoči medicinci so dijaki
govorili tudi o zlorabi mamil
v zdravstvu.
Dr. Alenka Kokalj, predsed-
nica Lokalne akcijske skupine
za boj proti drogam je podrob-
neje predstavila delovanje le-
te in poudarila, da je med
otroki in mladimi pomembno
predvsem delovanje na po-
dročju preventive, dr. Cveta
Pahljina, ki vodi Klic v dušev-
ni stiski, pa je predstavila svo-
je izkušnje z narkomani in po-
vedala nekaj več o problemih,
s katerimi se srečujejo ljudje,
ki se s težavami obračajo na za
to namenjen telefon.
Na posvetu o samomorih, ki
ga je ob pomoči prof. Zdenke
Hudnik pripravila druga sku-
pina četrtošolcev s Srednje
zdravstvene šole, pa je kot
gostja sodelovala dr. Podkraj-
škova.
NINA M. SEDLAR
Onstran nas
župnijski urad ter Kul-
turno društvo Petrovče sta
v petrovški Basiliki Mariji-
nega obiskan j a pripravila
zanimivo razstavo slikarja
Norberta K. Grčarja z na-
slovom Onstran nas. Raz-
stavo bodo odprli jutri ob
20. uri, ob tej priložnosti
bodo pripravili tudi kul-
turni program, razstava pa
bo odprta do 4. junija.
IB
Laščani so gostovali v Opatiji
V nedeljo zvečer so se vrnili z zelo uspešnega gostovanja
godbeniki godbe na pihala Laško, ki so tokrat zastopali barve
Slovenije na 3. mednarodnem srečanju godb na pihala, ki ga
prireja >Limena glasba iz Lovrana na Opatijski rivieri<.
Laščani so uspešno nastopili na promenadnem koncertu, kot
prvi pa so nastopili na osrednji prireditvi, ki je bila v soboto
zvečer v >Kristalni dvorani< opatijskega hotela Kvamer. V nede-
ljo so godbeniki nastopili v slovesnem mimohodu po glavni ulici
Opatije in na skupnem koncertu.
rVAN JURHAR
Izvirnost v oblikovanju stekla
V dijaškem domu v Celju je bila ves prejšnji teden na ogled
razstava izdelkov iz stekla in kristala, ki so jo pripravili dijaki
Srednje steklarske šole in dijaškega doma iz Rogaške Slatine.
Razstava je nastala kot plod sodelovanja med dijaki celjskega
doma in dijaki iz Rogaške Slatine. Kot so dijaki - gostitelji
povedali ob odprtju razstave, je njen namen upanje, da bo
predstavitev lepih in izvirnih izdelkov prispevala k spoštovanju
različnosti odnosa do ljudi, ki ljubijo svoj poklic ne glede na
težave, ki jih prinaša...
N.-M. SEDLAR,
StM. - 18. mai 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE

Praznik na Vranskem
Krajevna skupnost Vransko
praznuje 14. maja že četrto le-
to svoj krajevni praznik,
v spomin na leto 1868, ko jim
je takratna avstrijska vlada
podelila trške pravice. Od lan-
skega pa do letošnjega prazni-
ka je kraj z zaselki dobil šte-
vilne pridobitve.
Skupaj so rekonstruirali in
asfaltirali 13,5 km cest. Pri
tem je treba poudariti, da so
po dolgem času asfaltirali lo-
kalno cesto na Čreto, v Za-
homce, v Ravne, del lokalne
ceste v Zaplanini in druge.
V lastni režiji so zgradili tri
mostove, delali so na vodovo-
dih na območjih, ki imajo sla-
bo oskrbo z vodo, v zaselku
Zahomce, Limovce, priprav-
ljajo pa projekt Vologe-Kale,
vodovod Stopnik, Boršt in vo-
dovod Selo. Zelo pomembno
pri delovanje krajevne skup-
nosti v preteklem obdobju in
tudi sedaj, je urejanje odnosov
z Darsom. O tem je predsednik
KS Vransko, Franc Sušnik,
povedal, da gre za vmeščanje
trase avtoceste Arja vas-Vran-
sko in sedaj Vransko-Blagovi-
ca. »Z ministrstvom za okolje
in prostor in Darsom dobro so-
delujemo, tudi ob samem za-
četku gradnje. Poudariti mo-
ram naše prizadevanje, da se
čim bolj omilijo posledice lan-
skega neurja in poplav. Tukaj
bi predvsem izdvojil delo naše
komisije za socialne zadeve, ki
jo vodi gospa Pavla Rode. V tej
komisiji so bili vključeni pred-
stavniki Karitas in Rdečega
križa in so v bistvu nudili prvo
pomoč najbolj prizadetim
v lanskih poplavah. Sanacija
se sedaj počasi zaključuje in
mislim, da bo v predvidenem
roku delo opravljeno. V tem
času se zaključuje gradnja pe-
tih večjih in dveh m£mjših mo-
stovov v Zaplanini, potem pa
bo še treba obnoviti tisti del
lokalne ceste od spodnje Za-
planine do Starca. Poleg tega
smo zaključili tudi s sanacijo
večjih plazov,« je povedal
Sušnik.
V počastitev krajevnega
praznika je v soboto gostovala
na Vranskem dramska skupi-
na Malega odra smeha iz Voj-
nika s komedijo Ščuke pa ni.
Šolsko kulturno društvo na
OŠ Vransko je pripravilo ko-
šarkarski turnir za ženske, tek
po ulicah trga Vransko, NK
KIV Vransko nogometni tur-
nir, na katerem je nastopila
Nogometna šola Braneta
Oblaka iz Ljubljane. V petek,
19. maja pripravljajo tekmo
v malem nogometu, med sta-
rejšimi veterani Vranskega in
Žalca, v nedeljo, 21. maja
s pričetkom ob 9. uri 6. me-
dobčinski veteranski nogo-
metni turnir F. Pozniča in J.
Lapuha ob 50. letnici NK KIV
Vransko na igrišču Videm na
Vranskem. Na sliki: Gradnja
mostov je sedaj v polnem raz-
mahu.
T. TAVČAR
Ko bi ie imeli več prostora
v Glasbeni šoli Žalec že več let opozarjajo na veliko
prostorsko stisko
Glasbena šola Bisto Savin
Žalec je bila pred leti prva
glasbena šola v Sloveniji, ki je
začela delovati v svojih lastnih
prostorih. Danes se stiskajo
v parih učilnicah, obeti, da bo
prostorska stiska kmalu reše-
na, pa so dokaj skromni.
V Glasbeno šolo Žalec je le-
tos vpisanih skoraj 400 otrok,
skupaj s honorarnimi učitelji
dela na šoli trenutno 25 ljudi.
Lastnih prostorov je premalo,
zato imajo v najemu tudi del
prostorov v žalskem kultur-
nem domu, glasbena šola pa
ima še štiri oddelke in sicer na
Polzeli, Vranskem, v Preboldu
in v Libojah. Največ učencev,
praktično tretjina, je izbrala
poučevanje klavirja, najmanj
pa se jih odloči za študij pihal
in še zlasti trobil. Kot poseb-
nost na žalski glasbeni šoli ve-
lja omeniti poučevanje sinti-
zajzerja, ki ga na drugih glas-
benih šolah pri rednem pouku
v glavnem ne poučujejo. Ali
kot pravi ravnateljica Tanja
Cehner:»Smo odprta šola,
vedno poskušamo prisluhniti
željam otrok in njihovim star-
šem. Ker je pri nas veliko pov-
praševanja po poučevanju di-
atonične harmonike oziroma
frajtonerice smo se odločili, da
bomo v prihodnje vključili tu-
di ta instrument. Bilo je tudi
nekaj povpraševanja po po-
učevanju citer, kar bi prav ta-
ko radi vključili v delo naše
šole, vendar zaenkrat nimamo
prostorskih možnosti.«
Prostorska stiska je resnič-
no eden največjih problemov,
ki pesti učence in učitelje žal-
ske glasbene šole. »To je pro-
blem, s katerim se ubadamo že
dobrih deset let. Glasbena šola
je bila zgrajena leta 1972 in
takrat je to bila prva šola
v Sloveniji, zgrajena izključno
za potrebe glasbene šole. Vse
ostale šole so bUe po raznih
drugih stavbah, mi smo imeli
novo šolo in takrat so nas obi-
skovali ljudje iz cele Slovenije.
Zdaj smo praktično na zad-
njem mestu in danes nas spet
vsi gledajo, kako sploh lahko
delujemo v teh prostorih. Iz-
koristili smo praktično vse
možnosti, še celo garderobo
smo preuredili v učilnico, tudi
v bližnjem vrtcu imamo en
prostor, kjer poučujemo kita-
ro. Ustanovitelj, torej občina,
je sicer dolžan zagotoviti
ustrezne prostore, posluh ima-
jo, nihče ne zanika naše pro-
storske stiske, a vedno se usta-
vi pri denarju. Začasne rešitve
sicer so možne, lahko bi najeli
še kakšen prostor izven naše
šole, vendar to ni rešitev. Ne
da se delati na desetih koncih
Žalca, prava rešitev je edino
novogradnja. Problem glasbe-
ne šole naj bi se reševal skup-
no s prostorsko problematiko
žalske osnovne šole, kjer se
prav tako srečujejo z veliko
prostorsko stisko in delajo na
dveh lokacijah. Računamo na
finančno pomoč ministrstva in
upam samo, da bo ta problem
kmalu rešen,« dodaja Cehner-
jeva.
Kjub prostorski stiski pa
učenci in učitelji glasbene šole
pripravljajo ravno v teh dneh
kup zaključnih prireditev, na
katerih bodo predstavili svoje
delo, obenem pa sodelujejo na
številnih prireditvah v kraju.
Konec minulega tedna so na
primer orgemizirali recital Pri-
moža Mavrica, učenca 7. ra-
zreda klavirja s Polzele, ki je
letos tekmoval na državnem
prvenstvu in kar je redkost,
pripravil tudi lasten recital.
24. maja bodo v dvorani glas-
bene šole organizirali koncert
dveh priznanih umetnikov, vi-
olinista Tomaža Lorenza in ki-
tarista Jerka Novaka, podob-
nih srečanj s slovenskimi
imietniki bi lahko organizirali
še veliko več, če bi seveda ime-
li večji prostor. Kljub prostor-
ski stiski pa na šoli uspešno
delujejo tudi harmonikarski
orkester, kitarski ansambel,
pa pihalni orkester, marca je
bil ustanovljen še plesni orke-
ster, ki je menda edini plesni
orkester v slovenskih glasbe-
nih šolah. jg
Če so otroci v vrtcu Anice Čemejeve sprva še nezaupljivo ogledovali veliko peč v svoji kuhinji,
zdaj zvedavi malčki že vedo, da iz te pečice prihajajo slastne dobrote. Zato pa je še toliko bolj]
zanimivo pokukati vanjo...
Pohvale za zdravo brano
Dr. Mojca Gruntar ČInč: '»Celjski vrtec Anice Čemejeve je
v pripravi zdrave hrane pet let pred ostallmL^
Celjski vrtec Anice Čemeje-
ve je bil minuli petek gostitelj
seminarja o zdravi prehrani
v vrtec vključenih malčkov, ki
se ga je udeležilo 80 predstav-
nikov sedemindvajsetih slo-
venskih vrtcev, vključenih
v projekt Cindi - Zdrav vrtec.
Vrtec Anice Čemejeve je za-
čel z intenzivno skrbjo za
zdravo prehrano otrok v za-
četku devetdesetih let, ves čas
pa so sodelovali tudi v projek-
tu Celje - zdravo mesto. So tudi
edini slovenski vrtec, ki je
z vsemi svojimi enotami vklju-
čen v mrežo 27 slovenskih
zdravih vrtcev, ki delujejo
v okvim projekta Cindi. Po
besedah ravnateljice prof. Ane
Četkovič-Vodovnik na kako-
vost življenja v vrtcu in pri-
pravo zdrave hrane največ
vpliva spremenjena miselnost
zaposlenih, vsega, kar so dose-
gli, pa brez sodobnih pripo-
močkov in tehnike seveda da-
nes ne bi mogli pokazati. Tako
so  svojo  centralno  kuhinjo
v enoti Čopova že pred časom
opremili z najsodobnejšo peči-
co Rational, ki z 99 programi
omogoča pripravo različnih, še
tako zahtevnih jedi. Priprav-
ljeno hrano v posamezne enote
razvažajo v namenskih gastro
posodah, kjer hrana v poseb-
nih vložkih v prenosnih kovč-
kih ostaja tudi dlje časa popol-
noma takšna, kakršno so ku-
harice pripravile v centralni
kuhinji.
Seminar o zdravi prehrani
so v celjskem vrtcu Anice Čer-
nejeve pripravili s pomočjo
sponzorjev, celjskega ELlasja,
Zavarovalnice Triglav ter po-
djetja Rational iz Slovenj
Gradca. Vodja projektnega
sveta Zdrav vrtec dr. Mojca
Gruntar Činč pa je po ogledu
centralne kuhinje v enoti Čo-
pova ter pokušinji jedi, pri-
pravljenih v pečici Rational,
Celjane pohvalila, da je raven
zdrave prehrane, ki jo uživajo
celjski malčki v vrtcu Anice
Čemejeve pet let pred ostalimi
v državi.
Ob tem pa želijo v vrtcu
zdravo življenje svojim malč-
kom in nj Ulovim staršem še
bolj približati. »Začeli smo
s prizadevanji za ureditev vseh
zelenih površin v okolici naših
enot. Vrtčevska igrišča bomo
počistili, uredili kar največ
primernih igralnih površin in
ozelenili še zadnje, zdaj vse
prevečkrat zanemarjene kotič-
ke. Vendar tega sami, brez ob-
činske pomoči ter pripravlje-
nosti okoliških stanovalcev, d
skupaj ohranimo tisto, kar bo
mo ustvarili, ne bo šlo,« nap«
veduje ravnateljica Ana Cel
kovic-Vodovnik.
I. STAMEJČIČ
Foto: SHERP
Recept za zdravega otrok)
»Če hočete imeti zdrave otri
ke, ravnajte tako: vzemil
1 prostrano trato, 1 do 2 dua
ta otrok, 1 žličko potočk
1 ščepec peska, nekaj psičko
Nato otroke in psičke dobi
premešajte in jih položite i
trato; pesek zalijte s poto
kom, trato posujte s cvetkan
Vse skupaj pokrijte z modri
nebom in pecite na zmerne
soncu. Ko je vse rjavkasto z
pečeno, splaknite v kopeli. '.
storite večkrat na dan, če
vreme dopušča, in imeli bos
zdrave, bistre in vesele otn
ke,« so leta 1930 svetovali v r
vi j i Ženski svet, doberšen d
tega nasveta - brez psov in b
peli, zato pa s toliko več zel(
nja in gibanja - pa želijo ure!
ničiti tudi v vrtcu Anice Čel
nejeve.
Od otroštva do zrelosti
V veliki dvorani celjskega Narodnega doma pripravlja-
jo učenci in učitelji Srednje frizerske, tekstilne, strojne in
prometne šole Celje danes popoldne ob 17. uri modno
revijo Od otroštva do zrelosti.
Program modne revije zajema šest zaokroženih sklopov:
predstavitev kolekcije otroških oblačil in tekstilnih igral
»V igri odkrivamo svet,« dekliških spalnih oblačil »Iz
majhnih punčk rastejo velike,« dmžinskega sprehoda
skozi letne čase »Moja družina,« kolekcij, ki izražajo
različne sloge oblačenja »Zorenje,« večernih oblek za
maturantke »Ko še zadnjič zazvoni« ter oblačil kot simbo-
lov »Šola se predstavi.«
Vse obleke in nakit za modno revijo so izdelale učenke
teksfflnih delavnic pod vodstvom učiteljev praktičnega
pouka, pričeske manekenk pa bodo oblikovale učenke 3.
letnika pod vodstvom učiteljev praktičnega pouka.
IS
V spomin
Rok Kopitar
v petek, 12. maja smo se
v Radmirju poslovili od
enega najstarejših avto-
busnih voznikov. Roka Ko-
pitarja, ki je umrl v visoki
starosti 97 let. Bil je pri-
ljubljen voznik in član ko-
lektiva avtobusnega pro-
meta iz Celja, bil je pristaš
reda in discipline, imel je
dobre odnose s potniki,
skratka bil je skrben voz-
nik. V času dolgoletnega
službovanja ni imel niti ene
prometne nesreče. Vedno je
poudarjal delavnost, pošte-
nost, odkritost, pravilen
odnos do nadrejenih in po-
drejenih in predvsem pra-
vilen odnos do potnikov.
Tako je pridobil na ugledu,
po vestnosti pa ga je poz-
nala vsa Savinjska, kamor
je redno vozil.
Rodil se je v Šmartnem
pod Šmamo Goro in bil
med prvimi vozniki, ko je
bilo ustanovljeno podjetje
Avtobusni promet Celje, ki
se je kasneje preimenovalo
v Izletnik. Med vojno je bil
borec Tomšičeve brigade.
Roku
Slovaki v gosteh
Na III. osnovni šoli v Celju
bodo dmgo leto praznovali 60.
obletnico pevskega delovanja.
Zato ni naključje, da ima šola
tudi danes bogato glasbeno
življenje in stike z dmgimi šo-
lami. Letos je 15. maja prišel
na obisk MPZ Odborarik iz
mesta Žilčine na skrajnem
vzhodu Slovaške. Skupaj
z MPZ III. osnovne šole, ki ga
vodi Sonja Kasesnik, je včeraj
slovaški zbor pod vodstvom
Zlatona Babike pripravil kon-
cert v dvorani Glasbene šole
v Celju. Danes so mladi pevci
iz Žiline v Piranu, jutri, v pe-
tek, bodo nastopili v Zrečah,
v soboto pa bo celjski dmžin-
ski dan in slovo. Celjani bodo
vmili obisk 23. junija.
Št. 20. - 18. maf 1995
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
y kozjanskem raju
^Zagorlu pri Lesičnem zdrava pokrajina In aobri lJutJJe
Zagorje pri Lesičnem je ena
najbolj odmaknjenih krajev-
^ skupnosti bivše šmarske
jlicine. Gre pravzaprav za ne-
^lu-iti biser nove občine Koz-
s slovito romarsko cerkvijo,
^ajanka Marija Kolar, naša
ijolgoletna naročnica, ceni
(osrčju Kozjanskega zdravo
Uvljenje ter tamkajšnje dobre
Ijodi-
Marija Kolar izvira iz sveta
pod Bočem, iz Sv. Florjana
ijed Rogatcem ter Rogaško
Slatino. Na rojstni kraj jo ve-
jejo prijetni, pa tudi hudi spo-
uini. V domači hiši so se dobro
jazumeli, precej hudega pa je
preživela med drugo svetovno
fojno, ko je bila partizanska
^rirka med Rogatcem in Bo-
jem. Doma so se počutili kot
med dvema ognjema, saj so
\ hiši prihajali partizani, za
njimi pa Nemci. V večnem
strahu so bili, dvakrat pa so
Harijo, skupaj z mlajšo sestro,
laBoču celo ujeli.
V povojnih letih je prišla
f službo v Zagorje pri Lesič-
nem, v krajevni ljudski odbor.
1^ sta se spoznala z Zvonkom
in poročila, nato pa je bila
f službi v Mozirju ter v Šošta-
!ju. Tam je bila okrajna pi-
mirska načelnica, mož Zvon-
[opa je bil v službi v velenjski
[udarski šoli. Potem sta se vr-
lila v kozjanski raj, v Zagorje
iri Lesičnem. Njuno največje
logastvo je seveda osem otrok.
ki so vsi pri kruhu. Živijo po
vsej Sloveniji, od Maribora in
Celja do Ljubljane in Nove
Gorice. V Celju je hči Irena, ki
uči na prvi osnovni šoli, tu pa
je v službi tudi sin Darko, ki
sicer živi s starši. Na obisku
pri Kolarjevih smo srečali tudi
njegovo soprogo Mirico, vsi
skupaj pa se posebej veselijo
male Mojce in Tine.
Vsi Kolarjevi otroci se radi
vračajo na Kozjansko, k star-
šema. Redno se zberejo vsake-
ga 5. junija, ko praznuje mama
Marija rojstni dan. Takrat je
domača hiša premajhna, saj
pridejo skupaj s svojimi za-
konci ter otroki, vnuki. Za tri-
deset do štirideset gostov pa je
v bližnjih šolskih prostorih se-
veda dovolj prostora. Gospa
Marija je svoje življenje posve-
tila številni družini, zato ji je
za pokojnino let zmanjkalo.
Nikoli ji ni bilo žal, otroci so
največje bogastvo, poudarja.
V najlepšem spominu ima se-
veda skupne družinske trenut-
ke, veselje z otroki ter možem,
s katerim se odlično razumeta.
Včasih se je rada udeležila
izletov, danes pa ji zdravje ne
dopušča več. Zadovojna je, ker
je v Zagorju znova živahno
kulturno življenje. Imajo me-
šani pevski zbor, pripravijo
tudi kakšno igro, zato ne za-
mudi nobene predstave. V kra-
ju se življenje spreminja, mla-
de družine ne odhajajo več
v industrijska središča. Marija
Kolar krajevno skupnost Za-
goi-je pri Lesičnem dobro poz-
na, saj je njena dolgoletna taj-
nica.
Zdrava pokrajina ter dobri
ljudje seveda ne zadostujejo,
prebivalci hrepenijo po razvo-
ju. Ko smo se pogovarjali, je
opozorila na potrebo po novih
telefonskih priključkih v za-
selkih, z vodooskrbo so razme-
roma zadovoljni, pogrešajo pa
še asfaltne povezave s svetom.
Na poti v Celje je pri pri Lesič-
nem še vedno nekaj kilome-
trov makadama, ko želijo čez
Planino, pa je makadam vse do
Šentvida pri Planini. Tudi nji-
hova glavna cesta v Lesično,
spremenjena v občinsko cesto,
ostaja makadamska. V Celje je
po cesti sicer le 37 kilometrov.
Krajevne ceste, ki so jih urejali
ljudje z lastnimi žulji, so olje
urejene. V idiličnem Zagorju
pri Lesičnem imajo seveda
možnosti turističnega razvoja,
predpogoj pa so dobre ceste.
Pogovarjali smo se tudi
o Novem tedniku, v katerem
najrajši prebira Pisma bral-
cev, pa novice s Kozjanskega,
kjer živi. Spominja se že pred-
nika. Savinjskega vestnika.
To, da je ob četrtkih pri hiši
Novi tednik, ji je prišlo že kar
v navado.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Pri Kolarjevih prebira Novi tednik vsa družina. Tudi vnučki, Mojca in Tina, postajata radovedni,
kaj odkrivajo časopisne strani.
190 let Ijuhenske šole
v Ljubnem ob Savinji, kraju
z bogato šolsko tradicijo,
praznujejo letos 190-letnico
šolstva. Že od jeseni priprav-
ljajo številne prireditve, s ka-
terimi bodo obeležili ta po-
memben krajevni jubilej.
V prireditvah, ki se bodo zvr-
stile konec maja, želijo prika-
zati vse tisto, kar je najboljše-
ga v učencih, kakor tudi v ti-
stih, ki otroke izobražujejo in
vzgajajo. Zato so ljubenski
šolniki mnenja, da bo to pravi
način za počastitev visoke
obletnice.
V Kulturnem domu Ljubno
bo že od sobote, 20. maja, pre-
cej živahno. Na ta dan bo ob
18. uri samostojen koncert
otroškega in mladinskega pev-
skega zbora ljubenske osnovne
šole, na katerem bo prvič
predstavljena pesem, napisana
in uglasbena posebej za ta dva
zbora; v nedeljo in ponedeljek
bo prav tako ob 18. uri gledali-
ška igra Ano Domini 1805, ki
jo bodo uprizorili člani dram-
skega krožka osnovne šole;
v torek ob 18. uri bo glasbeni
nastop prek 50 ljubenskih os-
novnošolcev, ki se učijo igra-
nja na različne inštrumente.
V večnamenskem prostoru OŠ
Ljubno pa bo v četrtek ob 10.
uri otvoritev razstave likovnih
del učencev in razstave starih
fotografij, ki ilustrirajo razvoj
šolstva na Ljubnem. Naslednji
dan, v petek, 26. maja, pa bo
ob 18. uri v krajevnem kultur-
nem domu v počastitev
190-letnice šolstva na Ljub-
nem osrednja slavnostna aka-
demija, ki se je bo udeležil tudi
minister za šolstvo dr. Slavko
Gaber. Ob tej častitljivi oblet-
nici bodo izdali tudi šolsko
glasilo Mladi Flosar, gledali-
ški list in dva koncertna lista.
KL
Slovenija slovenskim paraplegikomi
Sinoči so v Domu 2. sloven-
skega tabora v Žalcu uprizori-
li opereto Radovana Gobca
Planinska Roža, izkupiček pa
namenili Zvezi paraplegikov
Slovenije.
Slovenskim paraplegikom
so namreč pred kratkim odv-
zeli njihov dom v Pineti, kjer
so si četrt stoletja nabirali no-
vih moči v tamkajšnjem reha-
bilitacijskem centru. Obnovi-
tvena rehabilitacija in vsako-
letni rehabilitacijski programi
so za paraplegike nujno po-
trebni, da ohranijo primemo
zdravstveno stanje in telesno
kondicijo. Potem, ko so jim
nasilno odvzeli dom v Pineti,
so se slovenski paraplegiki od-
ločili, da s pomočjo dobrih lju-
di poiščejo in uredijo nov re-
habilitacijski center v Lazare-
tu pri Ankaranu. V tem kraju
nameravajo zgraditi Dom pa-
raplegikov, projekt zbiranja
pomoči pa so poimenovali Do-
bra misel: Slovenija - sloven-
skim paraplegikom. Vsi tisti,
ki bi radi po svojih močeh po-
magali paraplegikom, pa lah-
ko svoj prispevek nakažete na
žiro račun: 50105-678-50615.
IB
Skrb za noge
Društvo za boj proti
sladkorni bolezni Celje pri-
pravlja danes popoldne ob
16. uri v dvorani Zavoda za
pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Celje v Gre-
gorčičevi 5a strokovno pre-
davanje o tem, kako skrbi-
mo za svoje noge.
IS
PLANINSKI KOTIČEK
Na Golico
Planinsko društvo Izletnik Celje vabi na ogled narcis na
Gk)lici, kamor se lahko odpravite v soboto, 20. maja. Iz Celja bo
Izletnikov avtobus z glavne avtobusne postaje odpeljal ob 5.30
uri zjutraj. Prijave sprejemajo na avtobusni postaji v Celju.
Na pohod treh src in na Stol
Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja še dva izleta
v maju. V soboto, 27. maja se bodo udeležili 5. pohoda Treh src,
kamor bo avtobus odpeljal s parkirišča na Glaziji ob 6.30 uri
zjutraj. V nedeljo, 28. maja ob 5. uri zjutraj s posebnim avtobu-
som s parkirišča na Glaziji, pa bodo planinske pohodnike odpe-
ljali do izhodiščne točke za pohod na Stol. Vse dodatne informa-
cije dobite na telefonski številki 31-711, int. 355 ali 452-927.
MOJCA MAROT
Premalo denarja za obnovo
Na območju KS Polzela je-
iar nekaj naravne in kulturne;
dediščine in sakralnih spome- '
nikov, ki pa so v dokaj slabem i
stanju. Kako ta problem rešu- =
jejo, smo vprašali predsednika
skupščine KS, Stanka No-;
vaka: i
»Na Polzeli imamo kar ne-^
h] objektov za katere lahko.;
rečemo, da je sramota, da so še;
v takem stanju. Naj jih kar na- i
štejem: cerkvica v Šeneku,
cerkvica v Novem Kloštru,i
ffad Komenda, graščina Novii
Klošter in naravni park Šenek.
Sicer si Zavod za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine
v Celju že četrto leto prizadeva
pridobiti republiško soglasje
in občinska sredstva za obno-
vo parka Šenek. Tako je bila
v tem času obnovljena vrtna
uta in vse škarpe. Prav tako je
dobila novo kritino streha na
cerkvici v Šeneku, popravlje-
na je bila streha na cerkvici
v Novem Kloštru. Vse to pa je
odločno premalo. Kolikor vem
je bila zadnjih nekaj let občina
Žalec, v primerjavi z drugimi
občinami celjske regije, daleč
na zadnjem mestu po vloženih
sredstvih za varstvo in obnovo
naravne dediščine, kulturnoz-
godovinskih spomenikov in
sakralnih objektov. Ker pa
mora za vsak projekt prispe-
vati polovico sredstev občina,
drugo polovico pa država smo
pač dobili iz sredstev državne
blagajne le toliko, kolikor je za
to namenila občina.
Zato si bomo prizadevali, da
bo letošnji občinski proračun
namenil nekaj več sredstev za
obnovo in vzdrževanje teh ob-
jektov. Sicer nam je vsem jas-
no, da to kar je dolga leta pro-
padalo, ne more biti v nekaj
dneh obnovljeno. Tudi za to
bodo potrebna desetletja. Ven-
dar nekaj več pozornosti, volje
in sredstev pa moramo name-
niti tudi za te objekte, da jih
vsaj zavarujemo pred nadalj-
njim propadanjem.«
T. TAVČAR
'•novi/ena Jakovčeva kapela na Polzeli.
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikovega
TV vodiča je bil tokrat igralec
Gene Kelly, prizor pa iz filma
z naslovom Pojem v dežju.
V poštev za žreb je prispelo
doslej največ kuponov in sicer
116.
Izžrebali smo Iztoka BUKO-
ŠKA iz Udarniške 7 v Štorah,
l^i ga prosimo, da se čim prej
oglasi v našem oglasnem od-
delku, kjer ga čaka sodček la-
škega piva; v oglasni oddelek,
kjer bosta prejela torbo
^^T&RC, pa naj se oglasita tu-
di Andrej KORBER iz Polzele
33 a in Slavko KAMENIK iz
Ljubljanske c. 33 v Celju.
Vljudno prosimo, da se iz-
žrebanca po torbo oglasita
v naš oglasni oddelek!
Kupone z rešitvami tokrat^
ne uganke pošljite do 23. maja.
Št.20. - 18. mai 1995
ŠPORT
1?
Mala in veliica noč
Sreda, 10. maja
Za slovensko reprezentanco
prvi prost dan. Ocene nasto-
pov proti Hrvaški in Rusiji so
ugodne, hkrati so misli usmer-
jene k naslednjim tekmam.
Popoldne sem odšel na nov po-
tep po Reykjaviku.
V največjem športnem cen-
tru Laugardalur je tudi odprti
bazen, ki je vse dni poln. Zrak
se je ogrel na 7 stopinj, doma-
čini se samo v kopalkah na-
stavljajo šibkemu soncu, slo-
venski novinarji pa s šklepajo-
čimi zobmi drvimo v vodo, ki
se že pri 26 stopinjah zdi pravo
razkošje. Čez kakšno uro je za-
deva popolnoma drugačna.
Tudi Slovenci se pogumno
sprehajamo med bazeni in
vhodi v savne, mraza sploh ne
čutimo. Če bi kaj takšnega na-
redili v Celju, Ljubljani ali
drugod, bi nas brez oklevanja
odpeljali v bolnišnico, v naj-
bolj severni prestolnici na sve-
tu pa smo se samo prilagodili
delu islandskega načina živ-
ljenja.
A samo delu. Na Islandiji je
bila do leta 1937 popolna pro-
hibicija, točenja piva v določe-
nih lokalih pa so dovolili šele
leta 1989. »Strogi zakoni so
tudi za prodajo alkohola v tr-
govinah. V Reykjaviku ima'li-
cenco samo sedem trgovin, na
vsej Islandiji manj kot dvajset.
Cene so za več kot polovico
nižje, cvete pa tudi ilegalna
priprava domačega žganja,« je
hostesa naše reprezentance
Elisabeth razložila stvar, ki je
preprosto nismo razumeli. To-
čenje alkoholnih pijač je moč-
no omejeno, toda konec tedna
je pol Islandije v deliriju.
Č8trt8i(, 11. mala
v pokalu prvakov se je zgo-
dil Fotex, na svetovnem pr-
venstvu pa Kuba. Poraz
s 26:34 (Ptmgartnik 7, Jeršič 5,
Šerbec 4, Banfro 3, Plaskan,
Stojakovič 2, Vugrinec, Tom-
šič. Leve 1), nato še Hrvatov
s Češko in za slovenski roko-
met se bo Islandija 95 nepriča-
kovano končala že pred
osmino-f tnala.
Turnšek, Šušterič, Privšek
in drugi so novico izvedeli na
letališču v Kobenhavnu, ki je
bil vmesna postaja za Kefla-
vik. »Če bi bilo možno, bi se
takoj vrnili,« je bil prvi ko-
mentar Toneta Tumška,
ogromno razočaranje pa je bi-
lo tudi v našem taboru. Kaj se
je zgodilo? Zakaj? Nihče ni ve-
del odgovora.
Mesto med tednom zaspi ob
enih, ko zaprejo lokale. Brez
izjem. Zakon je zakon, ki ga na
Islandiji dosledno spoštujejo.
Pred odhodom iz lokala še lah-
ko dobiš pivo ali drugo pijačo,
ki jo osebje praviloma prelije
v manj ugleden kozarec, s ka-
terim se sprehajamo po Reyk-
javiku. Kozarec potem eno-
stavno položimo pred lokal in
zjutraj se spet znajde na polici,
ki je namenjena ponočnjakom.
Petelc, 12. maja
četrti zaporedni poraz. Pro-
ti Češki 22:23 (Pungartnik 6,
Banfro in Leve po 5, Šerbec 2,
Ficko, Plaskan, Tomšič, Stoja-
kovič po 1) je pokopal še zad-
njo teorijo za uvrstitev v osmi-
no-finala, v katero smo naiv-
novika in okolice se okoli pol-
noči preseli na ulice, mesto do-
besedno znori in v divji Carpe
diem potegne tujce, ki se v se-
kundi počutimo povsem do-
mače. Neverjetno.
Downtown. Pred najbolj
prestižnim lokalom Kaffi Re-
ykjavik je po polnoči nepopis-
na gneča. Ljudje potrpežljivo
čakajo v trideset in več metrov
dolgi vrsti, da bi lahko vstopili
v najbolj vroč prostor v kade-
čem se zalivu. Med sabo so po-
mešani najstniki in poslovneži
v oblekah, domačini in roko-
metaši z vseh celin. V divji no-
či je nepopisna škoda zapravi-
ti vsako minuto, zato se raje
napotimo v lokal Amsterdam,
kjer še ni vrste.
Ob živi glasba se mladina
noro zabava. Po grlu najbolj
tečejo Black Death, jabolčni
liker in pivo, tujci pa takoj
vzbudijo pozornost. »Hello,« je
uvod v sproščen pogovor, ki ga
nihče ne zavrne. Dežela na ro-
bu arktičnega tečajnika se ob
koncu tedna zabava in živi sto
na uro, tujcu vsakdo želi po-
nuditi del svojega srca, del
Islandije.
V kotu se zapletemo v pogo-
vor z mladenko. Njen sprem-
ljevalec se umakne in nehote
pomislimo na težave. F*ri nas
bi se takšna nasilnost končala
s pretepom, Viking pa nam ves
nasmejan maha in občasno za-
kliče: »Give me five!«. Ob treh
se vsi lokali zapro. Družba nas
zapusti. »Gremo na party,«
pravi dekle, ki jo poznamo
manj kot uro. »Lahko gremo
z vami,« v šali vprašamo in
dobimo pritrdilen odgovor.
Reykjavik je očitno eno naj-
bolj svobodnih mest na svetu.
Pred lokalom v Downtownu je
na stotine ljudi, dekle pa si
priviha krilo, spusti spodnje
hlače in se olajša. »Lefs go,«
zakliče in čez pol ure smo
v Kopavoguru na partyu. Za-
držali smo se le nekaj minut in
utrujeni se vrnemo v prestol-
nico. Ob še§Uh zjutraj.   .
Sobota, 13. maja
Poldne v Downtownu, kjer
je le nekaj ljudi, za vogali pa
sledi nore noči in prekomernih
količin alkohola. Mesto se
trezni, preganja mačka in se
pripravlja na še bolj silovito
noč. »Da je bilo na ulicah na
stotine ljudi? To je bila small
night, čez nekaj ur bo big
night,« je prepričljiv Jon. Bo-
mo zdržali še eno noč?
Zgodnje popoldne, Lauga-
vegi. V nakupovalno središče
mesta se vrača življenje. Pred
lokali igrajo jazz v živo, gneča
pa se je preselila v Laugarda-
lur. Dvorana je nabito polna in
vso tekmo v enakomernem
tempu ponavlja refren:
»Island, Island, Island!« Za-
man. Švicarji so bili boljši, to-
da ni razočaranih. Pet tisoč
ljudi je navdušenih, rokometa-
ši po tekmi uprizorijo svoj
pozdravni show in velika noč
se lahko začne.
Glavnina slovenske odprave
živahno komentira polom naše
reprezentance. Vsi smo pamet-
ni in okoli polnoči se razide-
mo. V Downtown. Vrste so še
daljše, v Amsterdamu pa nekaj
znanih obrazov. »Kaj pijejo
domačini,« za točilnim pultom
radovedno vprašam in s kole-
gom naslednji trenutek dobiva
šilček žganja. Zastonj. »Veseli
me, da želite spoznati našo de-
želo,« začudena Slovenca v eni
najbolj dragih dežel na svetu
ogovori možakar z druge stra-
ni pulta.
Prva skrivnost norega konca
tedna je razvozlana. Pred
najstnico sta dve dvojni vodki.
Plača s kreditno kartico, z des-
no roko zvrne prvi kozarček,
z levo še drugega in odide. Čez
nekaj minut se okajena opote-
ka po Amsterdamu, ki postaja
vedjio bolj hrupen. V bolj
umirjeni Operi - v zgornjih
prostorih igra pianist in očitno
gre za bar srednjih generacij
- naročim dve kavi. Dvesto
kron, nekaj manj kot pet
mark. »Lahko plačam s karti-
co?,« nevedno vprašam. »Seve-
da,« je najbolj preprost odgo-
vor. »V Reykjaviku ob petkih
in sobotah ni nobenih omeji-
tev. Naj se ljudje veselijo.«
A tokrat brez Slovencev, ki
smo v hotelih že ob štirih. Mar
se res spet ni znočilo?
Nedelja, 14. maja
Zadnji dan pred tekmovanj a
po skupinah. Na bazenu ni
mladih. Napori noči so očitno
prehudi, mesto je še bolj mr-
tvo. V našem taboru imajo ve-
like težave zaradi predčasnega
izpada. Letalske vozovnice so
rezervirane za 18. maja, zame-
njava ni mogoča, prireditelji
pa v skladu s pravili IHF odre-
čejo gostoljublje dan po zadnji
tekmi.
Protest sekretarja Poldeta
Kalina pri vodstvu mednarod-
ne zveze ni zalegel. Vsak do-
datni dan na Islandiji bo našo
reprezentanco veljal 7000 švi-
carskih frankov, ki bodo do-
datno obremenili blagajno,
v kateri ni bilo dovolj denarja
niti za pot na Islandijo. Kon-
čalo se je s selitvijo v dijaški
dom in rekordno zmago na pr-
venstvu proti Maroku s 37:16
(Pungartnik 13, Šerbec 8, Vu-
grinec, Plaskan 4, Jeršič 3,
Leve 2, Ficko in Stojakovič 1).
Naši so si dali duška, še zlasti
Pungartnik z metom 13:14 in
Strašek z obrambami 15:21.
»Pungi« je dobil povabilo za
prestop v nek islandski klub,
a so pogoji bistveni slabši kot
v Celju, pa še v službo bi moral
hoditi.
Na dan so prišli podatki
o predvidenih nagradah za ko-
lajne. Evropski prvaki Švedi
bi si za zlato kolajno razdelili
50.000 mark, prav tako doma-
ča reprezentanca, naši pa bi
toliko dobili že za uvrstitev
v drugi krog, dodatnih 50.000
za prodor med najboljših osem
in skupaj kar 150.000 mark za
uvrstitev na olimpijske igre.
A ni spodletelo samo Sloveniji.
Tunizija je premagala Mad-
žarsko, domov morajo tudi
polfinalisti lanskega EP Dan-
ci, za katere je bil usoden p>o-
raz z Alžirci.
Ponedeijelc, 15.
maja
Za slovenski rokomet je 14.
svetovno prvenstvo končano.
Pungartnik je z 39 goli drugi
strelec predtekmovanja, prvi
skupine B. Icelandair je mono-
polist na letalskih progah med
Islandijo in ostalim svetom.
Zato so avioni pogosto prebu-
kirani, nato pa se začne licita-
cija.
Pol ure pred poletom v Ko-
benhaven. »Pozor, pozor! Za
let na relaciji Keflavik-K6-
penhagen-Hamburg so trije
potniki preveč. Kdor se odpo-
ve poletu za 24 ur, ima plačano
namestitev v Reykjaviku, hra-
no, izlet po želji in dobi 100
dolarjev!,« se sliši prek zvoč-
nikov, ljudje pa se samo muza-
jo. Čez deset minut obvestilo
z enako vsebino, le da je fi-
nančna ponudba podvojena.
Kmalu Icelandair ponuje že
300 dolarjev, toda prostovolj-
cev še ni. Minuta do odhoda.
»Pozor, pozor!,« in naprej zna-
na vsebina, ki se konča z izle-
tom po Islandiji. Premor je bil
dolg nekaj sekund, ljudje se
vmes dregajo. ».. .in vsak dobi
po 500 dolarjev.« V hipu so
trije zagrabili ponudbo, spro-
stili prosta mesta in Islandija
ter 14. svetovno prvenstvo sta
postali del preteklosti.
Islandija brez gejzirjev, vul-
kanov in ledenikov, a zato
Islandija z življenjskim rit-
mom, ki ga je velja zaznati.
Enkrat, dvakrat...
Honorarna
reprezentanca
Miro Požun priznava nekatere napake,
a ne namerava odstopiti
Miro Požun je bil zlomljen.
Izpad v predtekmovanju je bil
že vnaprej ocenjen kot neu-
speh, ki je posledica izključno
neuspeha s Kubo. Preostale
štiri tekme je naša reprezen-
tanca odigrala solidno in vse
kaže, da ne bo prišlo do obi-
čajne zamenjave trenerjev,
marveč sprememb med igralci,
ki so po tekmi s Češko skoraj
brez izjem prekršili nekaj do-
govorov.
»V obrambi so bili na priča-
kovani ravni Jeršič, Stojako-
vič, Leve in deloma Pungart-
nik, ki je v napadu izstopal.
Ficko si je zagotovil mesto
v reprezentanci, Banfro igral
tako kot na tumirju v Čakov-
cu, Šerbec je bil glede na teža-
ve z zdravjem v okvim svojih
sposobnosti, Tomšič je razoča-
ral, vratarji pa so bili v celoti
povprečni,« je prva ocena se-
lektorja.
Na prvi pogled je bilo pre-
več kompromisov, predvsem
med vratarji. So bili potrebni?
Enostavno nismo izbrali
vratarjev, ki bi imeli svoj dan.
Strašek je bil odličen z Maro-
kom, a neopazen proti Kubi.
Pri Pušniku smo računali, da
bo z velikimi izkušnjami in
ugledom za sabo potegnil eki-
po, kar se ni zgodilo. Kompro-
misi? V petih tekmih so vsi tri-
je vratarji od 26 sedemme-
trovk ubranili le eno, dvakrat
pa jih je r&šila vratnica.
Že pred prvenstvom je bilo
vse usmerjeno k tekmi s Kubo,
o kateri sploh niste iskali po-
datkov. Zakaj?
Kubance smo podcenjevali.
Imeli smo obljubljen posnetek
njihove tekme proti Franciji,
a ga nismo dobili. Po čigavj
krivdi? Vsi okoli reprezentan-
ce smo entuziasti, zato kot ho-
norarni selektor nikogar ne
morem kriviti za morebitne
napake. Morda bi na kaseti
lahko videli določeni stvari,
čeprav še vedno največ pokaži
ogled v živo.
Roman Pungartnik je bil na
Islandiji naš najboljši igralec
(met iz igre 35:51), kar je tudi
zanj slaba tolažba: »Proti Ku-
bi smo vsi dobesedno odpove-
dali. Ni bilo nikogar, ki bi nas
ustavil in bržčas so nas v brez.
glavo divjanje zapeljali uspeš-
ni nasprotni napadi v uvodnih
minutah. Ne potrebujemo psi-
hologa, marveč večje število
kvalitetnih igralcev. Rusi med
prehodom iz obrambe v napad
menjajo celotno zunanjo \'rsto,
mi v najboljšem primeru le
enega igralca. Po polomu
s Kubo smo bili blizu remiju
s Češko, nakar smo nadigrali
Maroko in dokazali, da naše
glave niso problem.«
Ob neuspehih so odstopi tm
odstavitve trenerjev pogosfl
Kako naprej? M
Za oceno je merodajen strv
kovni svet. V tandemu z IveM
čem nisva naredila napak, ^
bi terjale radikalne spremem-
be. Nekatere zadeve so res bile
zgrešene, toda na prvih treh
tekmah so se igralci skrivali
pred odgovornostjo in nihče ni
potegnil voza. Jeseni nas čaka-
jo kvalifikacije za EP, v kate-
rih moramo računati tudi
z mlajšimi igralci in med njim
izluščiti predvsem specialiste
za obrambo.
ŽELJKO ZULE
Vaš intervju: Zmago Sagadin
v naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev odgo-
varjal selektor košarkarske re-
prezentance Zmago Sagadin,
ki bo v novi sezoni trener nek-
danjega evropskega prvaka
Croatia osiguranja iz Splita.
Med predlogi so bili še atle-
tinja Helena Javomik, kolesar
Iztok Melanšek, košarkarji
Matjaž Cizej, Boris Gorenc in
Mitja Starovasnik, košarkar-
ski trener Sergej Ravnikar,
nogometaš Matjaž Štancar,
smučar Andrej Miklavc, smu-
čarski direktor Tone Vogrinec
in nekdanji atleti Roman Le-
šek, Stanko Lorger in Branko
Vivod. Za ponovni pogovor
v Petici ste še enkrat predlaga-
li Brigito Bukovec, Špelo Pret-
nar, Rolanda Pušnika in Bošt-
jana Straška.
Med bralce, ki so svoje vpra-
šanje zastavili atletinji Nataši
Erjavec, smo razdelili tri da-
rilne bone v skupni vrednosti
6000 tolarjev. Nagrajenci: Jo-
že Hrvatin iz Petrovč, Veroni-
ka Tkavc iz Laškega in Majda
Želj iz Celja.
KUPON
Vprašanje za Zmaga Sagadina:    _
Predlog za naslednjega gosta:_.
Ime in priimek:_.
Naslov:__
Kupone do 1. Junija pošljite na naslov Novi tednik,
Prešernova 19,63000 Celje, s pripisom Vaš Intervjf
it. 20. - 18. naf 1995

ŠPORT
Ifse je še odprto
M prvi finalni tekmi nogometnega pokala v rahli prednosti Mura - Borut Jarc:
\lupanov dan v Murski Soboti^
prva finalna tekma nogo-
ipetnag pokala med Publiku-
ijoin in Muro se je na skoraj
^vsem polni Skalni kleti kon-
^la z remijem (1:1), ki za
j^tipni uspeh - povratna tekma
t^, v sredo, 24. maja - daje več
ipožnosti Sobočanom. Obe
^pi sta prikazali dober nogo-
ipet, čeprav so bila pričakova-
nja v obeh taborih različna.
Celjani so si v prvi vrsti že-
leli priigrati prednost pred po-
(fatno tekmo. Napovedi so se
: gibale med zmago z enim ali
^vema goloma, Prekmurci pa
50 želeli ostati nepremagani,
jim je uspelo. Publikum je
pa igrišču kraljeval dve tretji-
ni, po Sešlarjevem golu pa so
gostje odprli igro in po napaki
ijomače obrambe je Rous ize-
načil-
Murino vodstvo je bilo po
srečanju veselih obrazov, na
liaterih je bilo opazno tudi
olajšanje. Celjanov so se očit-
no nekoliko bali in kljub zelo
ugodnemu izidu, so bUi v na-
povedih previdni. »V izvrstni
predstavi smo iztržili zelo
ugoden izid in na povratni
tekmi bomo favoriti. Vendar,
vse je še odprto. Publikum je^
dobro moštvo, ki ga bomo pred
domačim občinstvom težko
premagali, a upam na najbo-
je,« je pripovedoval soboški
trener Marin Kovači, ki je
opozoril še na spremembe
obeh zasedb na Fazaneriji.
Pri Celjanih minulo sredo
nista zaigrala Blatnik in Ba-
uman, v čmo-belem dresu pa
je manjkal kaznovani Bakula,
ki je težkih tekem že vajen še
iz Maribora. »Zagotovo bo tu-
di revanša v znamenju enkrat-
nega vzdušja in ustrezne kva-
litetne igre. Zdaj smo v pred-
nosti, toda Publikuma ne kaže
^naprej odpisati. V gosteh so
še posebej nevarni, na njihovo
(Hiprto igro pa bomo odgovori-
li s čvrsto obrambo in nasprot-
■toii napadi. Za slavje bo do-
volj že gol, ki ga bomo tudi
dosegli,« je dejal ideolog Muri-
ne igre, na katerega bo potreb-
no še posebej paziti.
Na Skalni kleti so bili p>o
prvem dejanju finala zado-
voljni s prikazano igro in manj
z rezultatom. V sredo bo po-
trebno zmagati ali pa igrati
neodločeno od vključno 2:2
naprej, trener Borut Jarc pa
vseeno ni pretirano zaskrb-
ljen. »Navdušili so me Sešlar,
Hadžič in Bajraktarevič, ki so
zaigrali fantastično. Več sem
pričakoval od N'Toka in Štan-
carja, v konici napada pa je
Car preveč želel in malo nare-
dil. Mogoče je prav vse: na pa-
pirju je favorit Mura, za naš
uspeh pa bo dovolj že gol.«
Kako do Murinega gola, ko
je v igri samo brezkompromis-
ni napad? »Ne vem še. Odločil
se bom v naslednjih dneh, ko
bomo z Muro igrali tudi v pr-
venstvu. Veliko bo odvisno od
obramb Zupana, pred katerim
bo nekoliko bolj zredčena
obrambna vrsta,« pravi celjski
strateg, manj zadržani pa so
igralci.
»Igrali bomo na zmago, Mu-
ra pa bo zanesljivo taktizirala
in se odločila za bolj previdno
varianto,« je menil kapetan
Goršek, najboljši igralec prve
tekme Sešlar pa je nasprotnih
pričakovanj: »Verjetno bo Mu-
ra napadala in ponujale se
nam bodo možnosti za na-
sprotne napade, v katerih bo
več prostora. Na gostovanjih
smo boljši kot doma, zato
upam na uspeh v Murski So-
boti.« TOMAŽ LUKAČ
Foto: SHERPA
Publikum-Mura 1:1
(0:0)
stadion na Skalni kleti, gle-
dalcev 2000, sodnik Hvalic (N.
Gorica), pomočnika Jakopiček
(Mb) in Beton (Kr).
Strelca: 1:0 - Sešlar (56,11-
n), 1:1 - Rous (73).
PUBLIKUM: Zupan, Turk,
Hadžič, Cugmas, Bajraktare-
vič, Štancar, Sešlar, N'Toko,
Car, Romih, Goršek.
MURA: Volk, Baranja, Ko-
bl, Breznik, Poljšak, Alihod-
iič, Brezič, Cifer, Belec, Gajser
Pous), Topič.
Celjani so vrsto nevarnih akcij izpeljali po desni strani, kjer je prodiral Aleš Turk.
MNZ Celje: v 15. krogu: D.
želja-Goldhom 3:0, Galero-
Sportklub 3:4, Aranžerji-Ju-
ventus 0:3, Allo AUo-Rebus
3:0, Štraus prost; 16. krog: Re-
bus-Aranžer ji 2:3, Juventus-
Galero 6:1, Sportklub-D. želja
4:1, Goldhom-Štraus 0:3, Allo
Allo prost. Vrstni red: Juven-
tus 29, Sportklub 25, D. želja
16, Allo Allo 15, Aranžerji 14,
Štraus 13, Galero 12, Gold-
hom 7, Rebus 6.
Laško: v 5. krogu Aranžerji-
Strmca 0:1, Breze-Koln pobi
6:6, Cosmos-Goldhom 2:10,
Komunala-Zimšek in Zla-
otorg-Gren preloženo. Vrstni
red: Zlatorog (-), Goldhom 8,
Aranžerji, Cosmos, Strmca 6,
Breze 3, Gren (-), Komvmala (-)
2, Zimšek (-) 0.
Slovenske Konjice: v  17.
krogu Loče-Nirvana 3:2, Ba-
zar-Ecotip 4:8, Vitanje-Stra-
nice 10:4, Blato-Zlakova 6:0,
D. vas-Dobrava 13:3, Mineral-
Oplotnica 1:7. Vrstni red: D.
vas, Ecotip, Oplotnica 24, Bla-
to 23, Vitanje 21, Nirvana 19,
Loče 18, Mineral 16, Dobrava
14, Bazar 8, Stranice 6, Zlako-
va 5.
Šentjur: v 15. krogu Črički-
Slivnica 2:5, Tratna-Marato-
nik 1:4, Jakob-M. Dobje 1:5,
Gremlini-Dramlje 1:3, Loka-
Juventus 0:3. Vrstni red: Ju-
ventus. Loka 25, Dramlje 23,
Črički 19, Jakob 14, Marato-
nik 13, Slivnica 10, Tratna 8,
Gremlini, M. Dobje 6.
Šmarje: v 5. krogu: Dobo-
vec-Rebus 14:0, Alatnica-
Štraus 3:3, Janina-Atom 0:1,
Zibika-Kostrivnica 2:0, K.
vrh-Rodne 2:1. Vrstni red: Do-
bo vec 15, Janina 13, Atom 10,
K. vrh 9, Alatnica, Štraus 8,
Zibika 6, Kostrivnica 2, Re-
bus, Rodne 1.
Velenje: v 2. krogu Škale-
Mušketirji 0:0, V. gora-RBM
1:1, Madl-Bambino 1:4, Koz-
jak-Škale 0:1, Mister X-Pascal
1:2. Vrstni red: Pascal 4, Bam-
bino, Kozjak, RBM 3, Mister
X, Skale 2, Mušketirji, Skale,
V. gora 1, Madl 0.
Celje: v prvih tekmah četrt-
finala pokala prvakov Slove-
nije Fori-Draža vas 1:6, Coc-
tail-Loka 2:5. Povratni tekmi
bosta nocoj.
Celje: v 6. krogu Skavti-Ke-
win 0:13, Sokoli-Stalin 5:2,
Umetniki:Klateži 5:5, Pelika-
ni-Č. baron 2:0, Ščurek-Co-
smos 2:3, Marinero^martno
2:3, Vrstni red: Klateži, SokoU
16, Kevdn, Ščurek 12, Pehkani
10, Marinero 9, Stalin, Cosmos
7, Šmartno 6, Umetniki, Č. ba-
ron 4, Skavti 1.
raI^rama
Nogomet
I. liga
27. krog: Rudar-Gorica 1:0
(0:0); obstanek je dokončno
zagotovil Pavlovič (65); Pri-
morje-Publikum 2:1 (2:0); Us-
nik (52) in prečka Cara, ki je
zapravil štiri priložnosti; Ko-
rotan-Vevče 2:0, Mura-Koper
3:2, Kočevje-Železničar 0:1,
Olimpija-Nakolo 0:2, Mari-
bor-Beltinci 1:2, Izola-Jadran
3:0. Vrstni red: Olimpija 40,
Maribor 36, Gorica, Mura 35,
Beltinci 34, Publikum, Rudar
33, Železničar (Lj) 30, Korotan
29, Primorje 28, Koper 23, Izo-
la 20, Vevče 18, Naklo 17, Ko-
čevje 16, Jadran 3.
II. liga
26. krog: Era Šmartno-Ru-
dar (T) 4:1 (3:1); Omeragič (72)
in Idasični hat-trick Druško-
viča (31, 40, 45); Radeče-Že-
lezničar 3:0 (0:0); Kačičnik
(67), Drobne (77, 89); Bel-
trans-Dravinja 3:3 (2:2); Da-
miš (15), Koražija (41), Križa-
nič (52); Zagprje-Steklar 1:0,
Nafta-Slovan 4:1, Drava-Elan
2:1, Mengeš-Domžale 0:1, Pi-
ran-Tumišče 3:0. Vrstni red:
Era Šmartno 39, Zagorje, Naf-
ta 37, Rudar (T) 30, Drava 28,
Radeče, Domžale 27, Piran,
Mengeš 26, Železničar (Mb),
Tumišče 24, Dravinja 23, Slo-
van 19, Beltrans 17, Steklar
15, Elan 14.
III. liga
23. krog: Šentjur-Bistrica
5:1, Starše-Bakovci 1:1, Kun-
gota-Renkovci 1:1, Dravo-
grad-Pohorje 3:0, Aluminij-Sl.
Gradec 4:0, Pobrežje in Kovi-
nar prosta. Vrstni red: Šentjur
(+)32,Dravograd(+)30,Alumi-
nij 29, Bakovci 26, Pohorje 24,
Kungota 20, Bistrica, Renkov-
ci 19, Starše 18, Kovinar 15 SI.
Gradec 9, Pobrežje (+) 7.
MNZ Celle
19. krog: Kiv Vransko-Kr-
ško 1:3, Unior-Kovinar 2:1,
Tim Laško-Usnjar 1:1. Vrstni
red: Unior 34, Tim Laško 24,
Krško, Kovinar 18, Usnjar 11,
Kiv Vransko 9.
Rokomet
I. liga
Ženske - od 5. do 8. mesta - 4.
krog: Žalec-Kočevje 32:26
(15:14), Branik-Piran 27:15; 5.
krog: Branik-Žalec 18:17
(10:7), Piran-Kočevje 23:20.
Vrstni red: Branik 10, Žalec,
Piran 6, Kočevje 4.
Za obstanek - 4. krog: Ve-
grad-Bakovci 26:24 (13:9),
Kranj-Izola 17:20; 5. krog: Ve-
grad-Kranj 27:20 (ll:10)m
Bakovci-Izola 26:21. Vrstni
red: Vegrad 13, Izola 8, Bakov-
ci 5, Kranj 0.
Kegljanje
Območno prvenstvo
Dvojice - moški: 1. Vodeb-
Salobir (Ce) 1700, 2. P. Fidej-
Hašičič (Šošt) 1693, 3. Khnar-
Cenc (Ce) 1676, 4. S. Fidej-
Kramer (Šošt) 1668, 5. Brglez-
Milec (Ce) 1650, 6. Rošer-Srot
1635, 7. Žnidarič-Fideršek
1600, 8. Težak-Petek (vsi
Konj) 1570, 9. Oman-Zorko
(Piv) 1556, 10. Milač-Grilanc
(Kvit) 1550, 11. Križovnik-
Glavič (Šošt) 1549, 12. Žgank-
Terbuc (Kome) 1549, 13. Ko-
vačič-Valentič (Kvit) 1511, 14.
Blagojevič-Aleksič (Kov)
1500.
Ženske: 1. Podbrežnik-Ho-
jan (Šošt) 1536, 2. Kmeta-Sta-
jič 1521, 3. Koštomaj-Lesjak
(vse Mir) 1521, 4. Cilenšek-
Štampar (Kome) 1491, 5. Ra-
tajc-Košir (Mir) 1485, 6. Jurše-
Salomon (Kom) 1483, 7. Glu-
vič-Zubič 1472, 8. Filipčič-
Vengust (Mir) 1471, 9. Kova-
čič-Klokočovnik (Kome) 1450,
10. Drev-Prelog (Šošt) 1429,
11. Jazbinšek-Jeranko (Kome)
1427.
ŠI^TNI
KOLEDAR
Petelc, 19, 5.
Nogomet
Celje: Publikum-Mura (28.
krog I. lige, 17. 30).
Sobota, 20. 5.
Nogomet
Bakovci: Bakovci-Šentjur
(24. krog III. lige); Štore: Ko-
vinar-Tim Laško, Šoštanj: Us-
njar-Kiv Vransko, Krško: Kr-
ško-Unior (20. krog MNZ Ce-
lje, vse 17).
Nedelja, 21. 5.
Nogomet
Beltinci: Beltinci-Rudar (28.
krog I. lige); Rogaška Slatina:
Steklar-Mengeš, Domžale:
Domžale-Era Šmartno, Tr-
bovlje: Rudar-Radeče, Tumiš-
če: Tumišče-Dravinja (27.
krog II. Uge, vse 16. 30).
Nič, nato dvojne nagrade
Samo sedem igralcev je v 33. krogu športne
stavnice verjelo v zmago kubanskih rokometa-
šev proti slovenskim, a so se ušteli pri napove-
di nalsednjih parov. V 34. krogu je bil tako
nagradni sklad 20. 000 tolarjev, vse tipe pa je
pravilno napovedalo pet igralcev.
Pravilna napoved - 33. krog: Slovenija-Hr-
vaška 2, Slovenija-Kuba 2, Naklo-Rudar 2,
Železničar-Era Šmartno 1, Publikum-Mura 0;
34. krog: Ruadr (V)-Gorica 1, Primorje-Publi-
kum 1, Era Smartno-Rudar (T) 1, Radeče-Že-
lezničar 1, Branik-Žalec 1. Nagrajenci: Pepca
Majdič iz Zagorja (10000 tolarjev). Jelka Ran-
čigaj s Polzele (6000 tolarjev) in Marjanca Ko-
lar iz Šentjurja (4000 tolarjev).
Za sodelovanje v naslednjem krogu bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 20.
maja, ali če bodo najkasneje do 12. ure istega
dne oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stav-
bo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000
Celje, s pripisom Golding loto.
1. Nogomet: Beltinci - Rudar 10 2
2. Nogomet: Napredek - Era Šmartno 1      O 2
3. Nogomet: Rudar (T) - Radeče 1      O 2
4. Nogomet: Bakovci - Šentjur 10 2
5. Nogomet: Mura-Publikum 10 2
Ime in priimek:---
Naslov:__-
it.20. - 18. mal 199S
ŠPORT
1^
Večina že zadovoljna
y soboto začetek tekmovanj v teniških Igrah, ki bodo trajale
do 10. junija — Dvoboji ob sobotah In nedeljah
F*rava sezona teniških tek-
movanj na prostem se je pri
nas začela že pred desetimi
dnevi s tradicionalnim ATP
turnirjem Slovenia Open, ko-
nec tedna pa bo v vseh ligah
štartalo ekipno državno pr-
venstvo. V prvi in drugi ligi bo
vsak dvoboj obsegal šest iger
posameznikov in tri dvojic,
tretjeligaši pa imajo na spore-
du štiri igre posamezno in eno
dvojic.
Velenje: v končnico
Velenjčani bi bili zadovoljni
že z obstankom, s češkima
okrepitvama, trenerjem Ne-
ugebauerjem in mladim igral-
cem Šrejmo pa upajo celo na
končnico. Triglav, Slovan in
Soča so realno močnejši, za
preostalo prosto mesto v konč-
nici pa naj bi se potegovala še
oba mariborska kluba. Šrejma
še ni igralec za najmočnejše
dvoboje, v katerih se bo poz-
nala odsotnost Topčiča, ki je
v ZDA na študiju. Vrzel naj bi
z dvojno registracijo predvsem
v igrah dvojic zapolnil trener
ženske reprezentance Jure Bu-
kovec, za največji ekipni
uspeh pa bo velikega pomena
dober start na gostovanju
v Domžalah.
Celje: spet
s Furlanom
Lanski prvoUgaši so v svojo
ekipo vmili P\u-lana, medtem
ko bo Doberšek - zdaj je član
Cetisa - z dvojno registracijo
igral za Triglav. Večina verja-
me in upa v takojšnjo vrnitev
med najboljše, za katero se je
glavnina ekipe med dmgim
pripravljala tudi na Cresu.
Njihov zaveznik je žreb, saj
bodo oba derbija igrali v Mest-
nem parku: 27. maja z Žalcem
in naslednji dan še s Ptujem.
Eno najbolj vidnih vlog naj bi
imel komaj 15-letni Klemen
Sagadin, ki je že celjski igralec
številka dve, priložnost pa bo-
sta morda dobila tudi njegova
vrstnika Monf reda in Rak.
Žalec: slabe
Izkušnje z zvezo
Lani bi morali igrati v kva-
lifikacijah za popolnitev prve
lige, a jim je zveza odvzela
dmgoligaški naslov, ker
v dvoboju z Bistrico niso upo-
rabiU prijavljenih žog. »To je
že tretji primer dmgačne odlo-
čitve zveze,« pravi kapetan
ekipe Tadej Kmšič, ki priča-
kuje novo uvrstitev v samem
vrhu. Žalčani ocenjujejo, da
jim bo spet najbolj nevaren
Ptuj, čeprav ne podcenjujejo
niti Celja. Vmitev Bobovnika
je pomembna okrepitev, naj-
močnejši pa so v igrah dvojic.
Pred začetkom sezone so niha-
li med pomladitvijo ekipe in
Vnovim naskokom med najbolj-
šo osmerico, ki je realnost tudi
zaradi idealnih razmer za zim-
sko vadbo.
Konjice: že zdaj
zadovoljni
Dokončna pomladitev je os-
novna značilnost konjiške eki-
pe, ki je že skoraj desetletje
med dmgoligaši. Ponoviti lan-
sko 3. mesto bo zelo težko, boj
za obstanek pa tudi ne pride
v poštev in tako so misli
usmerjene k sredini lestvice.
Z dvojno registracijo bo spet
igral Spom (Šentjur), s kate-
rim so Konjice močne tudi
v igrah dvojic. Brez večjega
pokrovitelja se njihove želje
končajo že pri dmgi ligi, zato
pozimi v dvorani niso trenirali
pretirano veliko. Eden izmed
razlogov je tudi v neustrezni
podlagi (parket), zaradi po-
manjkanja denarja pa so se že
predlani morali odpovedati
organizaciji tumirja za slo-
venski pokal, pri katerem je
minimalni nagradni sklad ne-
kaj tisoč mark.
Mladost: trikrat
smola
Moštvo iz Rečice ob Savinji
je lani v tretji ligi imelo enako
število točk kot Medvode in
Trbovlje, zaradi slabše razlike
v nizih pa končalo za obema
tekmecema za napredovanje.
V podobnem položaju so se
znašli že tretjič in pred novim
startom pomladili ekipo. We-
iss je domače okolje že prera-
sel in odšel v Velenje, kjer so
jim velikodušno ponudili po-
moč. Kar štirije bodo z dvojno
registracijo lahko igrali za
Mladost, ki je edini klub
v Zgornji Savinjski dolini. Za-
nimanje za tenis je ogromno,
saj v regijski ligi igra deset
klubov z vseh koncev, glede na
nekoliko lažjo zasedbo v ligi
pa Rečičani vendarle računa-
jo, da se jim bo račun o osvoji-
tvi naslova prvaka končno
izšel.
Prva liga: Triglav, Maribor,
Branik, Domžale, Velenje, So-
ča, Koper, Slovan; druga liga:
Brežice, Celje, Ptuj, Krško, Bi-
strica, Radgona, Konjice, Ža-
lec; tretja liga: Ravne I, Meži-
caa, MG Laško, Ravne II, Ho-
če, Mladost Rečica.
MG Laško: brez
novosti
Marija Gradec Laško ekipe
v primerjavi z zadnjima dve-
ma sezona - obakrat so bili
tretji - ni spremenil in je tudi
prijavil minimalno število
igralcev. Že zaradi prostorske
omejitve o napredovanju sploh
ne razmišljajo in so še vedno
rekreativno naravnani klub.
Vsi so samouki, v klubi nimajo
niti vaditelja, toda uspehi vse-
eno niso zanemarljivi. Najbolj
izstopa Marko Sabolčki, ki je
v konkurenci dvanajstletnikov
že med najboljšo osmerico
v državi, kar je tudi posledica
bolj načrtne vadbe, za katero
skrbijo strokovnjaki iz Trbo-
velj.
ŽELJKO ZULE
NA KRATKO.
Nissebjerget: na dmgi dirki
EP v motokrosu do 125 ccm je
Sašo Kragelj (Banex) osvojil
šest točk. Prvo vožnjo je kon-
čal na 11. mestu, v drugi pa
zaradi padca šele 21.
Slovenj Gradec: na držav-
nem prvenstvu po pasovih 2.
Verdel (oranžni pas), 3. D.
Lupše, Škorjanc (oba rumeni
pas) in J. Lupše (zeleni pas, vsi
Sank).
Koper: na mednarodnem
tumirju v judu zmaga Petelin-
ška (do 95 kg), tretja Bel tram
(do 78 kg) in Sadžak (do 86
kg), med kadeti zmage Mah-
mutoviča (do 60 kg), M. Holer-
j a (do 65 kg) in Ceraja (nad 78
kg), dmga Kukič (do 50 kg) in
B. Holer (do 60 kg), tretji Bre-
zigar (do 46 kg), Ferjan (do 65
kg) in Lakner-Bevc (do 71 kg,
vsi L Reya).
Velenje: v 3. krogu območne
balinarske lige Žalec-Vegrad
8:8, Velenje-Megrad 5:11, Tr-
bovlje proste. Vrstni red: Ža-
lec 5, Trbovlje, Megrad 4, Ve-
grad 2, Velenje 0.
Velenje: na območnem pr-
venstvu dvojic v balinanju 1.
Ježovnik-Vodončnik (Treb), 2.
Krogot-Knez, 3. Melanšek-
Grenko, 4. Voglar- D. Grenko
(vsi RLV), 5. Glušič-Hudour-
nik (Veg). Vsi so se uvrstili na
regijsko prvenstvo.
Celje: spomladanski del od-
bojkarske lige - moški: Vizura
16, Kamen 12, Sirca, Papilon
12, Kovinotehna, PUV 2; žen-
ske: Kamen 16, Kovinotehna
12, Banka, Klima 10, Dobma,
Triglav 8, CID, Nitka 4, Cin-
kama 0.
Celje: končano je prvenstvo
v namiznem tenisu. Vrstni red:
Cetis 10, Kovinotehna 8, Obrt-
nik A 6, Obrtnik B 4, Nivo 2,
Cinkama 0.
Celje: po spomladanskem
delu košarkarskega prvenstva
Plan M, Gradiš 6, Izletnik 5,
Cinkama 2, Zlatama -1.
Celje: na uvodnem teniškem
tumirju rekreativcev zmagi
Tanjška in Jeriča.
Nova kegljaška kolajna
Na 7. mladinskem svetovnem prvenstvu v kegljanju za
mladinke je zastopstvo Miroteksa osvojilo novo kolajno.
V tekmovanju posameznic je Andreja Razlag s 480 keglji
postala podprvakinja in za naslovom zaostala za samo
šest kegljev.
Ekipa (Špoljar 435, Razlag 448, Filipčič 447, Ledinek
428) je bila četrta in samo sedem kegljev za bronastimi
Madžarkami, med dvojicami 6. Ledinek-Filipčič 459Č407
in 23. Špoljar-Razlag 373Č404. V finale posameznic se je
uvrstilo samo ducat najboljših iz ekipnega dela, razen
Razlagove pa je nastopila še Filipčičeva in s 439 keglji
zasedla 8. mesto. Za nastop v kombinaciji je veljal sešte-
vek iz ekipnega dela in prvenstva dvojic, v ducatu najbolj-
ših mladink na svetu pa je bila Ledinekova in s 1303
podrtimi keglji zasedla 10. mesto.
Okrepljeni v Beograd
Konec meseca bo v Beograd 21. evropski pokal prvakov
skupine C v atletiki. Med šestimi prvaki bo prvič v najbolj elitoj
konkurenci štartala tudi ekipa Kladivarja Cetisa, ki bo okrep.
Ijena z Bahitirijem, Kevom, Primcem in Terškom.
Za nastop na štadionu Crvene zvezde so prijavljeni Acman
(100, 200 m, 4x100 m), Kocuvan (400 m, 400 m ovire, 4x400 m)
U. Praprotnik (800 m, 4x400 m), Bahtiri (1500 m), Škoberne
(110 m ovire), Srebot (3000 m zapreke), Cankar (višina, daljava,
4x100 m), Kranjc (palica), A. Stepišnik (krogla). Prime (disk)'
Teršek (kopje), (kladivo), P. Praprotnik (4x100 m, 4x400 m)
Patm (4x100 m), Hartman (4x400 m).
Najboljši slepi šaliisti
Na državnem prvenstvu slepih in slabovidnih so se s celjskeg
področja uvrstili v olirnpijsko ekipo za leto 1996 Franček ij
Ivan Mlačnik ter Matej Žnuderl, ki so zasedli 3., 4. in 5.mesto
S Štajerskega si za mesto v reprezentanci slepih prizadevata š
Mirko Zupančič in Anton Janžekovič iz Maribora (7. in (
mesto). Tekmovanje, ki so ga pripravili na turistični kmet
Spodnji Jeročnik, v Lučah, je bilo borbeno. Zmagal je Zlat]
Iflevir iz Maribora in sicer pred Ivanom Komovcem iz Ljul
Ijane. '
A.V.i
Do malega finala
Drška Roš In najbrž tudi Matjaž Kolčan
bosta čez dva meseca nastopila na
mladinskem evropskem prvenstvu
v plavanju
Na plavalnem mitingu na
Dunaju je Urška Roš na 400 in
800 m prosto izpolnila normo
za nastop na mladinskem
evropskem prvenstvu v Žene-
vi, drugi Neptunov up Matjaž
Kolčan pa se je na 200 m hrbt-
no predpisanemu rezultatu
približal na manj kot tri od-
stotke, kar skoraj že pomeni
start v Švici.
Roš: Ves mesec sem bila na
pripravh v Olomoucu in Luk-
semburgu. Na 400 metrov sem
plavala 4:34,44, na najdaljši
progi 9:19,18 in krepko izbolj-
šala osebna rekorda. Stara
sem samo 14 let in zato je zame
že izpolnitev norme ogromen
uspeh.
Kolčan: Bolj sem vajen
majhnega bazena, zato imam
težave pri prehodu v 50-metr-
ski objekt. S časom 2:10,56 za
normo še za malenkost zaosta-
jam, a bi jo moral izpolniti.
V že omenjenih težavah pri
prehodu v večji bazen je dovolj
za približno pol sekunde boljši
rezultat.
Kaj je bilo na Dunaju odlo-
čilno za dober rezultat?
Roš: Kakovostne reprezen-
tančne priprave in nato start
na močnem mitingu v Luk-
semburgu. Dobila sem prve
mednarodne izkušnje, zato na
Dunaju ni bilo pretirane
treme.
Kolčan: Moja ocena je po-
vsem enakah.
Z uvrstitvijo na MEP sta pr-
va cilja dosegla. Kaj si obetata
od Švice?
Roš: V obeh disciplinah uvr-
stitev med 16 najboljših.
Z malim finalom bi bila zado-
voljna, če bo kaj več, pa toliko
bolje.
Kolčan: Konkurence prav-
zaprav sploh ne poznam. Le
s tremi sem že plaval in zato
več kot mali finale na načrtu-
jem. Vsekakor pa rezultat
okrog osebnega rekorda.
Načrti za naslednje sezone?
Roš: Glede na starost raču-
nam na popolno uveljavitev
v mladinski konkurenci in no-
ve nastope na MEP. Veliko bo
odvisno od razmer za vadbo,
ki v Celju niso idealne.
Kolčan: Treniramno v 25-
metrskem bazenu, na tekmo-
vanjih pa se moramo v hipu
prilagoditi večjemu. Stvari se
morajo v najkrajšem času ure-
diti, dmgače bo naš tmd za-
man. In tudi razumevanje uči-
teljev in vodstev šol, ki nama
omogočajo daljše izostanke.
TOMAŽ LUKAČ
Slovenske judoistke v Grižali
Judo klub Sankaku iz Celja pripravlja v soboto, 20.
maja, v osnovni šoli Griže prvo ekipno državno prvenstvo
za judoistke. Ob 19. uri bo eksibicijski nastop v judu
sorodnih veščinah Judo kluba Sankaku in osnovnošolcev
iz Griž, pol ure zatem pa finalno tekmovanje. IS
Vizija za konjeniški šport
Vizija, računalniški infor-
macijski inženirii^; iz Celja, je
v nedeljo podpisal sponzorsko
pogodbo o sodelovanju s Ko-
njeniškim klubom Celje s se-
dežem v Škof ji vasi.
Računalniško podjetje Vizi-
ja je sicer mlado podjetje, sta-
ro komaj osem let in zaposluje
22 strokovnjakov, vendar se je
že uspešno uveljavilo v sloven-
skem prostom, zlasti s svojimi
informacijskimi sistemi
v zdravstvu. Lani so prvi
v Sloveniji osvojili govomi
umestnik, veliko se ukvarjajo
z izobraževalnimi programi,
pri čemer je program Vseved
odkupil Zavod za šolstvo Re-
publike Slovenije.
Po izjavi direktorja Vizije
Tea Bizjaka so njihove odloči-
tve za sponzorstvo različnih
športnih ekip in dmštev ena
od dolgoročnih naložb za kre-
pitev poslovnega imidža in
imena firme. Tako so lani pod-
pirali celjski Neptun.
UM
Andi '95
Šest slovenskih alpinistov
odhaja v torek, 23. maja, v An-
de, natančneje v Cordiliciuo
Blanco v Pem. Dušan Debe-
lak, Aco Pepevnik, Tomaž Že-
rovnik, Andrej Govedič, Vik-
tor Mlinar in Aleš Nežmah, vsi
člani šentjurskega plezalnega
kluba Rifnik, se bodo spopri-
jeli z zahodno steno Hundoja,
ki ostaja osrednji problem
v Andih. 1200 metrov visoko
steno nameravajo preplezati
po prvenstveni smeri v alp-
skem stilu, v načrtu pa imajo
tudi nekaj ponovitev zahtev-
nih smeri v stenah Huascura-
na. Vmili se bodo 17. julija.
Odpravo »Andi '95« so pod-
prli naslednji pokrovitelji: Al-
pos Šentjur, Facig, Viva, Alek-
torinšlacije Selič, Telekom,
Makrocom, MM Ljubljana,
MSK, Agrocom in Peitid d.o.o.
KL
TENIŠKI KLUB
NETS
organizira
začetne In
nadaljevalne tečaje
za otroke In odrasle
Poleg tega pa tudi
tekmovalno teniško šolo.
Prijave in informacije dobite
na teniških igriščih hale Golo-
vec vsak dan od 17. do 18.
ure.
Cene za 100% avans:
BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENTR1001 16.090,00 + 10% PD
OLJNI GORILCIS PREDGR/LOP/POKR/DIZA 37.557,00 + 20% DP
ČRPALKA GRUNDFOS S HOLANDC11" 8.178,00 + 10% PD
EKSPANZIJSKA POSODA 351 3,320,00 + 20% PD
WC DESKE - LESENE, HRAST 2.299,00 + 20% PD
TUŠ KABINA KOTNA 80 x 80 10.028,00 -f 10% PD
ENOR. BATERIJA BELO-ZLATA ZA KOPALNO KAD
7.084,00 + 10% PD
UGODNO TUDI RADIATORJI,
PEČI, VENTILI IN DRUGO BLAGO
ZA INSTALACIJE.
Brezplačna dostava.
Za večje količine popust ali odložena plačila.
IKA ŽIRI - PRODAJALNA
LAŠKO, CELJSKA CESTA 25,
tel. 731-871, fax 731-413.
il. ao. - 18. mai
^9
RADIO
nogomet kot top medijski dogodek
0 finalu slovenskega pokala na Skalni kleti
y Celju v zadnjem času že
^Igo ni bilo na kupu toliko
^0ie sile kot preteklo sredo
. gkalni kleti na prvem final-
srečanju slovenskega no-
^ptetnega pokala med Bio-
^rt Publikumom in Muro.
jport je sicer že samo po sebi
udročje, ki vzbuja največ za-
ganja med novinarji, nogo-
pa še posebej, saj je še
^no najbolj priljubljen na
^etu, če pogledamo koliko
Jedalcev polni stadione. Pri
se z obiskom ne gre pose-
l^j pohvaliti, vendar pa je iz
^eseca v mesec bolje. Tudi na
j^alni kleti, kjer si je pokalni
gjale proti Muri, kljub slabe-
pu vremenu, ogledalo preko
J tisoč gledalcev. V Celju je
U^o nogomet ob rokometu in
po propadu hokeja najbolj pri-
Ijttbljen in gledan šport.
Finalno srečanje na Skalni
^leti, za katero je bilo zaradi
velikega števila akreditiranih
novinarjev potrebno narediti
dodatno montažno tribuno,
sta z neposrednim prenosom
spremljala Radio Murski val iz
Murske Sobote in Radio Celje,
z neposrednimi javljanji pa
Radio Slovenija, Radio Mari-
bor in Radio Štajerski val iz
Šmarja pri Jelšah, s posnetki
in reportažami Televizija Slo-
venija, Celjska kabelska tele-
vizija, VTV Velenje ter poroče-
valci vseh slovenskih dnevni-
kov, lokalalna časopisa Novi
tednik in Vestnik iz Murske
Sobote, športni tednik Ekipa
itn. Skratka novinarjev, kot že
dolgo ne na kakšnem šport-
nem dogodku v Celju.
Prav tako si je nogometni
spektakel v Celju ogledala vsa
nogometna smetana v Sloveni-
ji: predsednik NZS Rudi Za-
vrl, bivši predsednik NZJ dr.
Marko Ilešič, selektor sloven-
ske reprezentance dr. Zdenko
Verdenik, pa trenerji. Brane
Oblak (SCT Olimpija), Branko
Horjak (Maribor Branik), Bo-
jan Prašnikar (Rudar Velenje)
itn. Srečanje sta si ogledala
tudi župana obeh mest, direk-
torji številnih celjskih podje-
tij, športni menedžerji (med
drugim so prišli opazovat igro
Biostartovega Kamerunca
Ntoka) in drugi povabljenci.
Ob odličnem srečanju
v bundesligaškem ritmu (kot
je zapisal Delov komentator)
in v tako imenitnem vzdušju
so zavreli glasovi reporterjev,
zabliskali fotoaparati, »dela-
le« kamere in mikrofoni za iz-
jave, mnenja, komentarje,
analize. Radio Celje je poleg,
kot je že v navadi, tempera-
mentnega prenašanja našega
reporterja, posredoval tudi iz-
jave igralcev in trenerjev ter
vodstva iz obeh taborov pred
in po koncu srečanja. Na ta
način so tisti, ki so ostali do-
ma, lahko dobili izčrpano
predstavo o eni od nogometnih
tekem leta ne samo v Celju,
marveč tudi v Sloveniji. Po-
dobno bo tudi prihodnjo sredo
na stadionu Fazanerija v Mur-
ski Soboti, kjer upamo, da bo-
do celjski nogometaši na kon-
cu zmagovalci pokala in se še
drugič uvrstili v Evropo, naš
radio pa da bo imel priložnost
po etru ljubiteljem nogometa
na Celjskem posredovati
slavje.
Nogomet postaja spektaku-
larni medijski dogodek, še po-
sebej pa naj bi to prišlo do
izraza v novi sezoni, ko se bo
začela eUtna Uga deseterice
(tudi z Biostart Publikumom)
in bo praktično vsako srečanje
derbi. Temu primemo se bodo
odzvali tudi mediji (seveda tu-
di Radio Celje), za katere je
trend in obrazec delo, vsaj kar
zadeva pristop, lahko vrhun-
ski profesinalizem, kot ga de-
monstrirajo nekatere satelite-
ske televizije, kot na primer
SATI, Premiere, RTL, Evro-
sport, DSF itn ob prenosih
Bundeslige in evropskih poka-
lov. Seveda profesionalizem
v premem sorazmerju z denar-
jem, ki ga slovenski mediji
lahko namenijo za vrhunsko
»pokrivanje« športnih do-
godkov.
ROBERT GORJANC
Foto: MITJA UMNIK
ynogometnem cirkusu se sicer ne suče toliko lepotic kot v for-
tuli 1, zato pa se je nogometni reporter Radia Celje Goran
Obrez prisukal slovenski miss Janji Zupan. Ne vemo pa, ali mu
I po »huronskem* poročanju še ostalo kaj glasilk za pogovor
našo lepotico.
Bodo tako peli v mikrofone našega radia tudi po srečanju v Murski Soboti? Nogometaši Biostart
Publikuma med snemanjem na javnega spota v studiu Radia Celje.
Pidži in countnr
na Radiu Ceije
Na našem radiu ste lahk<
v zadnjem času zasledili še en<
specializirano glasbeno odda-
jo. To je oddaja o country glas-
bi, katere domovina so seveda
Združene države Amerike
središče pa Nashville v zvezni
državi Tennesse. Countr)
glasba je priljubljena tudi pri
nas, čeravno nimamo ravno na
pretek lastne produkcije. Tre-
nutno je edini pravi avtor in
zvezdnik Milan Pečovnik-Pid-
ži, pred leti pa se spominjamo
tudi mariborske skupine Po-
horje Express in hrvaške sku-
pine Plava trava zaborava.
Oddaja o countrv glasbi je
na sporedu vsak drugi četrtek
ob 21. uri, v njej pa vrtimo
ameriške country uspešnice.
Tokrat pa se ljubiteljem cotm-
try glasbe obeta še posebna
poslastica, saj bo danes ob 21.
uri na Radiu Celje gost v živo
Milan Pečovnik-Pidži, profe-
sor telesne vzgoje, doma iz
Slovenj Gradca, zdaj pa živi in
dela v Mariboru.
Poslušalcem Radia Celje bc
predstavil svoje novi CD Naji-
no slovo, na kateri so tudi pe-
smi, ki so izšle na kaseti Slo-
venske narodne - country. Po-
datki iz prodajaln kažejo, ds
so kasete takoj pošle in da j €
Pidži s kombinacijo sloven-
skih narodnih v country izved-
bi res zadel v polno. Danes oh
21. uri boste tako imeli prilož-
nost, da se res naužijete slo-
venske coxmtry glasbe in da
Pidži j a povprašate po kakšni
zanimivosti.
Povejmo pa še to, da se z Mi-
lanom Pečovnikom-Pidžijem
dogovarjamo, da bi sam pri-
pravljal in vodil oddaje o co-
untry glasbi na Radiu Celje.
Obstaja veUko možnosti za to,
o rezultatih pogovorov pa bo-
ste izvedeli prihodnjič.
r sodoto KaraoKe
z Dejo Mušič v oddali GJŽ
Slovenci smo narod, ki rad
prepeva, čeprav potrebujemo
nekaj korajže. Nekateri potre-
bujejo kozarček alkoholnega,
lia si sprostijo spone, vse več
pa je takih, ki si želijo zapeti
s pomočjo karaok.
Karaoke so nastale leta 1974
na Japonskem. Zamislili so si
jih tovarnarji, da bi popestrili
delavcem prosto uro med de-
lavnikom. Pri nas so sicer red-
iti, ki med malico prepevajo,
*lo pa se je >prijela< oddaja
Karaoke, ki jo vodi Deja
Mušič.
Deja pravi, da je zanimanje
strahotno, saj včasih pride na
»vdicijo tudi do tisoč kandida-
|ov, predvsem otrok. Najraje si
izbirajo trenutno popularne
Pesmice. Preko karaok so pev-
*o razgaUli tudi marsikatere-
8a znanega Slovenca, ki se tu-
^ na ta način poskušajo pri-
■»ližati ljudstvu in si nabrati
točke.
Namen Karaok pa je pred-
vsem ta, da dobijo ljudje mož-
nost za >svojih pet minut< na
odru. Večina izmed sodelujo-
čih sicer nikoli ne bi stopila na
oder. Namen karaok ni iskanje
novih talentov, pač pa sprosti-
tev, dobra volja...
V akciji Iščemo uspešnico
petdesetletja smo prejeli blizu
15 tisoč glasovnic. Na petkovi
zaključni prireditvi v celjskem
Golovcu smo izžrebali tri.
Glavni pokrovitelj akcije, tr-
govsko podjetje Emona Mer-
kur, je izžrebancem namenilo
tri nagrade:
3. nagrada: prava kava - za
1.500 skodelic. S kavo bo vsaj
eno leto preskrbljen Ciril Žmi-
tek iz Blejske Dobrave.
2. nagrada: pralni prašek
- za 1850 kilogramov perila.
Cene Brodar iz Kisovca bo
lahko pral za celo vas.
1. nagrada: sanjsko potova-
nje v špansko turistično pre-
stolnico Lloret de Mar - deset
dni za dve osebi. Ole! Darji
Umek iz Litije želimo lepe po-
čitnice. Če pa še razmišlja, ko-
ga bo vzela s seboj - Darja, mi
jih imamo veliko na zalogi.....
SIMONA H2O
Odgovorni urednik: Mitja Unuft.
PomiWnik odgovornega urednika: Robert Gorjaac.
UfcdniStvo: Simoaa Brglez, Nataša Gerfceš, VesBa LejU. Sensrja MItič. Mateja
Podjed. Vida TaiAo. Jaaez Vedeaili in Tone VraW.
Glasbeni urednik: Slane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 442 500.
Studio: 441 .110, 441  510.
Odbor 31. tradicionalne turistične
prireditve »Pivo in cvetje«
pri Turističnem društvu Laško in Zveza kulturnih
organizacij Občine Laško
pripravljata in organizirata »Ohcet po stari šegi«.
Za izvedbo ohceti iščeta par, k\ bi se
poročil na omenjeni prireditvi,
ki bo v nedeljo, 16. julija 1995 ob 10. uri v Laškem.
Prednost imajo pari, ki so iz laške občine, ki delujejo
v kulturnih društvih laške občine in še nimajo otrok.
Fantje in dekleta, korajža velja!
Zadt\\\ rok za prijavo je nedelja, 28. maj 1995.
Prijavo pošljite na naslov: Zveza kulturnih organiza-
cij občine Laško s pripisom »za ohcet«.
K imenu in priimku pripišite še letnico rojstva, po-
klic in naslov.
če bo prijavljenih več parov, ki izpolnjujejo pogoje,
bo par izbran na eni od javnih prireditev 30 dni pred
ohcetjo.
Št.20. - 18. mal 1995
REPORTAŽA
Ob polni luni na
muhasto goro
Alpinist Aco Pepevnik Iz Šentjurja po dvajsetih letih prvi Štajerc, ki Je stal na vrhu
Cho OJu, šeste najvišje gore na svetu - Trinajsti Slovenec na tem vrhu
Odprava »Cho Oju '95«, ki
jo je organiziral alpinistični
odsek Impol iz Slovenske Bi-
strice, je odšla na pot proti
8201 meter visoki gori marca
letos. Osem alpinistov se je
podalo viharnemu izzivu na-
proti. Vedeli so, da je Cho
Oju muhasta lepotica, in če-
tudi bi fante povsem mimo
pričakala, bi še zmeraj po-
trebovali tisto majceno in
čudežno reč, ki navsezadnje
razplete gorniško življenje in
prizadevanje. To je sreča.
Tokrat se je na konice pre-
mraženih prstov ujela Acu
Pepevniku, edinemu članu
odprave, ki je stopil na tega
osemtisočaka. Ko je pričel
plezati, je svetila polna lima.
Uspelo mu je 18. aprila ob 9.
uri in 5 minut.
V bazo
Vodja odprave Impol Da-
nilo Tič, člani Marjan Frešer,
zdravnik Gk)razd Bunc, Mat-
jaž Pečovnik, Aco Pepevnik,
Milan Romih in Simon Unuk
so odšli iz domovine 12. mar-
ca, v Amsterdamu pa se jim
je pridružil še Fred Randall,
zdravnik iz ZDA. Naslednja
postaja je bil Katmandu, od
koder so poleteli z ruskim
helikopterjem v nepalsko
vasico Luklo in pričeli s pri-
vajanjem na višino. »Utabo-
rili smo se pod Island Pe-
akom in se po osmih dneh
aklimatizacije povzpeli na
ta, 6187 metrov visok vrh,«
pripoveduje Aco Pepevnik,
»nakar smo se vrnili v Kat-
mandu, kjer smo se dobro
najedli in odpočili.«
Z eno izmed tibetanskih
agencij so uredili vse potreb-
ne podrobnosti za nadaljnje
potovanje in se 30. marca
zvečer odpeljali z avtomobi-
lom proti nepalsko kitajski
meji. Za sto kilometrov poti
po izredno slabih cestah so
porabili celo noč: »Formal-
nosti na meji smo na naše
presenečenje uredili never-
jetno hitro. Pred šestimi leti
so nam na tej isti meji hoteli
zapleniti celo tuje revije...
Tokrat je šlo vse kot po
2. aprila so prišli v mesto
Tigri v notranjosti Tibeta,
nato pa se naslednji dan
ustavili v »avtomobilski ba-
zi«, postaji za kamione in
džipe: »Od tam smo potrebo-
vali tri dni do >prave baze<
pod Cho Ojom. Že takrat
smo vedeli, da bo pihal mo-
čan veter. Ponoči nam je na-
mreč močan orkanski veter
odnesel veliko ponjavo, s ka-
tero naj bi prekrili kuhinjo.
Pa smo ostali brez strehe nad
glavo. Na 5600 metrih smo si
v dveh dneh uredili bazo ta-
ko, da bi bilo naše bivanje
čim bolj prijetno. Ker smo
bili že dobro aklimatizirani,
smo lahko takoj pričeli dela-
ti na hribu.« Temperature so
bile zelo nizke, ponoči okoli
—20 stopinj Celzija, podnevi
pa nikoli nad ničlo. Obetal se
je vzpon v hudem mrazu.
Prva dva tabora
že v Nepalu so se odpravi
pridružili šerpe Lakma, Rin-
zi in Tsering. Dvajsetletne-
mu Lakmi se takrat še sanja-
lo ni, da ga čaka huda preiz-
kušnja. Prav lahko bi ga sta-
la življenje.
Aco Pepevnik in Milan Ro-
mih sta postavila tabor 1 na
višini 6400 metrov in nasled-
njih 400 višinskih metrov
premagala kar v prvem po-
skusu. To je bilo 9. aprila.
Naslednjo navezo, v kateri
sta bila Simon Unuk in Mar-
jan Frešer, je iz prvega tabo-
ra pregnal močan orkanski
veter, ki jima je preprečil na-
daljnji vzpon in postavitev
drugega tabora. 15. aprila so
Danilo Tič, Matjaž Pečovnik
in šerpa Rinzi postavili tabor
2 na 7000 metrih. »Pričeli
smo se pripravljati na konč-
ni cilj,« pripoveduje Aco Pe-
pevnik. »Manjkal je le še ta-
bor 3. V tistem času pa je
cela ekipa zbolela. Nekateri
so dobili vročino, angino, eni
celo pljučnico. Imeli smo dva
zdravnika, eden je zbolel,
drugi pa je imel polne roke
dela.«
V naslednjem poskusu sta
Aco Pepevnik in šerpa Lak-
ma 17. aprila postavila zad-
nji, tretji tabor na višini
7400 metrov, čeprav so ga
prvotno načrtovali na 7600
metrih: »Tabora na tehnično
zahtevnem in grdo zaledene-
lem delu ni bilo enostavno
postaviti. S šerpo sva eno
noč prespala v taboru 1, po-
tem napredovala do drugega
tabora, takrat pa se je dečko
že zelo slabo počutil. Pred
nama je bilo še pol hriba.
Nosila sva šotor, spalne vre-
če, kuhalnik, plin, nekaj hra-
ne, vse skupaj je tehtalo
kakšnih 12 kilogramov, kar
pa za vzpon na veliki višini
ni malo. Dihanje v takih po-
gojih je pač zgodba zase. Di-
haš trikrat bolj intenzivno
kot v normalnih razmerah.«
Tabor sta vendarle uspešno
postavila, potem pa je šerpo
zgrabila višinska bolezen;
postal je popolnoma apati-
čen, odsoten, brez vsakega
zanimanja za dogajanje oko-
li sebe. Pred tem sta se
z Acom celo menila, da bi se
z vrhom spopadla oba. Kajti
za mladega Lakmo bi bil
vzpon na osemtisočaka izje-
men uspeh, ki bi mu v pri-
hodnosti prinesel prednost-
ne točke pred ostalimi šerpa-
mi. Druge odprave bi Lakmo
jemale s seboj kot uspešnega
šerpo. Žal. Ostal bo brez
vrha.
»S šerpo je bilo vedno
slabše. V šotoru je nešteto-
krat bruhal, kamorkoli je
pogledal, je bruhal; po meni,
po tleh, po vrečah, povsod,«
se spomni Aco. Taferat si je
sam pri sebi dejal: Potrpež-
ljivo moram čakati uro, ko
bom lahko zapustil šotor.
Naj pusti bolnega šerpo in
gre proti vrhu? Lakma je za-
trjeval, da bo lahko počakal
deset ali dvanajst ur v šoto-1
ru. Pepevnika so po radijski
zvezi spodbudili še tovariši
iz baze. Pojdi! j
Proti vrhu I
čakal je polno luno. Člaa|
odprave so natančno proučil
li plezalne pogoje in med
drugim prišli do zaključka,;
da je vreme ob polni luni
lepše. Pregledali so razne-
koledarje, pretehtali razmeri
re prejšnjih vzponov na Chd
Oju in tako verjeli, da jim hm
polna luna prinesla lepo vre-
me. Cho Oju je lahko zaradi j
vetra in padavin zelo ne-
varna.
»Plezati sem začel ob dveh
zjutraj. Bila je še noč, kajti
polna luna je posvetila šele
čez dobro uro. In sem šibal
proti vrhu po Messnerjevi
varianti,« pripoveduje Aco
Pepevnik. »Ko sem priplezal
na višino 8100 metrov, so se
zame stenske težave končale.
Pred menoj je bil le še plato,
dolg kakšnih 500 ali 600 me-
trov, v katerih pa se dvigneš
le za okoli 100 višinskih me-
trov. Ko premaguješ plato,
sploh ne veš, kje je pravza-
prav vrh. Že prej sem vedel,
da se bom orientiral po Mont
Everestu. Pomikaš se po sre-
dini platoja, in ko zagledaš
streho sveta, oddaljeno okoli
30 zračnih kilometrov, ta-
Četrti dan po osvojitvi vrha, v tibetanski vasi Tigri. Aco Pepev-
nik, po vzponu lažji za kakšnih dvanajst kilogramov. Radost je
šele na poti, vedno pride kasneje. Ko si že v domačem raju, stran
od pustih tibetanskih planot. Po vsakem vzponu ima življenje
svetlejše barve. Prav vse znaš na novo ceniti, pravi Aco Pe-
pevnik*   .       _       ■ , . . ,
Zgornji del stene Cho Oja. Označena sta Messnerjeva vartant
18. aprila ob 9. uri in 5 minut na vrhu Cho Oja. Pihal je močan veter, z jakostjo od 80 do 100
kilometrov na uro, temperatura je bila okoli -40 stopinj Celzija. Aco Pepevnik se je fotografiral
sam. V ozadju levo je Mont Everest, desno Lhotse.
Na višini 6800 metrov. Alpinisti so pritrdili vrv.
Po vrnitvi z vrha v taboru 3, na višini 7400 metrov.
it. 20. - 10. mai ^99B
REPORTAŽA
20,21
Trdoživi geni
vrliunsicega
ifirurga
Dr. Zvonimir Šušteršič, prvi mož v povojni zgodovini
celiske bolnišnice: »y skrajno nemogočih razmerah
smo Izvajali tudi najzahtevnejše operacije^'
Revno opremljeno celj-
sko bolnišnico, pred skoraj
petdesetimi leti bolj po-
dobno lazaretu, je iz sivine
dvigal človek, ki je svoje
življenje posvetil medicini.
Dr. Zvonimir Šušteršič je
zbral okoli sebe predane
zdravnike, ki so želeli
ustvariti vzorno bolnišni-
co. To je bila homogena
skupina ljudi, ki so z bol-
nišnico živeli in kljub pri-
mitivnim osnovnim medi-
cinskim pripomočkom ti-
stega časa in obupno po-
manjkljivi tehnični infra-
strukturi marsikdaj delali
čudeže. Nad krojenjem so-
dobne bolnišnice pa je vi-
sela trda roka primarija
Šušteršiča, izjemnega ki-
rurga, ki je od svojih
zdravnikov ob brezhibnem
poznavanju stroke in brez-
pogojni disciplini zahteval
še zagnanost. Od nikogar
pa ne več kot od sebe.
»Kdor ni zdravnik z dušo
in srcem, ta ne bo nikoli
dosegel vrhunskih rezulta-
tov,« je prepričan dr. Šu-
šteršič. Breme triinosem-
desetih let ni do današnje-
ga dne niti za drobno senco
potemnilo iskrivega duha.
Njegove izredno bogate
življenjske poti ni lahko
prenesti na papir, izločiti
dogodke, ki so morda manj
pomembni. Vendar tudi on
sam meni, da so naše poti,
ki jih preživimo, sestavlje-
ne iz drobcev. Iz doživljanj,
dogodkov in trenutkov. Vse
skupaj se ujame v celoto
enega življenja.
Prava odločitev
»Bil sem apotekarski sin,
pri nas pa smo zmeraj ceni-
li zdravnike kot posebne
ljudi. Bili so spoštovani,
imeli so tudi dokaj dobre
dohodke, vendar so ogrom-
no garali,« pripoveduje
primarij Šušteršič. »Kot
otrok družinskega življenja
skoraj nisem poznal. Očeta
sem izgubil pri petih letih,
ob mladi materi pa sem ži-
vel bolj samorastniško živ-
ljenje. Šele ko sem kot de-
setletnik prišel v Ljubljano
na gimnazijo, sem v striče-
vi družini videl, kaj pomeni
družina. Prva leta v gimna-
ziji za otroka, ki je prišel
s pomanjkljivim znanjem
iz podeželske šole, ni bilo
lahko. Zanimivo je, da nas
je bilo v prvem razredu
gimnazije šestdeset, matu-
riralo nas je le šestnajst.
Selekcija je bila velika,
vendar so bili tisti, ki so
maturirali, za nadaljnji
študij res sposobni.«
Po maturi se je vpisal na
medicinsko fakulteto: »Za
odločitev, da sem se usme-
ril na to pot, niti nisem
imel kakšnega posebnega
vzroka. Izrazitih talentov
nisem imel za nobenega od
predmetov, ki smo se jih
učili v gimnaziji; bil sem
povprečen za jezike, morda
v matematiki malce boljši,
vendar tudi ne tako dober,
da bi se posvetil tehniki.
Nekateri, ki so bili slabši
matematiki, so študirali
tehniko, postali pa so pov-
prečni inženirji. Sam sem
se odločil za medicino. Štu-
dirati sem pričel v Ljublja-
ni, promoviral pa v Zagre-
bu. Takrat sem imel željo,
da bi se posvetil razisko-
valno teoretični medicini.«
Postal je asistent na za-
grebškem farmakološkem
inštitutu, kjer je delal brez-
plačno kot prostovoljec.
V tistih časih mladi zdrav-
niki, ki so se želeli speciali-
zirati, dolgo niso dobili
plačanih mest. Pri svojem
raziskovalnem delu je od-
kril novost, ki so jo objavili
v strokovni reviji. Kot prvi
avtor članka se je podpisal
njegov predstojnik inštitu-
ta, ki pa pri delu sploh ni
sodeloval. Mladi zdravnik
se je spri s šefom in presed-
lal na kirurgijo. Nanj je ča-
kalo plačano mesto zdrav-
nika pripravnika v ljub-
ljanski bolnišnici, ob tem
tudi izkušnje vojnega časa
in prvo pridobivanje zna-
nja iz kirurške stroke.
Učenje ob bolniški
postelji
»Leta 1939 je bila ljub-
ljanska medicina, posebej
kirurgija, na sorazmerno
visoki ravni in ni zaostaja-
la za takratno srednjee-
vropsko,« se spominja pri-
marij Šušteršič. »Kirurgija
je imela tri oddelke, I. in II.
kirurgijo ter kirurško kli-
niko. Delal sem na I. kirur-
giji, kjer sta bila dva odlič-
na kirurga. Baje in Kune.
Slednji je bil moj mentor
do konca okupacije in pri
njem sem se izredno veliko
naučil.«
Med vojno je po svojih
močeh podpiral osvobodil-
no gibanje, vendar se ni ni-
koli politično angažiral.
Sodeloval je le kot zdrav-
nik. Zdravil je ranjene par-
tizane, šel tudi na teren, če
je bilo treba: »Bil sem šef
odseka za vojne poškodbe,
kjer so imeli nadzor nad
poškodovanci najprej Itali-
jani, nato pa pripadniki
SS. V tej enoti smo skrivaj
sprejemali ranjene partiza-
ne pod napačnimi imeni.
Tik pred koncem vojne so
me odkrili, januarja 1945
zaprli in le malo je manjka-
lo, pa bi me odpeljali z zad-
njim transportom v Dac-
hau. Rešil me je znanec, ki-
rurg Janko Janež, ki je imel
velik ugled v domobranski
organizaciji. Po kapitulaci-
ji je emigriral in končno
postal imeniten kirurg - mi-
sijonar na Tajvanu.«
V vojnem času je dr. Šu-
šteršič pridobil pri zdrav-
ljenju vojnih poškodb pre-
cej izkušenj iz tovrstne ki-
rurgije. Oskrbel je tudi
okoli 50 poškodb živcev, in
to brez kakšne fine mikro-
skopske tehnike.
Takoj po vojni je v Ljub-
ljani nastala nova klinika,
v kateri so združili vse tri
kinirške oddelke, vodstvo
pa je prevzel dr. Lavrič,
glavni kirurg JLA in Titov
osebni zdravnik: »Bil je
izredno dober kirurg, med
vojno interniran v Italijo.
Ko so ga zavezniki osvobo-
dili, je postal kirurg v za-
vezniški bolnišnici v Bari-
ju, kjer se je ob delu z an-
gleškimi kirurgi seznanil
z ogromnim napredkom
zahodne medicine, posebno
kirurgije. Ta je bila zgraje-
na na popolnoma novih
doktrinah, oprta na nova
dognanja v patofiziologiji
in farmakologiji. Razvila je
čisto nove diagnostične in
terapevtske metode: ane-
stezijo, reanimacijo, vzdr-
ževanje pacientove kondi-
cije, terapije z antibi-
otiki ...«
Mladi Šušteršič, poln de-
lovne energije in želje, da
bi postal dober kirurg, je
iskal vsako priložnost, da
bi prijel za skalpel: »Mlajši
smo začeli z delom ob še-
stih in operirali najdalj do
osmih, ko so prevzeli delo
starejši kirurgi, ki smo jim
asistirali tja do dvanajste
ali trinajste ure. Šele nato
smo zopet pi-išli na vrsto mi
in pristopili k operacijski
mizi. Operiranje se je za-
vleklo včasih tudi do šest-
najste ure, ko se je začelo
spet redno delo. Dostikrat
smo delali nepretrgoma od
ranega jutra do večernih
ur, v zelo slabih pogojih.
Na voljo je bila ena sama
aseptična operacijska soba,
v kateri sta bili dve mizi.
V sosednjem prostoru, brez
vmesnih vrat, so bili kuhal-
niki za instrumente in av-
toklavi. Že dvanajst ljudi
- pri vsaki mizi pacient, šti-
ri ali pet izvajalcev in naj-
manj ena oseba za strežbo
- zasičijo zrak z vlago in
toploto. K temu je prišla še
para iz sterilizacijskega
prostora in etemi hlapi.
Vse to je v tesno zaprtem
prostoru povzročalo komaj
znosno atmosfero. Take
napore so zmogli le najtrd-
nejši kirurgi.«
Kljub slabim pogojem je
ljubljanska klinika držala
korak s takratno evropsko.
Mladi kirurgi so po oprav-
ljeni specializaciji pravilo-
ma dobivali štipendije za
študij v tujini, se tako sez-
nanjali s strokovnimi no-
vostmi evropskih klinik in
jih z majhnim časovnim za-
mikom prenašali v Ljublja-
no. Medicina je skokoma
napredovala, in vendar je
bil to čas, ko je bil napre-
dek stroke odvisen pred-
vsem od človekove spret-
nosti in manj od tehničnih
pripomočkov. Uspevali so
izvrstni tehniki. »A če se ne
bi usposabljal v tako
skronmih pogojih,« meni
dr. Šušteršič, »bi bil tudi
v zaostali celjski bolnišnici
brez moči.«
V Celje s posebno
nalogo
v začetku leta 1948 so ga
poslali v Celje, z direktivo,
da razvije sodoben kirur-
gični oddelek in spravi
v red anarhično in nedo-
grajeno bolnišnico, ki je
imela komaj dvanajst
zdravnikov na šestih od-
delkih, bila je brez vsake
medicinske infrastrukture
in s popolnoma nezadostno
tehnično opremo. Primari-
jeva ljubezen do medicine
in zagnanost je bila ravno
tisto, kar je ta ustanova, ki
jo je takrat upravičeno
imenoval lazaret, krvavo
potrebovala.
»Ob mojem prihodu
v Celje je imela kirurgija
eno samo ustrezno opera-
cijsko sobo. Oskrba z vodo,
kurjavo in elektriko je bila
nezadostna. Elekrtični tok
so dovajali iz večih trans-
Dr. Zvonimir Šušteršič je
ob letošnjem občinskem
prazniku prejel Zlati celj-
ski grb za življenjsko delo.
formatorjev različnih na-
petosti, zato so se dogajale
pri vtičnicah zamenjave in
s tem okvare aparatov. Od-
vajanje fekalij in meteor-
skih vod je bilo neurejeno.
Ni bilo osnovnih pripo-
močkov za odlaganje smeti
in organskih odpadkov.
Organski odpadki, vključ-
no z amputiranimi udi, so
se zbirali okrog majhne za-
žigalne pečice ob mrtvašni-
ci, kjer je bilo leglo mrčesa
in podgan. Najprej smo
morali urediti napajanje
z elektriko, vodo, provizo-
rično kanalizacijo in pre-
potrebni krema torij, šele
nato pa smo lahko do leta
1952 zgradili in usposobili
fimkcionalni blok, s kate-
rim je dobila bolnišnica os-
novno medicinsko infra-
strukturo.« Ta blok je delo-
val kot katalizator za dvig
strokovnega dela celotnega
zavoda.
Šušteršič je ob ostalih
nalogah največjo pozornost
posvečal kirurgiji: »Ur-
gentna kirurgija je bila
v Celju na izjemno visoki
ravni. Oskrbeli smo, deni-
mo, 13 poškodb srca (vbod
ali prebod z nožem) in dva-
najst pacientov je ostalo ži-
vih. Znali smo oskrbeti tu-
di razcefrane bronhe, ki
sem jih uspešno operiral po
takrat še neznani improvi-
zirani metodi. To je bila
redkost v svetovnem meri-
lu. Vse to je bilo možno, ker
smo izvajali vso takrat
znano kirurgijo na vseh or-
ganskih sistemih in imeli
ustrezno opremo ter uspo- .
sobljene kadre. Bili smo iz- '
jemno homogen in prizade- ■
ven tim. Kirurgi sploh ni-
smo poznali življenja izven
zavoda. V bolnišnici smo
živeli kot ena družina, prav
vsi pa smo si prizadevali za
čim večji napredek stroke.
Ravno kirurgija je bila go-
nilna sila napredka, tista
naj udarnejša četa.«
Prvih petnajst let je pri-
marij delal po najmanj
dvanajst ur dnevno, s tem
da je vsako drugo noč še
dežural.
Na ekipo zdravnikov je
položil odločno roko, ne-
mara je tudi zato iz trde
Šušteršičeve šole izšla vr-
sta vrhunskih kirurgov.
Prijemi za vzgajanje do-
brih zdravnikov so bili ra-
zlični: »Vsako jutro smo
imeli kirurške sestanke, na
katerih sem vpričo vseh
zdraviiikov pregledal rent-
genske slike prejšnjega
dne. Potem so oni poročali
o resnejših primerih in po-
jasnjevali, kako so reševali
posamezne situacije. Na ta
način so pridobivali zna-
nje.« Strokovne pomanjk-
ljivosti je skušal korigirati
tudi s pomočjo patologa.
Na novo je postavil odde-
lek za patologijo in uvedel,
da so morali biti vsi v bol-
nišnici umrli pacienti ob-
ducirani. Enkrat tedensko
je izven delovnega časa po-
klical na poseben sestanek
vse zdravnike. Lečeči
zdravnik je moral prečitati
popis bolezni, diagnozo in
terapijo, nato pa je svoje
ugotovitve povedal obdu-
cent. Je bil način zdravlje-
nja adekvaten z ugotovi-
tvami obdukcije? Medicin-
ci so ta srečanja v žargonu
krstili za >mrliške se-
stanke<.
Skoraj dve desetletji je
živel samo za svojo bolniš-
nico. Osnoval je anestezi-
ologijo oziroma reanimato-
logijo, na njegovo pobudo
so skonstruirali anestezij-
ski aparat, ki je omogočal
operacije na odprtem prs-
nem košu. Prvo veliko ope-
racijo na pljučih je uspešno
opravil že leta 1949. Uve-
del je sodobno žilno kirur-
gijo, pa vse potrebne endo-
skopske in kontrastne
rentgenske preiskave. Veli-
ko je prispeval k sodobni
oskrbi poškodb roke in
kostnih zlomov. Uvedel je
operativno zdravljenje
fraktur, za zlome stegne-
ničnega vratu pa skonstru-
iral poseben pritezni vijak,
katerega zamisel se je uve-
ljavila v svetu in je še danes
možna metoda izbora, se-
veda nekoliko izpopolnje-
na. Celjska kirurgija je za-
voljo njegovega truda do-
bila sodobno zasnovan
operacijski blok s tremi
operacijskimi sobami in
prostori za intenzivno tera-
pijo-
Se in še bi lahko našte-
vali delovne dosežke dr.
Šušteršiča, vendar opozo-
rimo le, da so njegovo rav-
nateljsko pot leta 1955 pre-
kinile politične spletke. Ni
ustrezal vodilnim struktu-
ram, in ko so ocenili, da je
bolnišnica že dovolj razvi-
ta, so mu odvzeli ravnatelj-
sko mesto. Do leta 1965 je
bil predstojnik kirurgije,
nato še predstojnik urolo-
škega oddelka, ki je danes
med vodilnimi v Sloveniji.
Kot svetnik se je upokojil
pred štirinajstimi leti in
odšel živet v Ljubljano.
Po duši pa je za zmeraj
ostal zdravnik. Prav nič ga
ni moglo odvrniti: »V svoji
stroki sem bil vedno nepo-
pustljiv, in ker nisem znal
delati po direktivah, sem
postal nezaželen. Veliko-
krat so me potlačili, nikoli
pa zlomili. V moji miselno-
sti me spodbuja Kipplingo-
ve verz, ki pravi nekako ta-
kole: Če si sposoben, da
gledaš, kako se ruši vse,
kar si zgradil, vendar se
kljub temu postaviš na no-
ge in to ponovno gradiš
- potem si pravi mož.«
KSENIJA LEKIČ
Foto: PELIKAN
Primarij docent dr. Zvonimir Šušteršič o današnjem
zdravstvu: »^Preveč je tarnanja in preveč je zaposlenih.
Kirurugje dober, če vsak dan operira. Prevelika speciali-
zacija je za slovensko medicino predraga. Imamo celo
subspecializacije v torakalni, kardiovaskularni, plastič-
ni, nevrokirurgiji, ni pa toliko bolezenskih primerov, da
bi se lahko vsi ti superspecialisti v vseh teh strokah
dnevno udejstvovali.*
Celjska bolnišnica je v Šušieršičevih časih doživela tri velike poplave. Ena je bila junija 1954. Na nasutem dovozu
v kirurške ambulante ležijo trupla utopljenih živali.
it.20. - 18. maf 1995
PISMA BRALCEV
»5
Mačehovski
odnos do
primarnih
športov
v soboto, 15. aprila je bil
vzpon na Celjsko kočo, organi-
zirala sta ga športni klub Spi-
ridon in kolesarski klub Bike,
oba iz Celja.
V sestavku »Mačehovski od-
nos do primarnih športov« kri-
tizirata slab odnos upravnika
Celjske koče. Kolikor vem sam
in mnogo naših rednih gostov,
sem jim nudil ves prostor v ko-
či in zunanjo pripravo, kjer so
delili golaž in svojo pijačo. Zu-
naj smo pripravili mize, koše
za odpadke, koristili so notra-
nje prostore (za pijačo in jeda-
čo), vrt in stranišče. Imeli smo
svojega redarja, ki je sproti
brisal mize (golaž je bil v meh-
kih krožnikih), pospravljal za
njimi smeti (ni jih bilo malo),
pregledoval stranišče.
Kar pa tiče mačehovskega
odnosa, smo jim nudili preko
dvesto čajev z limono, tudi
žganje po želji, seveda vse za-
stonj. Mislim, da bi se lahko
zahvalili tudi upravniku Celj-
ske koče, ker plačuje redno vse
davke! Okrepčevalnica Čater,
ki se ji Spiridon in Bike zahva-
ljujeta, pa do danes še ni pri-
javljena na občini in ne plaču-
je nobenih davkov. Upam, da
se bodo naše inšpekcije zbudi-
le in se vprašale, kam gre nje-
gov denar.
JOŽE ŠANTL,
upravnik Celjske koče
Ob prvi obletnici
DPMŽ Trbovlje
III.
Že sem menila gospod Tum-
šek, da ste spregledali moj čla-
nek v Novem tedniku številka
17 28. aprila, ker v naslednji
številki niste takoj odgovorili.
Bila sem že kar razočarana.
Štirinajst dni kasneje pa sem
ga zasledila, vaš članek na-
mreč, če se temu blebetanju
lahko tako reče.
Ne bi vam niti odgovorila,
rada bi le vedela, komu je ta
zmazek sploh namenjen, meni
osebno, gospe Močivnikovi ali
nič krivemu celjskemu DPMŽ,
ki do oktobra lani sploh ni bilo
povezano z gospo Močivniko-
vo, pa tudi z vami ne. Z gospo
Močivnikovo smo se povezali
zgolj iz humanitarnih razlogov
do živali, ko ste jo s psi pripe-
IjaU v Bukovžlak in tu pustili
brez vsega.
Ko pa že pišem, bom korigi-
rala nekaj vaših navedb in si-
cer, celjsko DPMŽ ni v nika-
kršnem  razsulu,  ravno na-
sprotno. V dobrem letu smo
pridobili 75 članov, sama sem
član od leta 1993. Seveda mo-
jega dela vi ne morete ocenje-
vati, saj se ne hvalim in si ne
pojem slavospevov po raznih
medijih tako kot vi, ampak po
svojih močeh opravljam delo
v prid živalim in upam, da
bom to ob mojem dobrem
zdravju in počutju lahko poče-
la še dolgo, dolgo. Res pa je, da
smo zadnje mesece v društvu
naše načrte morali odložiti za
kasneje, saj smo bili angažira-
ni s »teharsko farmo«, ki pa ni
naša, niti smo pokrovitelj go-
spe Močivnikove, niti nas je,
tako mene kot društvo, poo-
blastila za oddajo psov, niti
nimamo skupnih financ, niti
nismo nikoli rekli, da ste nam
(našemu društvu?) ukradli mi-
lijone, vprašali smo le, kam ste
dali denar, ki se je stekel od
dobrosrčnih darovalcev na vaš
žiro račun za pse gospe Močiv-
nikove.
Zelo nizkotno je in predsed-
nika nekega DPMŽ nevredno,
da pisarite in obrekujete tiste-
ga, konkretno gospo Močivni-
kovo, ki skrbi za zapuščene ži-
vali, namesto, da poskrbite, da
se najdejo tisti, ki živali zavr-
žejo, pohabljajo in na druge
načine mučijo, da se jih pri-
memo kaznuje, kar je med
drugim tudi naloga DPMŽ. Že
iz tega, ko pisarite, da so psi
gospe Močivnikove bolni, kar
ni res, in s tem namerno odga-
njate odjemalce, je razvidno,
da v bistvu sploh niste ljubitelj
živali, saj ločujete živali v Slo-
veniji na živali gospe Močivni-
kove in druge zavržene živali.
Ljubitelju živali bi morale biti
vse enakovredne, pa naj si bo-
do kogarkoli. In tudi sicer, ka-
ko pa veste, da so psi gospe
Močivnikove bolni, ko pa od
25. oktobra 1994 niste bih
v Bukovžlaku? Ali morda pa,
ko je bilo vlomljeno v zavetiš-
če in štirje psi ukradeni in od-
peljani ...?
Še nekaj o meni, da bralci ne
bi menili, da ste kdaj bili
v mojem stanovanju, kjer naj
bi »svinjarijo posesala«. Citi-
ram stavek iz intervjuja novi-
narja gospoda Jeranka, objav-
ljenega v Novem tedniku šte-
vilka 20 dne 19. maja 1994,
kjer med drugim pravi: »Sre-
čal sem jo v njenem domu,
v hudinjskem bloku v stanova-
nju, urejenem z izbranim oku-
som.« Pa mi za intervju z mano
ni bilo treba najemati novi-
narjev, ampak sem zanj bila
naprošena, z ozirom na moje
opazno dobrodelno delovanje
v društvu in izven.
Teh nekaj korektur sem na-
pisala, vse ostalo v vašem pi-
sanju pa je, če uporabim vaš
žargon, eno samo ponavljajoče
se, slaboumno »gobezdanje«.
IRENA VOLGEMUT,
tajnica DPMŽ Celje
Svetina hoče
poroi(o s Ceijem
Vaša novinarka je objavila
članek »Svetina hoče poroko
s Celjem«, v katerem povzema
Peticijo, ki smo jo naslovili
krajani Svetine na Državni
zbor, hkrati pa pojasnjuje sta-
lišče župana občine Štore go-
spoda Jazbeca in same občine,
ki govorijo o nekih obtožbah
na račtm Štor. Mi v Peticiji
v ničemer ne obtožujemo obči-
ne Štore. Napisali pa smo, da
teh nekaj mesecev nismo imeli
stika z vodstvom Štor, kar ne
smatramo kot obtožbo, ampak
kot dejstvo. Ne razumem, za-
kaj tajnica občine meni, da ni-
smo zapostavljeni, saj tega
v Peticiji nismo trdili, dejstvo
pa je, da z našim predsedni-
kom KS in pa predsednikom
iniciativnega odbora niso
predstavniki občine vzposta-
vili stikov, čeprav na vljud-
nostni ravni.
Omenim naj, da je naslov
članka tudi smešen. Kako naj
Svetina hoče poroko s Celjem,
če pa so krajani nedvoumno
izrazih svojo voljo na referen-
dumu, da hočejo ostati v Obči-
ni Celje, kjer so tudi pred tem
bili. Se več. Tudi Štore so se
izjasnile zoper ustanovitev
svoje občine, pa je Državni
zbor zaradi parcialnih stran-
karskih odnosov odločil dru-
gače. S tem ni upošteval de-
mokratične volje ljudi in se je
v tem primeru postavil nad vo-
ljo ljudstva. To je dokazano
tudi z odločbo Ustavnega so-
dišča, ki je naložilo Državne-
mu zboru skrajni rok, do kdaj
mora spremeniti Zakon
o ustanovitvi občin. Seveda pa
si ta rok nekateri po svoje ra-
zlagajo. V drugi točki izreka
odločbe je zapisano: »Državni
zbor mora neskladnosti iz
prejšnje točke odpraviti naj-
kasneje šest mesecev pred raz-
pisom naslednjih lokalnih vo-
litev«. Od vaših novinarjev ne
bi bilo napačno, če bi pri pisa-
nju člankov povprašali obe
strani in šele potem dali svoj
komentar.
ANTON ROMIH,
Štore
Zapieti pasjega
življenja 11.
Glede na trdovratno ponav-
ljanje gospe Močivnik, da se je
Društvo za varstvo živali Brin
okoriščalo z denarjem name-
njenim njej, smo dolžni pove-
dati resnico. Denar, ki je prišel
na žiro račun Brina je dvigo-
vala izključno hčerka Močiv-
nikove, to je Nevenka Stem.
V času od 13. maja 1994, ko je
bU odprt žiro račim pa do 31.
decembra 1994 je bilo nakaza-
nih 70 tisoč tolarjev. Stemova
je dne 27. maja 1994 dvignila
iz žiro računa 50 tisoč tolarjev,
22. junija 1994 pa 9 tisoč tolar-
jev (fotokopije dokumentov so
na razpolago, kogar zanima).
Stroški SDK so znašaU 90,31
tolarja, na dan 31. decembra
1994 je bilo na žiro računu
10.909,69 tolarjev. Ta sredstva
še vedno ležijo na žiro računu.
Močivnikovi jih bomo izplača-
li, ko bo prinesla račun za po-
kritje stroškov.
Očitno pa muči Močivniko-
vo denar, ki smo ga skupno
z DPMŽ Ljubljana na posebni
knjižici zbirali za živalsko za-
vetišče na Medvejeku. Ta de-
nar ni namenjen njej. Ljudje
so ga nakazovali namensko za
ta projekt. Kljub temu, da je ta
projekt padel v vodo, mi še
vedno iščemo rešitev za reali-
zacijo živalskega zavetišča
v ljubljanski regiji. Ta denar je
namenjen za sofinanciranje le-
tega.
Sicer pa je bila Močivnikova
javno pozvana 11. februarja
letos v dnevniku Delo, da naj
seznani javnost z konkretnimi
podatki, kaj in koliko ji je bilo
ukradeno. Do danes tega še ni
storila.
JANA TURK,
DVŽ BRIN
Ljubljana
Zapieti pasjega
živijenja 11.
Pred mnogimi leti, ko ni bUo
društva za zaščito živali, je
Milena Močivnik samoinici-
ativno dajala zavetje zavrže-
nim psom in mačkam. Ko je
bila opažena in obravnavana
v medijih, je imela 70 psov in
30 mačk. Časopisi so ji naredi-
li z objavami medvedjo uslugo.
Ljudje, ki so jim živali odveč,
so jih vozih v njeno bližino in
jih puščali, enako tudi v Bu-
kovžlaku. Kakorkoli jih gospa
Milena težko preživlja, so tu in
iskreno jo občudujem, da živi
in se razdaja za te živali in ni
čudno, da je zato bila ena pr-
vih znanih Slovenk. Mediji so
nekaj časa lepo poročali o njej,
a reportaža treh novinarjev jo
je prikazala v negativnem smi-
slu. Če so bili raziskovalni in
so brskali po nečistoči in sta-
rih zamerah in jo žalili, se ču- •
dim, da niso odkrili niti enega
človeka, ki je svojo žival prelo-
žil na njena ramena.
Nekateri pravijo, da si nima
pravice lastiti teh psov. Vsak
naj gre po svojega in sam skrbi
zanj. Če ga bo pes prepoznal,
ga mu bo Milena rada izročila.
Če pa se lastnik ne bo našel, je
posvojen in njen.
Čudim se izrazom: odstrani-
ti Mileno. To razvimem, da bi
najraje pobili pse z njo vred.
Žalostno. V 21. stoletju in to
na pragu Evrope, ko vendar
imajo v vseh civiliziranih dr-
žavah azile za brezdomne ži-
vali, zanje pa skrbijo celo
filmske zvezde.
Zakaj nihče ne nakaže reši-
tev, ki vendar je? Gospa Mile-
na je pripravljena dati na raz-
polago vse svoje imetje in
energijo, pomagati ji je treba
urediti in preskrbeti hrano.
Pozabili smo, da so pri nas
ljudje, ki so nekoč živeli od
poginulih živali. Pogina je do-
volj in preveč, organizirati je
treba le prevoz.
Že na Visokem bi se moralo
dostojno rešiti in ne, da je be-
žala v Bukovžlak, kjer jim je
spet napoti, kar mi je zelo žal,
da smo tudi Štajerci prav tako
nedostopni, ko je vendar pro-
stor izredno primeren. Govori-
ca psov me spominja na prvo-
bitnost in svobodo. Ali ni bolje
poslušati lajež kot krike groze?
Teharčani bi lahko bili bolj
potrpežljivi in je ne gonili, saj
bo vendar sama dovolj rada
šla na svoje, čim bo imela ure-
jeno. Nikar se ne sklicujte j
komemoracijo, psi je ne bo(
pokvarili!
Psov gospa Milena ne sp\j
ča namerno, ampak je ogrg
dotrajana. Sicer pa, lepše
srečati psa, ki je človeku prij
zen, kot pa hudobnega človej
ali sovražnika, ki bi ti strcj
po življenju. Ali res ne moi
mo preprosti ljudje ničesar
siti sami, da bi morala še ij
problem reševati vlada?
Da bi bilo v bodoče man
brezdomnih živali, bi tenu
problemu morali posvečati ve
pozornosti veterinarji, ki ima,
jo možnost, da ob svojem deli
na terenu ljudi osveščajo. Tud
na pse bi raje pogledali, j
imajo primeren življenjske po,
goje.
Primer Milene Močivnik s
naj človeško rešuje in ne, das(
na njej izživljajo brezčutt
grobijani. Dovolj je povezan
z naravo, zato ji raje pomagaj
mo in privoščimo mir njej i
njenim živalim.
MARIJA DRSTVENŠEK
Luči
PRBELI '
Pri pevskih
prijateljih
Mešani komorni zbor Celje
goji že 10 let prijateljstvo
z mešanim pevskim zborom
Bardos Lajos iz Szentesa na
jugovzhodu Madžarske. Od 5.
do 8. maja je MKZ Celje obi-
skal madžarske prijatelje; to je
bilo že šesto srečanje, s kate-
rim smo Celjani vrnili obisk iz
leta 1989.
Budimpešta, lepotica ob
Donavi, s svojimi 2,3 milijona
prebivalci, kamor smo prispeli
v mraku, nas je sprejela z ra-
hlim rosenjem. Ustavili smo se
v eni njihovih čard, kjer smo
večerjali. Dobra hrana in za-
dosti pijače, pa tudi glasba, so
prispevali k razigranemu
vzdušju. Tipična skupina z vo-
dilnim violinistom, umetniška
pevka, dva plesna para v mad-
žarskih narodnih nošah,
skratka folklora, so pregnali
utrujenost po dolgi avtobusni
vožnji. V okviru sproščujoče
predstave sta nam pokazala
svoje mojstrovine še iluzionist
in njegova spremljevalka.
Pot smo nadaljevali po rav-
nem delu Madžarske kot po
zelenem morju, ki so ga preki-
njale bleščeče rumene zaplat
oljne repice. Naši prijatd
v Szentesu so nas prisrči
sprejeli in nas posamič nara
stili pri družinah pevcev.
Zvečer je MKPZ Celje odp
celovečerni koncert in po;
obilo simpatij. Za zaključ
koncerta so pristopili še ma(
žarski pevci in skupno smo zt
peli Žirovnikovo »Večemico
Tretji dan, v nedeljo, je MKI
Celje nastopil na občinski n
vi j i pevskih zborov v izjem
akustični cerkvi reformacija
veroizpovedi. Tudi tukaj je ol
činstvo nagradilo Celjai
z dolgotrajnim aplavzom. 2
konec revije so vsi zbori, tu
celjski, skupaj zapeU sklad
madžarskega skladatelja Hi
mosa Laszla »Jubilate de<
Plaketa mesta Szentes nam I
drag spomin na Madžarsk
Sprejem vseh zborov v jediln
ci tovarne mesnih izdelkov
kljub jezikovni pregradi olJ
šal navezavo prijateljskih ve
Četrti dan smo se po gani;
vem slovesu odpravili pr
domu. Deset ur trajajočo v(
njo smo prestali tudi s pom<
jo okusnega bograča ob Bli
nem jezeru. Kljub ogrskim!
lamam v prtljagi na meji
bilo nobenih težav. Še nel
let nazaj se je bilo treba |
prehodu meje resno zadržJ
sicer so obmejni organi J
ljubno dolgo zadrževali pot
ke, ki so odhajali v kapi
lizem.     LEANDER LITEl
it. 20. - 18. mai 1095

INFORMACIJE
it.20. - IS. mai 1*95

• Dežurno policijsko služ-
bo so 9. maja dopoldne ob-
vestili, da je na avtobusni
postaji pretep. Res je bilo
napeto, ko je Sebasrtjan J.
lopnil Saša M. po glavi. Sa-
šo je šel k zdravniku, Se-
bastjana pa čaka opravek
pri sodniku za prekrške.
Marička je na Gregor j e-
ivo popoldne prijavila, da jo
v njenem stanovanju napa-
da sosed Milan. Če smo bolj
precizni, je sosed Milan so-
sedo Maro v njeni predsobi
prijel za vrat in se drl, da
ima nje in njenih zadosti,
pa še nekaj je rekel, a naj-
brž ni mislil čisto resno.
• Kaže, da je tržnica kar
prikladno mesto za vseh
vrst lumparije. Tako je bilo
tudi prejšnji četrtek nekaj
po deveti, ko naj bi se tam
ravsala dva dedca. Za
skrunjeni javni mir pa je
bil odgovoren Milan K., ki
ga je imel že toliko pod ka-
po, da si je v naslednjih
urah maligane zbijal v po-
licijski treznilnici.
• V bistroju Mladina naj
bi v petek zvečer neznani
gostje razgrajali in razbija-
li ter grobo kršili javni red
in mir. Za vse skupaj so bili
odgovorni trije Storani:
dva Aleša in en Gregor.
• V soboto zvečer so šli in-
tervenirat v Milčinskega
ulico, kjer naj bi neka žen-
ska pretepla otroka. Na
kraju so ugotovili, da je
Silva iz Bezenškove ulice
oklofutala desetletnega
fantiča. Silva bo morala
k sodniku za prekrške, da ji
dopove, da ni niti lastne
lOtroke lepo tepsti, kaj šele
tuje.
• Zmeraj budna soseda iz
bloka je v soboto ponoči
prijavila, da se zakonca
nad njeno glavo tepeta.
Možje postave so na kraju
ugotovili, da se je zakonski
parček to noč sporekel za-
radi muce, o kakšnem pre-
tepu pa ne duha ne sluha.
M.A.
V Zagati se ni zgodil umor
M. Šošteriča le senat ottsonn na 5 let In pol zapora. Kriv le za dve posebno hudi telesni poškodbi
Skoraj štiri leta po tragičnih dogod-
kih v celjski mestni ulici Zagata, se je
v ponedeljek končalo sojenje Marjanu
Šošteriču iz Celja, ki ga je obtožnica
bremenila kaznivih dejanj umora in
poskusa umora v stanju bistveno
zmanjšane prištevnosti.
Senat, ki mu je predsedoval sodnik
Miran Pritekel], je Šošteriča spoznal
za krivega in ga obsodil za kaznivi,'
dejanji posebno hude telesne poškod-^
be. Izrekel mu je pet let in šest mese- j
cev trajajočo zaporno kazen. Ob tem,
ko se je državna tožilka Alenka Mež-
nar zavzela za primemo strogo kazen,
je obtožencev zagovornik mag. Drago j
Demšar menil, da bi sodišče ravnalo'
prav, ko bi se odločilo za oprostilno
sodbo, saj naj bi bil njegov varovanec
obe kaznivi dejanji storil v silobranu.
Na ponedeljkovem nadaljevanju te-
ga maratonskega sodnega procesa
(dolgega tudi zaradi spremenjene ka-
zenske zakonodaje) so ponovno zasli-
šali še pet prič, očividcev dogodka
sredi julija leta 1991 v in pred lokalom
Obuti maček, ko je obtoženi Marjan
Šošterič streljal na Rolanda Koella, ki j
je kasneje v celjski bolnišnici poškod-
bam podlegel, in na njegovo ženo Jo-
lando Koella, ki je preživela. Izpoved-
be prič se niso bistveno razlikovale od
poprejšnjih, s tem pa so priče tudi
potrdile, da je bila Šošteričeva žena
Zlatka ogrožena, ko sta jo usodnega
dne napadla zakonca Koella, s kateri-
ma sta bila oba Šošteričeva v dolgo-
trajnem spom zaradi poslovnih neso-
glasij in dmgih peripetij.
Državna tožilka je v svojem zak-
ljučnem govom poudarila, da je obto-
ženi dejanje storil z naklepom, saj je
med streljanjem ravnal tako, da
v gneči v ozkem hodniku svoje žene ni
ranil, sicer pa je imel orožje že dlje
časa pri sebi, medtem ko sta bila oba
oškodovanca povsem goloroka. Na-
pad Jolande Koella na Zlatko Šošterič
je treba razumeti kot izpad histerične
osebe, pokojni Roland pa je v usodnih
trenutkih poskušal delovati pomirje-
valno. Pri tem je tožilka poudarila tu-
di dejstvo, da se obtoženemu in njego-
vi ženi ni zgodilo prav nič hudega.
Državna tožilka je še opozorila, da se
je v zadnjem času v Sloveniji zgodilo
več hudih kaznivih dejanj, ko so sto-
rilci ukrepali po lastnem prepričanju,
da so za obrambo premoženja in dose-
go ciljev dovoljena vsa sredstva, ne
oziraje se na žrtve. Sodišče bo moralo
temeljito presoditi, ali je bilo dejanje
res storjeno v silobranu, je končala
državna tožilka.
V nasprotju s predstavnico obtožbe
je Šošteričev zagovornik vztrajal pri
silobranu, ko je trdil, da je obtoženi
streljal zgolj zato, ker je hotel ubraniti
svojo napadeno ženo. Njegov namen
ni bil koga umoriti, ampak napadalca
le onesposobiti in s tem rešiti ženo
Zlatko, za katero se je močno bal.
Smrt Rolanda Koella je nastopila iz-
ven obtoženčevega naklepa, saj je šlo
zgolj za telesno poškodbo in kasnejšo
smrt v bolnišnici. Šlo je torej za dve
hudi telesni poškodbi, storjeni v silo-
branu in v stanju bistveno zmanjšane
prištevnosti, je v zaključnem govom
(med dmgim) dejal Demšar, ko je se-
natu utemeljeval razloge za izrek
oprostilne sodbe.
Sklepni zagovor obtoženega Marja-
na Šošteriča je bil kratek. Rekel je, da
dejanje, ki ga je storil, obžaluje, se ^
zanj ne čuti krivega. »Vsega je krivg j|
ženska!« je dejal, ko se je obrnil^
s prstom pokazal na Jolando Koellg
Predsednik senata je v obrazlož^^
sodbe med dmgim poudaril stanje bj
stveno zmanjšane prištevnosti obtožil
nega v času tragičnega dogodka. Je p
Marjan Šošterič, po besedah predse^,
nika senata, s svojim ravnanjem pr^"
koračil sorazmerje med napadom J
obrambo, ko je z uporabo pištole ko,
bra z 38-milimeterskim nabojem, t^.
rej z morilskim orožjem, streljal jj
spravil v nevarnost dvoje življenj, ot).
tožencev zagovor, da je šlo res za pro,
tipraven napad na ženo Zlatko, je ^
za senat sprejemljiv, kot je bilo tuij
verjeti trditvi, da se je obtoženi posta,
vil v bran svoje žene, ni pa bilo mogo.
če pritrditi trditvam obtoženčevegi
branilca, da je šlo za silobran, je ka,
žensko obravnavo sklenil sodnik Mi,
ran Pritekelj, ki je še odločil, da b«
obtoženi do pravnomočnosti sodbf
ostal na prostosti.
MARJELA AGRE!
PROMETNE NfIGODE
Na spolzkem vozišču
Na lokalni cesti v Mestinju se
je, v četrtek 11. maja zjutraj, pri-
petila nesreča, v kateri je ena
oseba utrpela hude telesne po-
škodbe, na vozilu pa je škode za
okoli 100 tisoč tolarjev.
Dragica K. (24) iz Nove vasi
pri Šmarju, je vozila osebni av-
tomobil iz smeri Lemberga proti
Mestinju. Ko je v Mestinju pri-
peljala v blagi levi ovinek, jo je
na mokrem vozišču začelo zana-
šati, zapeljala je levo zunaj vo-
zišča, tam pa se je vozilo prevr-
nilo na streho. Voznica je bUa
težko ranjena.
Pet ranjenih
Na magistralni cesti Celje-
Ljubljana se je, v petek 12. maja
popoldne, pripetila nesreča,
v kateri sta bili dve osebi hudo
telesno poškodovani, trije udele-
ženci pa so bili lažje ranjeni.
Gmotna škoda na vozilih je mili-
jon 100 tisoč tolarjev.
Dušan B. (46) iz Vrtovine v Aj-
dovščini je vozil tovorno vozilo
(sedlast vlačilec s polpriklopni-
kom), na katerem je imel nalože-
nih šest ton tovora. Peljal je iz
smeri Vranskega proti Zajesov-
niku, ko je močno deževalo in je
bila vidljivost zmanjšana, voziš-
če pa spolzko. Ko se je pripeljal
v bližino stanovanjske hiše Loči-
ca pri Vranskem 34, je v desnem
nepreglednem ovinku dohitel
voznika terenskega vozila, 37-
letnega Rada J. iz Zahomc, ki je
zmanjševal hitrost, saj je name-
raval zaviti v levo. Dušan B. je
zaviral, pri tem pa je polpriklop-
nik zaneslo preko sredinme vo-
zišča na nasprotni vozni pas.
V tistem trenutku se je iz na-
sprotne smeri pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 44-letni
Milazim H. državljan Hrvaške,
ki je, kljub zaviranju in umika-
nju, trčil v polpriklopnik. Pol-
priklopnik je nato trčil v vozilo,
ki je pripeljalo iz nasprotne sme-
ri in ki ga je vozila 2 3-letna Bar-
bara J.-Z. iz Velenja. Pri tem sta
voznica in 22-letna sopotnica
Gordana C, državljanka ZRJ,
utrpeli lažje telesne poškodbe.
Polpriklopnik pa je tudi po dru-
gem trčenju drsel naprej in trčil
še v levo polovico osebnega vozi-
la, ki ga je iz nasprotne smeri
vozil 39-letni Ivan T., državljan
Hrvaške. To trčenje je bilo sUo-
vito, saj je voznik ostal vkleščen
v pločevini in so ga, težko ranje-
nega, ven potegnili člani poklic-
ne gasilske brigade iz Celja. Hu-
de telesne pošliodbe je utrpel še
sopotnik, 39-letni Alojz S., hrva-
ški državljan, 44-letni Juraj K.,
prav tako državljan Hrvaške, pa
je bil lažje ranjen. Zaradi te pro-
metne nesreče je bila magistral-
na cesta zaprta za ves promet od
13.20 do 15.03 ure.
Tovornjak v osebni
avto
Na Mariborski cesti v Celju se
je, v petek 12. maja popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je bi-
la ena oseba hudo telesno poško-
dovana, gmotna škoda pa znaša
okoli 300 tisoč tolarjev.
Franc D. (56) iz Imenega je
vozil tovorno vozilo iz smeri
Škofje vasi proti Celju. Ko je
pripeljal v neposredno bližino
prodajalne Lipa, se je s stranske
ceste pripeljala voznica osebne-
ga avtomobila, 35-letna Tanja P.
iz Celja.Vozili sta trčili, pri tem
pa je voznica Tanja P. utrpela
hude telesne poškodbe.
Na levem pasu
Na magistralni cesti zunaj na-
selja Čmova se je, v soboto 13.
maja zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri sta bili dve osebi težko
ranjeni, na vozilih pa je škode za
približno milijon tolarjev.
Ksenija M. (21) iz Mislinjske
Dobrave je vozila osebni avto-
mobil iz smeri Arje vasi proti
Velenju. Ko je bila zunaj naselja
Čmova, je zapeljala na levi vozni
pas in trčila v osebni avtomobil,
ki ga je takrat iz nasprotne smeri
pripeljal 63-letni Alois C. iz Av-
strije. V to vozilo je potem
z osebnim avtomobilom trčili
45-letni Jovan . iz Otiškega vrhi
ki je vozil za Ksenijo M. V nesn
či sta bili voznica Ksenija in so
potnica v vozilu Aloisa C. hud
telesno poškodovani.
Ranjeni mopedlst
Na regionalni cesti v Šoštanj
se je, v ponedeljek 15. maja pt
poldne, pripetila nezgoda, v k»
teri je hude telesne poškodb
utrpel voznik kolesa z motorjeii
Matjaž G. (24) iz Velenja]
vozil kolo z motorjem po tep
onalni cesti iz smeri Soštair
proti križišču z lokalno cesto i
Lokavico. Ko je zapeljal v to bi
žišče, se je po dovozni poti prip«
Ijal voznik osebnega avtomobili
27-letni Miran Č. iz Žalca in tri
v mopedista. MJ
Oškodoval državno malho
z golluflvlml sladkornimi posli nal hI utalll za več kot
3 mllllone tolarlev
Kriminalisti z odelka za go-
spodarski kriminal UKS Celje
so te dni ovadili Celjana R.S.
(30) zaradi suma, da je storil
kaznivo dejanje davčne zataji-
tve, ker se je v letu 1993 izog-
nil plačilu carinskih dajatev in
drugih davščin in s tem držav-
ni proračun prikrajšal za do
sedaj ugotovljeno vsoto
3,444.687 tolarjev. Na ta način
naj bi se protipravno osebno
okoristil z omenjenim zne-
skom. Kot lastnik in direktor
podjetja je namreč pri Cari-
narnici v Celju predlani prija-
vil uvoz 92.370 kg sladkorja,
ki naj bi bil makedonskega po-
rekla, v resnici pa je sladek
tovor, vreden 30.759 ameri-
ških dolarjev, prispel v Celje
naravnost z nemškega tržišča.
Ob utaji davka je R.S. osum-
ljen še, da je v poslih s slad-
korjem ponarejal poslovne li-
stine. Ker se je hotel pri uvozu
dobrih 92 ton sladkorja izog-
niti plačilu carine in dmgih
uvoznih dajatev, je moral po-
narediti vso uvozno dokumen-
tacijo in prikazati, kot da je
tovor prispel od makedonske-
ga proizvajalca, ne pa od nem^
škega. Ponarejeno dokumen-
tacijo je osumljeni uporabil
pri pristojnih tujih in sloven-
skih carinskih organih, ki so
izvedli postopek carinjenja, na
tej osnovi pa je bil R.S. oproš-
čen plačila uvoznih in poseb-
nih dajatev. Mladi poslovnež,
lastnik podjetja, registrirane-
ga za opravljanje trgovinske
dejavnosti doma in na tujem,
je namreč davčno utajo izpe-
ljal s sklicevanjem na spora-
zum o gospodarskem sodelo-
vanju med R Makedonijo in
R Slovenijo, po katerem je bilo
blago makedonskega izvora
oproščeno carine.
R.S. je septembra 1993 skle-
nil pogodbo o nakupu oziroma
uvozu sladkorja z makedon-
skim podjetjem ITP AVAS iz
Skopja, žal pa je bilo to sila
obetavno trgovanje (na carini
je bilo treba plačati le odsto-
tek od vrednosti blaga za ca-
rinsko evidentiranje) z ome-
njenim makedonskim podjet-
jem prekinjeno že v fazi skle-
nitve komercialne pogodbe.
R.S. se obetavnemu dobičku
očitno ni nameraval odpove-
dati, zato je oktobra in novem-
bra predlani pri Carinarnici
Celje prijavil uvozno carinje-
nje za dobrih 24 in še dobrih
68 ton sladkorja. Izvoznik tega
sladkorja je bilo neko nemško
zdmženje za sladkor iz Berli-
na, in bi bilo treba poravnati
vse carinske dajatve. R.S. je
ponaredil uvozno dokumenta-
cijo tako, da je ponaredil potr-
dilo o poreklu blaga, ki naj bi
ga izdala Gospodarska zborni-
ca R Makedonije, kar pa ni bi-
lo res. Za izpeljavo goljufivih
poslov je moral R.S. ponaredi-
ti še druge dokumente, na os-
novi katerih je carinarnica iz-
vedla postopek uvoznega cari-
njenja in izdala ustrezno ca-
rinsko deklaracijo ter s tem
končala postopek carinjenja.
Na tak način pa si je R.S. pro-
tipravno pridobil kar čedno
vsoto denarja, ki bi se morala
znajti v republiški proračim-
ski malhi.
R.S. je osumljen tudi po-
slovnih goljufij ob najemanju
bančnih posojil v letu 1992, ko
naj bi Banko Celje oškodoval
za 11,550.000 tolarjev, v ta
znesek pa niso zajete zamudne
obresti, ki, skupaj z glavnico,
danes znašajo že blizu 23 mili-
jonov tolarjev. Žiro račun po-
djetja, katerega lastnik in di-
rektor je osumljeni R.S., je
blokiran in obremenjen za pri-
bližno 24 milijonov tolarjev
neporavnanih obveznosti do
različnih upnikov. Preiskava
še ni končana.
M. AGREŽ
$t. 20 - 18. mai ^995


(rmi konec prepira
desetega maja okoli 22.30
^3 se Štefan S. iz Šoštanja
'flfunislava H., prav tako
ppjčanka, sprla, ko je bil
^0 pri Brunislavi na obi-
tal se je ta prepir končal
jvo, ko je Štefan svoji pri-
(Ijici zabodel nož v trebuh.
I^nalisti UKS Celje so,
pgj z velenjskimi policisti,
^(ega večera raziskali oko-
kaznivega dejanja hude
jjpe poškodbe, ki ga je ute-
jj^no osumljen 4 4-letni Šte-
g.
fjstega dne je Štefan S. oko-
poldneva obiskal svojo pri-
^jico in se, kot ponavadi,
ipjej zadržal dlje časa. Oko-
]2. ure pa sta se začela pre-
iti zaradi otroškega dodat-
ka, manjše vsote denarja, ki bi
jo bilo treba dvigniti v banki.
Štefan je sedel na kavču
v dnevni sobi, njegova prijate-
ljica pa je iz kuhinje vpila nanj
in mu grozila, ter se mu na
koncu približala. Z nožem
v roki ga je izzivala in mu gro-
zila, da ga bo uporabila, če ji
ne bo dovolil, da gre po denar
v banko. Seveda jo je Štefan
ves čas brezuspešno prepriče-
val, da so v tej pozni uri banke
in pošte zaprte, ženska pa še
kar ni odnehala. Da bi jo po-
miril, je vstal in jo prijel za
roko, v kateri je držala nož,
v taki drži sta se potem pomi-
kala proti kuhinji, tam pa je
Štefan Brunislavo še močneje;
prijel za zapestje, rezilo pa je
bilo obrnjeno proti njenemu
trebuhu. »Raje zahodi sebe in
ne mene!,« ji je še rekel, ter ji
v istem trenutku porinil nož
v trebuh. Ko je nož padel na
tla, ga je Štefan S. pobral in ga
spravil v predal kuhinjskega
elementa. Potem je o dogodku
oziroma posledici obvestil ve-
lenjsko zdravstveno dežurno
službo, reševalci pa so hudo
ranjeno Brunislavo H. odpe-
ljali v slovenjegraško bolniš-
nico.
Za oba, osumljenca in oško-
dovanko, so odredili odvzem
krvi zaradi suma, da sta bila
pod močnim vplivom alkoho-
la, kriminalisti pa s preisko-
valnimi deli nadaljujejo.
M.A.
laini KRIMICI
Kovlomi
Devetega maja je nekdo vlo-
|v osebni avtomobil zastava
10, ki je bil parkiran za
lotehniko na Aškerčevi uli-
v Celju. Storilec je ukradel
Oradio, lastnik pa je oško-
iran za okoli 30 tisoč to-
jev.
istega dne je nekdo vlomil
sebni avto znamke peugeot
(, ki je stal na Popovičevi
ci v Celju. Ukradel je dva
ška suknjiča in žensko tor-
0 v skupni vrednosti pri-
- ) 70 tisoč tolarjev.
(■i na 14. maj je neznani
(c vlomil v osebni avto-
ibil znamke zastava jugo, ki
bil parkiran na stari Dečko-
»sti v Celju. Ukradel je mo-
ijakno ter registrski tablici
lastnika oškodoval za okoli
tisoč tolarjev.
\noči na 14. maj je bilo
nljeno tudi v še en jugo,
v tako z Dečkove ceste
lelju. Storilec je ukradel po-
z zvočniki in kovček z oro-
OT, lastnik pa je oškodovan
približno 40 tisoč tolarjev.
V noči na ponedeljek je nek-
vlomil v osebni avtomobil
I, parkiran v Razlagovi ulici
Celju. Vlomilec je ukradel
toradio z zvočnikoma in
»na G. oškodoval za okoli 40
očakov.
M.A.
adeio avto dele
v noči na 11. maj je naznani
'rilec ukradel glavni, zavor-
in servo cilinder s tovornega
ala znamke TAM, ki je bilo
fkirano na parkirišču Gra-
a v Celju. To podjetje je
fm oškodovano za okoli 100
tolarjev.
Isto noč je nekdo prišel do
^ornjaka znamke fiat iveco,
Tkiranega v Višnji vasi. Iz
''oja za orodje je ukradel
'3 akumulatorja, dvigalko
r verige. Podjetje Interevro-
' Koper je oškodovano za
'oli 60 tisoč tolarjev.
kradel igralnico
^noči na 11. maj je neznani
"rtlec vlomil v igralnico na
^rdeljevem trgu v Velenju,
omil je skozi vhodna vrata,
'">esel pa več kaset z video
hrni, računalnik, razne pri-
ftiočke za video igre in še
,'soč tolarjev gotovine. Last-
igralnice, Igorja P. iz Ve-
K je neznani tat oškodoval
Prtbližno 200 tisoč tolarjev.
'^^Dal znanca
l^setega maja okrog pol de-
^ Ure zvečer se je 3 O-letni
O. na Mariborski cesti
ipOu srečal z znancem, 39-
^fim Celjanom Rudijem L.
.3^ Janez Rudija nemalo
^^netil, ko ga je v trenutku
•jsnil v obraz, tako da je na-
> ^fii padel na tla. V času, ko
•^^di ležal na tleh, mu je.
Janez iz zadnjega hlačnega že-
pa sunil denarnico, v kateri je
bilo 3.500 tolarjev. Zoper Ja-
neza O. so policisti napisali
kazensko ovadbo.
Mladoletna sraka
Prejšnji četrtek dopoldne je
Z.V., 16-letni gojenec radeške-
ga prevzgojnega doma, vlomil
v stanovanjsko hišo na Titovi
ulici v Radečah. Iz dnevne so-
be in spalnice je ukradel enajst
kosov zlatega nakita in za 59
tisoč tolarjev denarja. Rudolfa
B. je oškodoval za približno
250 tisoč tolarjev. Mladoletnik
je omenjenega dne pobegnil iz
prevzgojnega doma in bil
kmalu po storjenem kaznivem
dejanju prijet.
Izginula vespa
Prejšnji četrtek zvečer je
nek nepridiprav ukradel mo-
torno kolo znamke vespa PX-
150, črne barve, reg. št. CE A6-
83. Vespa je bila parkirana na
dvorišču stanovanjske hiše na
Partizanski cesti v Celju. Je
last Marjana O. iz Celja, ^n je
vredna približno 320 tisoč to-
larjev.
Smola s parfumi
v nedeljo kmalu po polnoči
je 32-letni Bogdan B. iz Vele-
nja vlomil v prodajalno Biser
na Šaleški cesti v Velenju.
Tam si je nabral nekaj parfu-
mov in svilenih rutic v vredno-
sti 26 tisoč tolarjev. Potem pa
ga je sreča zapustila, ko so ga
velenjski policisti kmalu po
vlomu prijeli v bližnjem stano-
vanjskem bloku, kamor se je
skril pred njimi. Ukradene
predmete so mu odvzeli in zo-
per njega napisali kazensko
ovadbo.
Kradel na železnici
v dneh minulega vikenda je
neznani storilec vlomil v plo-
čevinasto barako na gradbišču
na železniški postaji v Šentvi-
du pri Grobelnem. Odpeljal je
65 opaznih plošč različnih ve-
likosti in teptalni stroj. ŽG
Ljubljana je s tem oškodoval
za okoli 350 tisoč tolarjev.
Vijak priietei v glavo
v SIP Šempeter, obratu za pripravo materiala in razrez, je
40-letni Ilija N. delal na enostebemi ekscentrični stiskalnici in
izdeldval pokrove za kolesa obračalnikov. Pri dvigovanju dela
stiskalnice pa so se vodila zaskočila, zato se je odtrgal masiven
vijak za privitje vzpenjalne glave, dolg 28 cm. Vijak je priletel
v glavo omenjenemu delavcu, ki je utrpel hude telesne po-
škodbe.
Kraja avtomobilov v razcvetu
v minulem tednu so neznani
storilci na našem območju
ukradli kar osem osebnih av-
tomobilov: 10. maja zjutraj je
nekdo ukradel vinsko rdeč
osebni avtomobil znamke mit-
subishi pajero 2.5 TD GLX, ki
je stal na parkirišču na Cesti
na Ostrožno v Celju. Reg. šte-
vilka vozila je CE 27-81E,
lastnik je Rudi R., ki je oško-
dovan za okoli 4 milijone 200
tisoč tolarjev.
V noči na 11. maj je neznani
storilec ukradel osebni avto-
mobil znamke lada samara
1500, zelene barve, reg. št. CE
23-32 K. Vozilo je bilo parki-
rano na parkirnem prostoru
pri Milčinskega ulici v Celju,
lastnica Jasna H. pa je oškodo-
vana za okoli milijon 200 tisoč
tolarjev.
V noči na 12. maj je nekdo
odpeljal VW passat temno mo-
dre barve, reg. št. LJ 53-46V.
Vozilo je bilo parkirano na
parkirišču pred hotelom Cele-
ia v Celju, njegova vrednost pa
je okoli 2 milijona tolarjev,
oškodovanec pa je Janez U. iz
Cerknice.
V petek čez dan je nekdo
ukradel osebno vozilo zastava
750LE, reg. št. CE S6-073,
svetlorjave barve. Avtomobil
je stal na parkirnem prostoru
pri avtobusni postaji v Celju,
vreden je okoli 80 tisoč tolar-
jev, pogreša pa ga Štefan G. iz
Šentjurja.'
V noči na 13. maj je neznani
storilec ukradel osebno vozilo
znamke honda concerto (kara-
van izvedba), temno modre
kovinske barve, avstrijske reg.
št. SP-78 VE. Avtomobil je bil
parkiran pred hotelom v žcd-
cu, vreden je milijon tolarjev,
lastnik pa je Jela B. iz Avstrije.
Koncem tedna je bilo ukra-
deno tudi osebno vozilo zasta-
va 750 LE reg. št. PU 616-AF
Hermine S. iz Pulja. Vozilo je
bilo parkirano na Miklošičevi
ulici v Celju, še istega dne pa
so ga, poškodovanega in brez
registrskih tablic, našli
v Škof j i vasi.
Pred gostiščem Cibi v Što-
rah je bila minulo nedeljo
ukradena bela Oplova vectra,
last Janka N. iz Šmarja. Avto-
mobil so še istega dne našli
v Gorici pri Šmartnem in ga
pred avtomobil R-5 campus, ki
je stal na parkirišču pri stano-
vanjskem bloku na Dečkovi
cesti (stanovalci na Dečkovi,
pazite na svoje jeklene konjič-
ke!) Vozilo je rdeče barve, reg.
št. CE Sl-399, lastnica pa je
Silva S. iz Celja.
Vse kaže, da je avtomobilski
kriminal v Evropi in povsod
drugod po svetu resen problem
že več kot deset let. In kako je
s tem problemom v Sloveniji?
Po podatkih ministrstva za
notranje zadeve za preteklo le-
to lahko ugotovimo, da je av-
tomobilski kriminal resna in
zaskrbljujoča zadeva tudi
v naši državi. Tako je bilo lani
v Sloveniji ukradenih 1.350
vozil različnih znamk in kako-
vostnih razredov. Ce k tej šte-
vilki dodamo še okoli 1.500 ta-
tvin delov motornih vozil in še
toliko tatvin z in iz avtomobi-
lov ter 4.782 vlomov v avtomo-
bile, smo pri skupni številki
, ki presega 9 tisoč kaznivih
dejanj, pri katerih je bil objekt
napada vozilo.
In kako je na območju UNZ
Celje? Nič bolj spodbudno, kot
drugod, saj so v letu 1994 za-
beležili 56 primerov tatvin
motornih vozil, kar je za 32
več kot v letu poprej!
M.A.
Zgoraj je ponaredek, spodaj original vozovnice.
Vozovnice, talcšne in drugačne
Posel s ponareieniml avtobusnimi vozovnicami se le skazil
Policisti PP Velenje in kri-
minalisti z oddelka za zatira-
nje gospodarske kriminalitete
pri UKS UNZ Celje so v minu-
lih dneh sestavili kazensko
ovadbo za kazniva dejanja,
povezana s ponarejanjem vo-
zovnic za prevoze z Izletniko-
vimi avtobusi v I. coni celjske-
ga mestnega prometa.
Milan G. iz Velenja je osum-
ljen kaznivega dejanja goljufi-
je, ker je marca letos na ob-
močju Velenja dal v promet
2 tisoč ponarejenih avtobusnih
vozovnic v skupni vrednosti
200 tisoč tolarjev. Milan je
osumljen še kaznivega dejanja
ponarejanja listin. Ponarejene
vozovnice (2 tisoč) je prodal
Erminu O. in Alojzu B., tudi
Velenjčanoma. Ermin O. je
prav tako osumljen kaznivega
dejanja ponarejanja hstin, ker
je od Milana kupil ponarejene
vozovnice z namenom, da jih
na avtobusu uporabi kot pra-
ve. Pa jih tudi Ermin ni upora-
bil, ampak jih je prodal Alešu
G. iz Velenja, ki je od Ermina
kupil 500 ponaredkov, da bi
jih 200 prodal Tomažu G., ki
se je prav tako nameraval oko-
ristiti s temi vozovnicami.
Veriga se je končala, ko je
10. marca letos Tomaž sedel
v Izletnikov avtobus in vozov-
nico pokazal vozniku. Ta je
ugotovil, da je karta ponareje-
na in mu jo odvzel. Tona^ ieš^e.
istega dne vodji AP Izletnik
PE Velenje izročil 99 vozovnic,
ostalih 100 pa je obdržal in so
mu jih kriminalisti zasegli na-
knadno. Potem se je klobčič
z zagonetkami okoli ponareje-
nih lističev začel hitro odmo-
tavati.
Ponarejene vozovnice so
precej podobne originalnim.
razlikujejo se le po odtenku
rumene barve in po zapored-
nih številkah. Cena takšne vo-
zovnice je na prodajnih mestih
Izletnika 100 tolarjev, za 120
tolarjev pa jo je mogoče kupiti
na avtobusu. Ponaredke se
osumljenci nameravali proda-
jati po polovični ceni.
M.A., foto UNZ Celje
Starši - več pažnje otrokom!
Ob nesreči, ki je zahtevala smrtno žrtev!
Dan za dnem še srečujemo
posledice okupacije odnosno
razdiralne vojne, kljub temu,
da so minula že štiri leta, od-
kar je okupator iz naše države
izgnan. Naše delovno ljudstvo
se trudi, da bi te sledove čim-
prej odpravilo, prav zaradi te-
ga je tolikšno zanimanje za
prostovoljno delo, za odstra-
njevanje ruševin itd.
Mnogo nezgod se je že pri-
petilo po osvoboditvi, ki so
v mnogih primerih posledice
odloženega starega orožja in
razstreliva. Iz tega sledi, da
smo do sedaj posvetili še pre-
malo pažnje« iskanju in uniče-
vanju tega starega orožja in
razstreliva, kar je dokaz, da
kmalu pozabimo storjeno gor-
je, ki je za nami in malo misli-
mo na nesreče, ki se lahko
prav zaradi omenjenega še do-
godijo.
Stara, odložena ročna bom-
ba, ki sta jo v Novi vasi našla
23. marca dva otročička, ki sta
se igrala na cesti, je povzročila
hudo nezgodo, ki je zahtevala
eno smrtno žrtev, enega otroka
pa ranila tako, da bo zdravlje-
nje verjetno trajalo prav
dolgo.
Težko je tu iskati krivca, ker
je indirektni krivec pretekla
vojna, vendar je dolžnost sle-
hernega državljana, da podob-
ne nezgode preprečuje s tem,
da javlja merodajnim organom
eventualno najdeno staro stre-
livo ali orožje na eni strani, na
drugi strani pa je dolžnost
staršev, da stalno opozarjajo
svoje otroke, da naj se izogiba-
jo najdenih predmetov, ki jih
ne bi poznali.
Posebno pozornost je pola-
gati sedaj prav v pomladan-
skem času pri setvi in obdelavi
zemlje. Saj najdeno razstrelivo
ne pomeni nobene nevarnosti,
če ga odstranijo organi, ki so
za to pooblaščeni, v vsakem
primeru pa lahko terja tudi
smrtne žrtve, če se z njim pe-
čajo nestrokovnjaki ali pa ra-
dovedneži.
Celjski tednik,
št. 13, 26. marec 1949.
Nevarne igre
v Uniorjevi orodjarni I v Zre-
čah je prišlo 10. maja okoli 21.
ure do hude telesne poškodbe, ki
jo je utrpel tamkajšnji delavec
Edvard F. iz Slovenske Bistrice.
Menda je med delavci v tem
obratu navada, da se radi pošali-
jo, če je treba tudi na račun drug
drugega. In tako se je zgodilo, da
je delavec Jože P. sodelavca Edi-
ja F. posprejal po hrbtu z lahko
vnetljivo snovjo, ko je le-ta sedel
na delovnem pultu in se, nič hu-
dega sluteč, pogovarjal z enim
od sodelavcev. Se hujšo napako
pa je potem, prav tako v šali,
storil Igor S., ki se je Edvardove-
mu oblačilu približal z ognjem,
ne vedoč, da je bila obleka pred
tem posprejana. Edvardu F. se je
v trenutku vnel ves hrbet, obla-
čila na njem so popolnoma zgo-
rela, opekline pa so zajele 25 od-
stotkov kožne površine. Hudo
poškodovanega Edvarda zdravi-
jo v celjski bolnišnici.
Porezana roka
Prejšnji petek popoldne se je
v zreškem Uniorju pripetila de-
lovna nezgoda, v kateri se je hu-
do telesno poškodoval delavec,
30-letni Zdravko P. iz Cigonc na
Bistriškem.
Zdravko P. je stopil k sodelav-
cu, ki je takrat na stružnici ob-
deloval kovinske kose. V času,
ko je bila stružnica vklopljena,
je Zdravko segel z roko proti
glavi stružnice, pri tem pa so se
mu okoli prstov navili kovinski
ostružki in ga močno porezali.
it.20. - 18. mal 1995
GLASBA

Pop umetnost
pop teatra
Pop teater je v polletnem
delovanju postal priljub-
ljeno mestno zbirališče
ustvarjalne generacije in
upoštevanja vreden prostor
mestnega večernonočnega
družabnega dogajanja.
Sredini pop art večeri so
rezervirani za raznovrstne
razstave, revije in predsta-
vitve glasbenikov v živo,
sobotni pop trend večeri pa
so namenjeni koncertom,
degustacijam in kulinarič-
nim večerom. Prav vse pri-
reditve so brez vstopnine.
Zadnjo sredo v maju bo
predstavil svoje usnjene
kreacije Samo Rančigaj, po
mnenju mnogih najboljši
slovenski oblikovalec in iz-
delovalec usnjenih telovni-
kov in suknjičev. 14. junija
pa bo postavil na ogled
svojo razstavo mednarodno
znani mojster fotografije
Stane Jeršič. Glasbene pop
art predstavitve pa bodo
v sredo, 24. maja, deležni
mladi zagrebški jazz glas-
beniki, 7. junija pa nadar-
jena pevka Nina. Sobotni
pop trend koncertni pro-
gram pa bosta v maju zaz-
namovali dve skupini; 20.
maja bodo nastopili Sem-
prini, teden dni kasneje
Teh Young One's. V okviru
trend kulinaričnih večerov
pa bodo 3. junija obisko-
valci okušali skrite čare ki-
tajske kuhinje.
Osrednji družabni dogo-
dek meseca maja bo ned-
vomno promocijpisati po-
godbo in izdati CD pri
Long Island Record, za to
založniško hišo pa snemajo
tudi znameniti U2. Kljub
temu, da zaradi uskladitve
z založnikom še ni določen
točen datum, je za priredi-
tev veliko zanimanje jav-
nosti. Vstop bo omejen le
na izbrance z vabilom. Za-
to bo ta dogodek sprožil
vznemirljivo, vendar tudi
neprijetno in zamerljivo
vprašanje: kdo je kdo
v mestni pop sceni?
BOŠTJAN VOLF
Deset let Štajerskih 7
Letos je v Sloveniji več an-
samblov, ki bodo ob svojih
jubilejih pripravili slavnost-
ne koncerte. Med tistimi, za
katere je največ zanimanja,
je ena naših najboljših sku-
pin - Štajerskih 7 iz Sloven-
skih Konjic, ki slavi 10 letni-
co igranja in nastopanja.
Štajerskih 7 bo imelo jubi-
lejni koncert v petek, 19. ma-
ja ob 20. uri v Športni dvora-
ni v Slovenskih Konjicah,
k sodelovanju pa so povabili
goste - Slovenske muzikante
z Rudijem Trojnerjem in
Anito Zore (ansambel letos
slavi 30 let), ansambel Kri-
stali, Duo After Eight ter
pevce Edvina Fliserja, Ireno
Vrčkovnik, Toma Juraka in
Ivana Hudnika. Program bo-
sta vodila Betka Suhel in
Vinko Šimek, jubilejni kon-
cert pa bo posnela tudi ekipa
VTV Velenje za regionalne
televizijske programe in
krajšo reportažo TV Sloveni-
ja za oddajo Po domače.
Štajerskih 7 sestavljajo
Branimir Klevže (trobenta,
klaviature, vokal). Avgust
Skaza (bobni, trobenta, ba-
riton, pozavna, bas, vokal),
Boris Pokom (kitara, vokal).
Samo Pokom (bas kitara.
bariton, vokal, vodja ansam-
bla). Robi Smolnikar (har-
monika, klaviature, troben-
ta), Rudi Santl (vokalni so-
list, bas kitara, saksofon) in
Jani Zavec (klarinet, sakso-
fon, flavta).
Doslej so izdali pet kaset,
dva CD in tri video kasete
ter osvojili štirinajst nagrad,
zadnjo letos na prvem festi-
valu polk in valčkov v Vinski
Gori, kjer so zaigrali in za-
peli valček Ranjeno srce.
Štajerskih 7 je dvakrat no-
miniranih za najvijšjo glas-
beno nagrado v Sloveniji
- Zlato noto.
TONE VRABL
Reggae za misleče
Union Kwesl Johnson In Dennis BovelI duh bana
Po več kot petih letih bo-
mo imeli v soboto, 20. maja,
v letnem avditoriju Križank,
spet priložnost prisluhniti
reggae glasbi. V Ljubljano
prihaja legendarni reggae
glasbenik in pesnik Linton
Kwesi Johnson, spremljal pa
ga bo odlični Dennis Bovell
dub band.
Linton se je seveda rodil
na Jamajki. Se ne dvajsetle-
ten se je odpravil v London,
kjer se je kmalu po študiju
sociologije pridružil zloglas-
nim Črnim panterjem. Zno-
traj tega gibanja je sodeloval
pri oblikovanju pesniške de-
lavnice, ki se je kasneje po-
vezala s skupino bobnarjev
v bend Kasta Love. Prvo pes-
niško zbirko je Johnson izdal
leta 1974. Naslov druge pes-
niške zbirke »Dread, Beat
an' Blood« pa je bil tudi na-
slov njegovega prvega albu-
ma za založbo Virgin.
V sedemdesetih je s po-
močjo znanih jamajških
glasbenikov za vodilno reg-
gae založbo Island posnel še
tri albume, »Forces Of Victo-
ry«, »Bass Culture« in »Ma-
king History«. Vsi trije danes
sodijo v klasiko regge glasbe.
V začetku osemdesetih je
Linton ustanovil lastno za-
ložbo LKJ Records, pri kate-
ri sedaj plošče objavlja več
kot dva ducata angleških
reggae bendov. Vzporedno
z glasbo in pesništvom pa se
ukvarjal tudi z novinar-
stvom med drugim je za ra-
dio BBC posnel celo serijo
oddaj o jamajški popularni
glasbi. Od leta 1985 predava
na univerzi Warwick, leta
1987 pa postane častni pre-
davatelj na politehniki Wol-
v(7erhampton. Svoj zadnji al-
bum »Things An' Times« je
pri lastni založbi objavil
pred štirimi leti, od takrat
naprej pa je tudi redni gost
vseh večjih reggae festivalov
v Evropi, južni Ameriki in na
Japonskem.
Basist in producent Den-
nis Bovell je že več kot deset-
letje eden izmed najvplivnej-
ših britanskih reggae glasbe-
nikov. V svoji skupini Dub
Band je zbral nekaj odličnih
glasbenikov omenimo le ki-
tarista Johna Kpiayea in
saksofonista Stevea Grego-
rya, ki je v preteklosti že so-
deloval z The Rolling Stones,
Van Morrisonom, Georgom
Michelom in še celim kupom
znanih otoških glasbenikov.
Gre skratka za vrhunsko
reggae postavo, ki z virtuoz-
nostjo zlahka zaide v blues
ali pa afro jazz.
Linton Kwesi Johnson in
Dennis Bovell sta s skupnimi
nastopi skoraj do popolnosti
uravnovesila glasbo Ln po-
ezijo. Na ta simbiozni dogo-
dek vas Škuc-ROPOT to so-
boto vabi v Križanke, kjer bo
hladen majski večer ob to-
plih jamajških zvokih toplej-
ši vsaj za kakšno Celzij evo
stopinjo.
Caspar Brotzmann
Massaker
Tri dni kasneje, v torek,
23. maja, bo v ljubljanskem
klubu K4 povsem drugačna
koncertna scena. Iz Amerike
prihaja naravnost v Ljublja-
no »berlinski Jimi Hendrix«
Kaspar Brotzmann. Skupaj
z bendom Massaker (bas
Eduardo Delago Lopez, bob-
ni Danny Arnold Lommen)
bo predstavil februarja ob-
javljen album »Home«.
Caspar je sin znanega jaz-
zovskega avantgardista Pe-
tra Brotzmanna. V osmih le-
tih, kar je na glasbeni sceni,
si je prislužil sloves enega iz-
med najboljših in najbolj
inovativnih evropskih kita-
ristov. Zadnje čase deluje
predvsem v Ameriki, kjer je
za svoje glasbeno ustvarja-
nje našel precej več razume-
vanja. Po skupnih nastopih
z metal zvezniki Helmet,
skupino Pigface in Jimom
Thirlwellom Foetusom, se bo
to pomlad v Angliji predsta-
vil kot predvozač na turneji
skupine Sonic Youth več kot
zadostne reference, da bodo
ljubitelji ostrega, eksperi-
mentalnega ročka, v torek
napolnili K4.
STANE ŠPEGEL
Eurosong '95
Zmaga Norvežanov, Darja Švajger
sedma
Po neuspehu skupine 1-X
Band z njihovo skladbo »Tih
deževen dan« na tekmovanju
za pesem Evrovizije '93 in
lanski pavzi, se je Slovenija
letos spet udeležila izbora
naj Evropske popevke. Le-
tošnje tekmovanje je bilo že
40. po vrsti, odlično priprav-
ljen televizijski spektakel pa
se je dogajal na Irskem v Du-
blinu, kjer sta lani Paul Har-
rington in Charlie MacGet-
ting z balado »Rock&Roll
Kids« že tretjič zapovrstjo
prinesla zmago muzikalič-
nim Ircem.
Letos se je za laskavi naziv
»popevke leta« potegovalo
kar 23 skladb, proti yBem
pričakovanjem pa je ^easi^-
la Norveška. Skupina Š€fewrl
Garden je presenetila z oitož-^
no in skoraj instrumentalno
pesmijo »Noctume«. Pose-
ben pečat je zmagovalni pe-
semi dala irska violinistka
Fionnule Sherry, ki je sicer
neformalna članica škotskih
pop zveznikov WET WET
WET. Na dmgo mesto se je
uvrstila španska pevka Ana-
bel Conde. Švedska popev-
ka, ki so ji napovedovali
zmago, je bila šele tretja. Za
Francozi, Danci in Hrvati se
je na odlično sedmo mesto
uvrstila Darja Švajger
s skladbo »Prisluhni mi«.
Angleška žirija je bila edi-
na, ki je naši popevki priso-
dila največje število možnih
točk, slovenska žirija pa je
12 točk podelila Hrvaški in
si s to odličitvijo zapravila še
boljšo uvrstitev.
Prihodnje leto bo izbor za
naj Evrovizijsko popevko
v norveškem Oslu, vse pesmi
pa bodo po novih pravilih iz-
brane na predtekmovanjih.
SŠ
Jazz festbiat
V času celjskega turističnega tedna bodo v Pop tea-
tru na letnem vrtu izvedli Ulični festival jazza
- Celje'95, ki naj bi predvidoma obsegal štiri večere.
Prvi večer bodo predstavili obe celjski jazz skupini,
Venus 4, ki igrajo jazz standarde, in New Fussion
Quartet, ki igrajo novi fussion jazz. Ostale večere bodo
igrale zasedbe iz Ljubljane, Maribora, Zagreba in
Gradca. Zaradi omejenih finančnih sredstev kakšnih
mednarodno zvenečih imen ne moremo pričakovati,
festival pa je za mesto pomemben že zato, ker gre za
prvi tovrstni festival v Celju po dolgem času, še bolj pa
za to, da se jazz vsaj konceptualno vrača tja, kjer je bil
spočet.
B.V.
Najprej se posvetimo pregledu dogajanj na nekaterih evrop
skih lestvicah. V sosednji Italiji je ta teden na vrhu CORONi
s štanco »Baby Baby«, drugi so La Bouche z »Be My Baby«, g
tretje mesto pa se je uvrstil britanski pop duo Everything Bg
A Girl s pesmico »Missing«. Na Irskem so prvi domačin
BOYZONE s komadom »Key To My Life«, tik za petami so jii
Take That (na sliki) s trenutno največjim evropskim hitoi
»Back For Good«, tretji pa je kanadski rocker Bryan Adan
s skladbo »Have You Ever Really Loved A Woman«. Na švicat
ski lestvici najbolje prodajanih single plošč je že nekaj tedno
prvi jeclajoči JOHN SCATMAN s pesmijo »Scatman«, kij
visoko uvrščena tudi na drugih evropskih lestvicah. Drugi j
Vangelis z naslovno skladbo filma »Conquest Of Paradise«, a
tretjem mestu pa so seveda Take That. V Makedoniji še vedj
najraje prisluhnejo NIRVANI in njihovi unplugged verzi
komada »The Man Who Sold The World«, na drugem mestu s
z balado >»White Dove« nemški The Scorpions, na tretjem pa j
Yaki-Da in njena »I Saw You Dancing«.
THE CURE so svoj zadnji album »Wish« objavili že pre
tremi leti, letos pa se spet nameravajo v velikem slogu vmitii
svetovno glasbeno sceno. 25. junija bodo po dvoletni konceri
abstinenci nastopili na velikem festivalu v Glastonburyu, jesei
pa naj bi izšel tudi njihov novi LP. Material zanj Robert Smit
z ekipo že nekaj časa pripravlja v nekem škotskem studiu. E
prvih informacijah se The Cure umikajo z dark pop scene, no\
plošča bo namreč prežeta z bolj plesnimi ritmi.
Konec aprila je izšel četrti album arogantnega temnopolte;
Britanca TERENC TRENT D'ARBYA. Plošča z naslovoi
»Vibrator« se je že prvi teden zavihtela na TOP 20 najboi)
prodajanih LP v Angliji, izmed 13 skladb pa je založniška hiii
Columbia na prvi single uvrstila skladbo »Holding On To Yoik
Trenutno najpopulamejši angleški bend OASIS je zapust
bobnar Tony 0'Carroll. Samo en dan po njegovem odhodu gaj
zamenjal 22. letni Alan White, ki je prejšnji teden z Gasi
premierno nastopil v popularni britanski TV oddaji »Top Of 1^
Pops«.
Evropske lestvice se nikakor ne morejo otresti švedsko-anK
riških hit-makerjev REDNEX. Po skladbah »Cotton Eye Jo€«j
»Old Pop In An Oak« so se tokrat na lestvice prebili z balal
»Wish You Were Here«. To je že tretji single z njihovega pPi
neca »Sex&Violins«, kot kaže pa ne bo ponovil uspeha m
omenjenih skladb. STANE ŠPEGEfl
it. 20. - 18. mai ^99B

GLASBA
;udežna polja in Tri besede
^dežniki smo v svojem tri-
Ljsetem letu delovanja iz-
\ deseto kaseto, ki ji bo
•^ggecu septembru sledila še
■^plošča, z nekoliko spreme-
' o vsebino in nekaj dodatki
pozabljenih izdaj.
Jot band še vedno veljamo
jjajobstojnejšo in najstarej-
jlovensko pop skupino, ki
Ijar ne da, kar potrjujemo
^ kratkim prejetim zlatim
tjem za kaseto in CD pro-
p »25 ur na dan.« Tudi vse
»e izdaje so se posrebrile
pozlatile in dokler bo tako,
jo Cudežniki zagotovo pri-
pj na naši glasbeni sceni,
Ijskotekah, veselicah, kon-
jih, elitnih plesih, itd.
;lasti v zadnjem letu smo
■a nekakšnemu premi-
\ , ivpraševanju po našem
jamblu. Vse več je namreč
jiajalo  ponudb za  elitne
se, generacijske plese, plese
raznih obletnicah, kot goste
pas vabili na zveneče prire-
je in podobno. In že kar
čajno je sledila ponudba
li za prihodnje leto. Čeprav
zavedamo svoje prilagodlji-
isti, saj obvladujemo tako
»elice kot primorske rocker-
js Hrvati  »zastrupljene«
Umurce ali »hotelsko pu-
|o«, nam kljub temu sprva
j bilo jasno, čemu toliko to-
Ltnih ponudb. Prišli smo do
ačnega zaključka, da j6 na
pnih plesih struktura ljudi
jv takšna kot je naš reperto-
če ga dodobra premešamo
postavimo ob pravem času
pravo mesto. Tudi dolgolet-
managerske izkušnje govo-
i v prid korektnem poslov-
b odnosu z organizatorji,
inzorji, uredniki, ipd.
Vsled tega smo sklenili, da
io novo kaseto in nekoliko
neje lasersko ploščo »zabe-
10« ob za nas tipičnem pro-
mu na A strani, še z nekoli-
ko beatlesovske nostalgije na
B strani. Le-to bomo pričeli
oživljati zlasti v jesenskih me-
secih, do takrat pa bomo z ve-
selimi pomladansko poletnimi
hitovskimi skladbicami razve-
seljevali zabave željne Sloven-
ke in Slovence. Med te spadata
že znani evrovizijski »Nekdo
igra klavir« in »Dober dan
maj« ter »Nono Valentino,«
katero smo izvajali na lan-
skem festivalu MMS. Ob teh
sta na tej strani kasete še
»Vroče ustnice,« ki se bodo
najlepše podale v zvezdnatih
poletnih nočeh in naslovna
skladba »Tri besede,« za kate-
ro snemamo tudi videospot in
takorekoč že postaja hit, saj jo
je mojster Oto Pestner glasbe-
no naredil po formuli, ki je po-
zlatila »25 ur....« Ko smo se
odločali o stilistiki projekta, je
bilo jasno, da bomo k sodelo-
vanju kot producenta, aran-
žer j a in tudi avtorja večih pe-
smi, pritegnili Ota Pestnerja,
ki je delno bil tudi pobudnik
tovrstnega projekta. Da je bila
ekipa popolna, sta pripomogla
še Tomaž Kozlevčar in kitarist
Grega Forjanič. Ob takšni za-
sedbi mora biti tudi kvaliteta
posnetkov vrhunska, zato smo
za snemanje izbrali Studio
Metro. Za preostalo glasbo in
besedila sva kot običajno po-
skrbela z Gorazdom. Ža tako
obsežen projekt, ki zahteva tu-
di primerna oblačila, profesi-
onalen slikovni material in še
marsikaj smo sklenili, sodelo-
vanje s sponzorji Elektro Ta-
bor Maribor, firmo El Grego,
Moda Maribor, Bavaria Woll-
teks, Merinka MTT in Kodak
Utrip d.o.o.. Tako kaseto, ki je
že na tržišču, kot tudi CD, iz-
dajamo pri ZKP Slovenija,
kjer so odgovorni uredniki op-
timistično razpoloženi, saj
material vsebuje kar nekaj te-
ga po čemer sprašujejo kupci.
Sicer se Cudežniki pripravlja-
mo na vroče veselično poletje.
Prvič se bomo z novim in seve-
da tudi starim programom
predstavili v okolici Celja, 4.
junija na Celjski koči, kjer se
bo sicer odvijalo tekmovanje
med amaterskimi ansambli.
Za dodatne informacije smo
vam na voljo na telefonski šte-
vilki (062)221-052.
Tragični svaijici
s premisieicom
Piše: Aleš Jošt
No, pa začnimo še enkrat
in tokrat naj beseda poje
o muziki, ker ste vi tako že-
leli. In ker ni tako enostavno
vsak teden žvečiti kislih ku-
maričnih ponaredkov vam
moram tokrat prizanesti vsaj
s politiziranjem, frocastim
kritiziranjem in bogve še
s čim, da boste vsaj enkrat
zdržali do konca brez zlo-
hotnega nasmeška na ustih,
če že ni prepozno.
Poglavje o glasbi lahko
začnemo na kateremkoli
koncu sveta, v gozdu ali že-
lezarni, gostilni ali otroškem
vrtcu, pa vendar se prav
zlahka zgodi, da mahnemo
mimo, saj utrujeno dvajseto
stoletje od nas zahteva na-
tančnost, doslednost, speci-
fičnost in še kar nekaj je
takšnih, recimo jim zapove-
di. V takšnem oklepu, zateg-
njenem po možnosti še
s kakšnimi družbenimi nor-
mami pa seveda ni miru za
nemirnega duha, ki išče
izhod za vsako ceno. In prav
ta nemir, to nestrinjanj.e
z dokončnostjo obstoječega,
je duhovni vzvod, ki iščočega
spozna z vibracijami v polju
slišnosti in neslišnega. Pro-
stornost in brezčasnost na-
mišljene nove dimenzije sta
lahko le šibki bergli pri pr-
vih korakih bezanja pred
smrtno in absolutno tišino
v kraljestvo tisočerih zvo-
kov, šumov in občutij. In
kjerkoli že iskali, se bomo
morali na vsakih nekaj kora-
kov zazreti tudi vase, k svo-
jemu notranjemu ritmu in
brbotanju, da bi se naučili
vsaj pravilno dihati. Kajti,
tu se verjetno vse skupaj
začne, razen če ne. Saj poz-
nate tisto o ambicioznih
starših, ki svoje ljubljenčke
rinejo v glasbene šole, da bi
jih tam naučili, kar jih sami
ne morejo, ker pač nikoli ni-
so znali. Namesto, da bi jih
naučili dihanja, sproščenega
in veselega, potem pa bi deca
že sama, radovedna kot je,
našla svoj stik z muziko, ki
ni nujno podobna violini ali
pa notnemu zvezku, a zato
dosti bolj koristna življenj-
ska izkušnja. In potem je po-
čilo, pravzaprav bolj tres-
knilo, da so vsem v kuhinji
skočila ramena za hip navz-
gor istočasno, sinhrono z po-
javom zvoka. Od krožnika,
ki je bil še maloprej na ku-
hinjski omari, so na tleh
ostali trije deli nepravilnih
oblik z ostrimi robovi. Mate-
ri sta jeza in žalost orosili
pogled, oče pa je razumeva-
joče začel brbrati o sreči, ki
ponavadi sledi takšnim stva-
rem in polagal podobne flaj-
štre na duše prisotnih. Otro-
ci pa, nabasani z adrenali-
nom, so v črepinjah slišali in
videli vsak nekaj svojega,
razbito družino, košček po-
doben polmesecu, slovo od
otroštva. Mati je pometla
koščke in jih vrgla v smet-
njak, življenje je teklo dalje,
v dušcih je ostal le zvok. Pik-
pok!
DELO
ved n o
v središču
dogajanj
Pop loto
Nihče ni napovedal pravilenega vrstnega red skladb,
a skladbe, ki jih je izbral StanelŠpegel, lahko glasujete
sredo, 24. maja ob 18. uri. Kupone na dopisnicah
ošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Št.20. - 18. maj 1995
ZA AVTOMOBILISTE

Alfa 146 namesto alfe 33
Italijanska tovarna Alfa
Romeo je res v velikem zago-
nu. Lani jeseni je predstavila
alfo 145, trivratno kombi li-
muzino, pred dobrim mese-
cem alfo spidcr in GTV (ku-
pe), sedaj prihaja na svetlo
tudi s povsem novo alfo 146.
Ta je nastala na osnovi al-
fe 146, navzven pa sta avto-
mobila opazno različna. Alfa
146 meri v dolžino 4,1 metra,
na voljo je v varianti s petimi
vrati in ne preveč izrazitim
zadkom. Oblika je dovolj iz-
virna, da je s tem avtomobil
tudi prepoznaven, pri čemer
je razumljivo, da so z alfo
146 tudi v resnici nadomesti-
li uspešno alfo 33, doslej naj-
bolje prodajano vozilo hiše
iz Areseja. Alfa 146 bo na
voljo z dvema različnima
opremama in s štirimi mo-
torji. Trije so bencinski, in
sicer z gibno prostornino 1,3
(90 KM), pa 1,6 (103 KM) in
1,7-litra (136 KM), četrti pa
je turbodizelski motor z gib-
no prostornino 2,0-litra ter
močjo 90 KM. Na voljo bo
sedem izvedenk, ki naj bi se
najprej pojavile na italijan-
skem trgu (že junija), med-
tem ko naj bi prodaja v dru-
gih evropskih državah stekla
ob koncu poletja. Po seda-
njih napovedih Auto Makar-
ja, uradnega predstavnika
tudi Alfa Romeo pri nas, bo
v Sloveniji avtomobil urad-
no na voljo jeseni, kar je se-
veda manj prijetna novica.
Seveda pa tudi zaradi tega
niso znane cene. Na sliki: al-
fa romeo 146.
Renault cllo In
posebna
ponudba do
konca mala
Novomeški Revoz se sloven-
skega trga v teh dneh loteva
z nekaj novostmi. Tako bodo
vsi renaulti clio od 21. marca
pa do konca maja serijsko
opremljeni z radiokasetofo-
nom, cene pa zaradi tega ne
bodo nič višje.
Ta ponudba velja za vse ku-
pce oziroma za vse izvedenke
clia, ki jih lahko ob tem poga-
nja 1,2 ali pa 1,4-litrski ben-
cinski motor. Pomembno in
dobrodošlo pa je tudi to, da je
volan takšnega clia opremljen
s posebnim upravljalnikom, ki
omogoča ustrezno nastavitev
radijskega sprejemnika, pa pri
tem vozniku ni treba odvrniti
pogleda s ceste. Renault clio
v izvedenkah RL in RN je
opremljen z radiokasetofonom
z močjo 2x6 watov, medtem ko
so pri najbolje opremljeni iz-
vedenki z oznako RT na voljo
štirje zvočniki z močjo 4x15
watov.
Audi je lani posloval z dobičkom
Za nemški Audi je bilo že
v začetku letošnjega leta jas-
no, da je lani posloval tudi zelo
dobro in da bo končni poslovni
rezultat pozitiven. Tako se je
tudi zgodilo, kajti letos je to-
varna prijavila 195 milijonov
mark dobička pred plačilom
davka. Številka je ugodna,
takšne pa so tudi napovedi za
letošnje leto.
Lani je tovarna izdelala 376
tisoč avtomobilov, kar je bilo
za 3,4 odstotka več, medtem
ko je bila prodaja večja za 5,2
odstotka, kar pomeni, da so la-
ni prodali tudi veliko avtomo-
bilov iz zaloge. Tudi letošnji
posel je več kot ugoden, kajti
v letošnjih treh mesecih je bila
prodaja v primerjavi z enakim
lanskim obdobjem večja za 17
odstotkov. Vse tudi kaže, da
bo že konec letošnjega leta ste-
kla izdelava novega in naj-
manjšega audija A3, medtem
ko naj bi proizvodnjo audija
A4 povečali še za 25 odstot-
kov. Na sliki: audi A4.
CImos: letos boljše kot lani;
Koprski Cimos, druga slo-
venska avtomobilska tovarna,
priznava, da ji leto 1994 ne bo
ostalo v posebej prijetnem
spominu, kajti težav je bilo
skoraj izjemno veliko. Pač pa
ravno zaradi tega z nekaj več-
jim upanjem zrejo v leto 1995.
Lani so končali pogovore
o t.i. finančni konsolidaciji
s Citroenom kot najpomemb-
nejšim partnerjem in skupino
slovenskih bank, po drugi
strani pa naj bi letos opravili
tudi lastninjenje. Sicer pa ra-
čunajo, da se jim bo do konca
letošnjega leta v Sloveniji in
na Hrvaškem posrečilo proda-
ti kakšnih 6800 avtomobilov,
od tega dobrih 5000 na sloven-
skem trgu. Skupni izvoz naj bi
bil vreden 183 milijonov mark
(za 35 odstotkov več kot lani),
tržni deleži posameznih Citro-
enovih vozil pa naj bi po seda-
njih načrtih ostali v približno
enakem razmerju kot lani
(največ si je priboril AX). Si-
cer pa jim gre vsaj za sedaj na
roke tudi to, da je povpraševa-
nje po evasionu (limuzinski
kombi) dokaj ugodno, še pose-
bej zato, ker italijanski Fiat
kasni s svojim ulyssejem, med-
tem ko je peugeot 806 nekoliko
dražji.
Rolis Rovce tUdI na llzing
Tudi na avtomobilskem tr-
gu so razmere bistveno dru-
gačne kot so bile nekdaj. Po
novem namreč tudi slovita
britanska avtomobilska to-
varna Rolls Royce prodaja
svoje avtomobile na lizing,
torej na način, ki je v poslov-
nem svetu dokaj razširjen.
Njihova ponudba je nasled-
nja: za izvedenko silver
davm ali bentleyja broo-
klands je treba položiti naj-
prej 10 odstotkov vrednosti
v gotovini (nekako 15 ali 13
tisoč dolarjev), zraven pa
plačati še stroške zavarova-
nja depozita, tako da je treba
za začetek imeti v žepu vsaj
30 ali 40 tisoč dolarjev. Kdor
vse to zmore, si lahko nato
privošči tri leta dolgo lizin-
ško pogodbo, pri čemer zna-
ša mesečni obrok manj kot
dva tisoč dolarjev. Ali se bo
tovarni posrečilo tudi s tem
sistemom privabiti več ku-
pcev in pospešiti prodajo, pa
se bo tako ali tako kmalu
pokazalo. Na sliki: rolls
royce.
Direktor Flata
pred sodnike?
Ker hoče Evropska unija
poenotiti statistiko, saj lahko
le tako pride do ustreznih in
verodostojnih podatkov, je
prišlo na dan marsikaj. Tako
je sedaj že jasno, da je Italija
pri posredovanju podatkov za
leto 1993 marsikaj storila po
svoje. Običajno je tako, da pri
analiziranju trga upoštevajo
podatke o prvih registracijah
novih avtomobilov, ne pa
o prodaji preko trgovcev. Ker
je Italija počela prav to, se je
lahko zgodilo, da je statistika
prikazovala za skoraj 200 tisoč
avtomobilov večji posel
z osebnimi avtomobili.
V italijansko statistiko so
bili tako všteti tudi avtomobi-
li, ki so jih italijanski trgovci
prodali tujim kupcem, denimo
slovenskim sivim uvoznikom.
Sedaj pa je na pomolu še nekaj
večja afera, v katero je vmešan
poslovodni direktor italijan-
skega Fiata Cesare Romiti.
Uradno so sporočili, da so za-
čeli preiskovati njegovo vode-
nje računovodstva, pri Fiatu
pa le to, da gre v tem primeru
za nekaj tehničnih nesporazu-
mov. Italijanski časopisi pa
medtem pišejo, da se državni
tožilec z Romitijem ukvarja
predvsem zaradi tega, ker je
dajal lažne podatke o zalogah
fiatov. Tam, kjer je dim, je to-
rej tudi ogenj.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Prihaja novi RMW serije 5 in tudi
kolesa
Nemški BMW, veliki tek-
mec Mercedes Benza, se pri-
pravlja na jesensko predsta-
vitev svoje povsem nove seri-
je 5. Avtomobil se bo na trgu
pojavil nekaj mesecev za
mercedes benzom razreda E,
katerega prodaja naj bi po
sedanjih napovedih stekla
junija ali julija.
BMW serije 5 bo povzemal
nekaj osnovnih karoserijskih
linij zelo uspešne serije
3 (čez dobri dve leti bodo ob-
novili tudi ta avtomobil), na
voljo bo tako s šest kot tudi
osemvaljniki in dvema dizel-
skima agregatoma, ni pa še
znano, ali si bodo omislili tu-
di različico 518i (bencinski
štirivaljnik z močjo 115 KM).
BMW serije 5 je za miinchen-
sko avtomobilsko tovarno
zelo pomemben, kajti proda-
ja tega vozila v zadnjem časi
pada, kar pa je tudi posledi
ca napovedi o rojstvu novi
izvedenke. Ob tem se BM|
postavlja tudi z nekaterimi
»dodatki,« ki so sestavni dt
zdravega življenja vsakegi
avtomobilista. Tako je izde
lal tudi nekaj zložljivih kol(
za treking in gorsko kolesai
jenje. Pri tem je uporabi
materiale, ki so znani tuf
v avtomobilski industrij
(kromolibden), medtem ji
prestavni sistem izdelal
znano japonsko podjetji
Shimano. Tudi zaradi tega)
jasno, da kolo ni poceni, kaj
ti v Nemčiji je na voljo a
kakšnih 2500 mark. Na sliki
nova zložljiva kolesa BM^
in novi BMW serije 5.
Avto šola Avtist
- 5 R Velenje
telefon 856-450
Tečaji vsak mesec v dopoldanskem
in popoldanskem času (2.000 SIT).
Posebna ponudba:
- plačilo na obroke, 8 čekov, kartica
VISA
- cena ure za C kategorijo samo
2.700 SIT na vozilih mercedes 817
ali 1213
Priporočamo sel_
iff. 20. - 18. mai 1*95

NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH ^ ŽEROVNIK
g prihodnjo soboto, to bo
ipaja, bomo na modnih va-
ji, Radia Celje znova govo-
0 privlačni modni temi, ki
jolcrat že nekoliko bolj po-
jo obarvana. Da moda in
jtsko oblačenje nista le pri-
žensk, bo dokazal tudi
l( v studiu, znan slovenski
strokovnjak, katerega
J naj ostane skrivnost do
liodnjega tedna,
jlu-ivnost pa ni, da tudi le-
L organiziramo natečaj za
jde kreatorske talente, na
(erega se lahko prijavite vsi
tadi v starosti od 13 do 25
let, torej modni navdušenci, ki
radi rišete modne skice, vab-
ljena pa ste tudi tista dekleta,
ki ste sodelovala na lanskem
natečaju. Edini pogoj je ta, da
se s kreiranjem ne ukvarjate
poklicno oziroma da ne obi-
skujete likovne šole te smeri.
Kar pogumno, nagrade bodo
tudi tokrat privlačne. Danes
pa se posvetimo še enemu iz-
med starih vzdušij v novi
"^odi. Uredništvo
vezalkana
etro-moda
ljudje smo nostalgična bitja
ijra\- zato velja večina zgo-
rinskih obdobij za mnogo
Ij patetčna od naše »komp-
lerske« sedanjosti. Da smo
n in tja v pošteni zmoti, je
reda že druga zgodbe, dej-
Ko pa je, da tudi mnoga emi-
ntna kreatorska imena da-
b obuj a jo stara retro vzdušja
istiliziranju novih oblačil.
Eden izmed njih, modni
ilikovalec Gallino, pravi:
iutim, da se moram učiti
preteklosti, da bi jo lahko
»rabil kot odskočno desko
prihodnost.« Pa ne le on,
di nekateri drugi so se po
le modni detajl vmili celo
15. stoletje, ko je bil kot
lodnje perilo oziroma »obli-
ivalec postave« prvič v modi
ifzet - zavezalkan steznik
vstavljenimi kitovimi kost-
i Si predstavljate, da so mo-
'le spletične svojim žlahtnim
"ornim damam s tem stezni-
"11 zategniti in preščipniti
IS do osupljivih 37 centime-
'V? No, to se je dogajalo še
v 18. stoletju, ko so bile pogo-
ste omedlevice zaradi takšne
mode povsem običajna reč.
Danes bi zdravo razmišlja-
jočo sodobno žensko tudi naj-
večje kreatorsko ime s težavo
prepričalo, da bi si nadela
takšno mučilno napravo. Spo-
minjajo pa nekatera oblačila
vendarle nanjo, predvsem po
zaslugi zavezalkanih detaljev.
Efekt spodnjega perila je kljub
oprijeti liniji zabrisan zaradi
novih materialov ali dodanih
rokavov. Pod takšno zavezal-
kano cunjico je priporočljivo
obleči - nič ali pogojno kakšno
pros^no majčko, saj je nujno,
da vezalkanje ustvari vizijo
»prepiha«. Lahko pa si ga
umislite pod prsmi, ob pasu
oziroma bokih, če se hočete
najbolj približati avtentičnim
izdelkom, pa na hrbtu! V sled-
njem primem boste tudi ve pri
oblačenju potrebovale svojo
spletično — pa tudi spretne mo-
ške roke bi utegnile obvladati
umetnost zamudnega vezal-
kanja. VLASTA
'sgradno anketno vprašanje meseca maja:
jJE OBIČAJNO KUPUJETE SVOJO GARDEROBO?
'kupujem konfekcijo v naših trgovinah;
[po lastnih idejah mi jih šiva šivilja;
kupujem v tujini in domačih butikih;
Odgovor na
i^agradno vprašanje:
'^ein priimek:.....................................
i^ofien naslov:.....................................
.................................. Tel. št.:.......
Starost:..........Teža:..........Konfekcijska št.:
I Njubše barve:
Na kolesu stresa
Večina izmed nas pozna sta-
nje v sebi, ki smo se mu nava-
dili reči stres. Povezano je
z notranjo napetostjo, ki se
izraža kot preobčutljivost, ne-
zadovoljstvo, otožnost, ali
z nemirom, ki ni povezan toli-
ko z znanim vzrokom, bolj je
to občutek notranje »begavo-
sti«, ki nas sili, da se ne ustav-
ljamo, da stalno iščemo nekaj,
s čimer bi ta nemir potešili, ga
sprostili. Če takšno stanje tra-
ja, nas izčrpava in zmanjkuje
nam moči in veselja, da bi se
uspešno spoprijemali z nalo-
gami vsakdanjega življenja in
videli ter doživljali tudi svetle
plati življenja.
Iz takšnega stanja se lahko
izcimijo večje težave, od ob-
čutka trajne nesposobnosti,
kronične utrujenosti, zaskrb-
ljenosti, brezciljnosti oz.
splošne osebne neorientirano-
sti do psihosomatskih obolenj.
Zakonski partner nam pravi:
»Kaj si spet živčen (živčna)!«,
otrok se nas ogiba in raje uha-
ja k igračam ali vrstnikom,
služba postane breme, zdrav-
nik pa pravi: »Sprostite se!«.
Toda — kako naj se sprosti-
mo? Ko poskušamo, vedno
znova  zadenemo  na  nemir.
Center za duhovno kulturo or-
ganizira v Celju tečaj globin-
ske meditacije GAMA. Uvod-
no predavanje in začetek teča-
ja bo v sredo, 24. maja ob 18.
uri v prostorih Centra interes-
nih dejavnosti, Kosovelova 14.
Vstop na uvodno predavanje je
prost.
Kako naj se lunirimo? Pride
večer, pride nedelja, vzamemo
si čas zase, gremo na sprehod.
Pa se srečamo sami s sabo, kot
z neznancem, ki ne vemo kaj
početi z njim. Najraje bi skoči-
li iz svoje kože. Zagrabimo pr-
vo stvar, ki nas reši tega nela-
godnega srečanja: knjigo, od-
premo TV, hladilnik... Si
predstavljate človeka, ki se uči
voziti kolo? Sedi na njem in
sprva v tem uživa, nenadoma
pa, ko bi se moral ustaviti,
ugotovi, da tega ne zna. Spom-
nim se, da so se takšne situaci-
je v mojem otroštvu končale
s praskami in bolečinami, mo-
ja prijateljica pa je pristala
bolj mehko, v večji mlaki ob
cesti, meve itd. — naša pozor-
nost, naš pogled je stalno obr-
njen navzven in naše zadovolj-
stvo je odvisno od tega, kar
vidimo, da nas zunaj obdaja.
To je faza, ko uživamo na dr-
večem kolesu in čeprav vse be-
ži mimo nas, imamo še obču-
tek, da je svet naš, dokler...
To je problem našega ravno-
vesja, naše notranje stabilno-
sti: da bi znali to kolo zavestno
ustaviti, stopiti z njega in se
umiriti, sprostiti. Tega se lah-
ko naučimo na tečaju medita-
cije GAMA.
Kosovelova 14, Celje
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo skladno z zakonom in statutom Zavoda
izpolnjevati naslednje pogoje:
- da ima višješolsko izobrazbo pedagoške smeri
- da ima opravljen strokovni izpit
- da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraže-
valnem delu
- da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zago-
tavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju
smotrov in ciljev Zavoda, kar dokazuje s svojim minulim
delom.
Direktor bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po
objavi razpisa na gornji naslov.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku.
GRAMEX, TRGOVINA, d.o.o.
Trgovina, špedicija, poslovne storitve
61000 Ljubljana, Verovškova 72
Iščemo sodelavce za prodajo elektromaterialov,
za potrebe industrije na področju Celja in
okolice.
Pogoji:
- srednješolska izobrazba elektro smeri,
- obvezen vozniški izpit B kategorije,
- pasivno znanje nemškega jezika.
Delo je terensko, nudimo dodatno izobraževanje pri avstrij-
skih poslovnih partnerjih in stimulativen zaslužek.
Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi, znanju in
izkušnjah, posredujte v 8. dneh po objavi na naslov: Gramex,
Trgovina, d.o.o., Ljubljana, Verovškova 72.
Vse informacije nudimo po telefonu 061/346-477.
Kandidate bomo povabili na razgovor in o izbiri obvestili
v roku 30 dni po objavi.
Št.20. - 18. mai ^995
VRTILJAK
3i
Pomlad je čas za revolucionarne spremembe. Jasno, da za'
spremembe na bolje. Sam sem ponovno zaljubljen in povem'
vam, da je prav lepo šteti zelene liste na drevesu pod oknom=i
sobice. Ali pa z nekom, ki ga imaš rad, stati pred kioskom in-
jesti burek.
Ja, srčki, to so stvari, za katere se splača živeti in predlagami
vam jih čim več! In čakam, da sporočite, kako vam uspevajo!;
Ciao! i
Sončni zaliod
Vroč poletni dan je bil že
v zatonu. Na obzorju, kjer se je
morje stikalo z nebesno mo-
drino, je plul pamik. Sonce je
na tiho in samotno plažo poši-
ljalo še zadnje sončne žarke,
preden je potonilo za morje. Iz
vzhoda je potegnila rahla sapa
in mi kuštrala razpuščene lase.
Bila sem prevzeta nad milino
tistega večera.
Nenadoma sem opazila, da
veličine tega večera ne uživam
samo jaz. Nedaleč stran sem
zagledala fanta, ki se mi je ti-
ho približeval.
»Ali motim?« je prijazno
vprašal ter neodločno obstal.
»Ne, ne! Kar pridruži se mi!«
sem pokazala dobro voljo in se
prijazno nasmehnila.
»Opazujem sončni zahod.
Danes se mi zdi neverjetno ču-
dovit,« je rekel in še dodal:
»Ime mi je Peter, pa tebi?«
»Marina,« sem se predstavila
še jaz in mu podala roko. Ta-
koj sem ugotovila, da sem mu
všeč. Tudi on je bil nekaj po-
sebnega. Odsev zahajajočega
sonca se je zrcaUl v njegovih
temnih očeh. Temne lase mu je
mršila hladna sapa. »Pridi,
prisedi,« sem mu rekla in spet
sedla. Spustil se je na tla tik ob
meni. Njegov pogled se je sre-
čal z mojim in prijazno se je
nasmehnil. Nadaljevala sva
pogovor. Izvedela sem mnogo
stvari o njem. Bil je leto in pol
starejši od mene, imel je eno
sestro, stanovali so v Mari-
boru ... ^
Počasi se je zmračilo. Skoči-
la sem pokonci. »Domov mo-
ram, da ne bodo v skrbeh za-
me, Peter!« sem mu rekla. Tu-
di on je počasi vstal.
Prijel me je za roko in me
dolgo gledal v oči. Samo stala
sem in strmela. V njegovih
očeh je bil nek poseben sij.
Njegovega pogleda nisem več
vzdržala. Morala sem zapreti
oči. Naenkrat sem začutila ne-
žen dotik na mojih ustnicah.
Potopila sem se v njegov
objem...
»Marina...« je tiho zašepe-
tal. »Rad te imam!« Še tesneje
sem se stisnila k njemu. Čutila
sem bitje njegovega srca ob
mojem. Tako objeta sva stala
na samotni plaži. Besede niso
bile potrebne. »Rada te
imam!« sem zašepetala.
CINDY
Od davnih časov so stari
mladim vbijali v glavo, da
so modrejši kot oni in pre-
den so mladi odkrili, kak-
šen nesmisel je bil to, so
bili že sami stari in slepari-
ja jim je bila v prid.
(William Somerset)
Iz glasila za silo
Glasilo OŠ Frana Roša
Niliče ni učen
rojen
če bi kdo bil rojen učen, se
mu v življenju ne bi bilo treba
učiti, ne bi hodil v šolo. Ne bi
mu bilo treba trepetati pred
tablo in odgovarjati na učite-
ljeva vprašanja. Marsičesa se
otrok nauči v vrtcu, doma,
preden gre v šolo, v mali šoli.
Tedaj se vsakdo veseU prave
šole. A osemletna osnovna šola
je dolgočasna, v višjih razre-
dih se dolgočasnost še stop-
njuje zaradi predavanj, spra-
ševanja pred tablo in kontrol-
nih nalog. Na vse pretege se
trudiš, da bi povedal kaj, kar
bi zadovoljilo učitelja. »Guliš«
šolske klopi, pišeš nareke in
naloge in poslušaš dolgočasne
razlage. Vendar to ni tisto, kar
te veseli in kar si želiš. Misliš,
da bi bilo bolje, da bi se rodil
učen, da ti ne bi bilo potrebno
hoditi v šolo. Komaj čakaš
najlepši del šolskega leta. To
so počitnice, izleti, športni
dnevi.
Ko si v osmem razredu, te
pripravljajo za srednjo šolo.
Znati moraš več kot bog, če
hočeš uspešno opraviti zak-
ljučne teste. Ko je to za tabo,
komaj čakaš, da bi bil na sred-
nji šoli, ki si si jo izbral. Tam
boš spoznal nove prijatelje in
nasploh užival.
Verjetno pa srednja šola ne
bo kar tako, če hočeš potem iti
še na višjo ali celo na visoko
šolo in bi rad v življenju kaj
postal. Ko končaš šolanje, se
veseliš, da se ti ne bo treba več
mučiti z učenjem.
Ko dobiš diplomo, se šele
začne trdo življenje. Še bolj
moraš delati, da bi si ustvaril
čim več: stanovanje, avto, vi-
kend, da bi pozneje udobno
živel.
Če bi se kdo rodil učen, bi
lahko preskočil vse tegobe šol-
skih klopi in bi si kmalu
ustvaril vse, kar potrebuješ za
človeka vredno življenje.
Na žalost pa se nihče ne rodi
učen in zato moramo vsi skozi
kolesje učenja in izobraževa-
nja, če hočemo kaj postati. Res
je, da se nekateri lažje učijo,
a vseeno se morajo učiti.
ROBI ZNIDAR, 8. b
Dan neicega
dijalfa
v mojo sobo se pripelje mati
in me vrže s postelje. V zahva-
lo ji poklonim krvav pogled.
Nato poiščem skupaj kosti in
jih odvlečem v kopalnico.
V ogledalu zagledam nadvse
grozen prizor. Osebek se mi
v dno duše zasmili. Ko ugoto-
vim, da sem to jaz, delno pa-
dem v komo. Zbudi me nežen
glas in bobnenje, ki ga povzro-
ča oče, deroč se, naj se že en-
krat ločim od straniščne školj-
ke. Iz hladilnika vzamem ne-
kaj, kar je po barvi podobno
dve leti in trem sekundam sta-
rim iztrebkom zelenega trdo-
živa, po obliki pa bi z malo
domišljije lahko sklepal, da je
to klobasa. Živim z mottom
»Kar me ne ubije, me naredi le
še močnejšega.«
Privlečem se do avtobusa, ki
ima izjemoma le nekajletno
zamudo. V avtobusu mi neka
prijazna starejša gospa pravi
nekaj o vljudnosti današnje
mladine. Zelo prijazno jo po-
gledam, nakar se prestraši in
zbeži. Kmalu nato začne ne-
kakšna mladež razgrajati. Ke
nisem zelo obvladana oseba,
me prevzame nenadna strast,
da bi podelil nekaj vzgojnih,
pa moram žal izstopiti. Pred
šolo zavijem v enega izmed
višje kategoričnih »pajzlov«
v mestu. Želodec se nekaj pri-
tožuje nad kavo in tisto ne-
identificirano stvarjo iz hla-
dilnika in po kratkem pogovo-
ru na stranišču spet postaneva
prijatelja. Počasi pridejo še
ostah in 13,098 sekudne po
zvonjenju sklenemo, da bomo
danes počastili šolo z našo pri-
sotnostjo že prvo uro. Profeso-
ru zaupam vzrok zamude in
sedem. Preteče že nekaj časa.
g. profesorju pa še vedno nj
jasno. Nekam zmedeno \^
po redovalnici in strmi na u
Očitno ga to preobremeni!?
saj se posveti učni snovi, ^
zred ga skoraj v celoti ignotj
in povzroča prijeten, tih hrj!
Nakar vstane nek osebelt ■
glasno izjavi, da hoče mir, v
nič ne sliši. Nekaj dobro 'r^
jenih radirk in čevljev zad^,
svoj cilj. Prej omenjeni oseL
utihne in se težko ranjen sej,
de. Vendar ta dogodek ni ^
posledic. G. profesorju se h,
rodi ideja, da bi morda le \^
ko zahteval več miru in skl^,
ukrepati. Odloči se, da i
vprašal - MENE. Jaz, popojjj
ma nedolžen, ki sem samo rjij
no 'dremal v kotu, sem sp
vsega kriv. Med spraševanja
razmišljam, zakaj me spet b(
želocec. Naposled lahko j
dem. Še en palček v moji zbj
ki in športna napoved bo p
polna. G. profesor še napi
moralizira, ko ga prekine zv
nec. Ves srečen, da sem bt
resnejših duševnih mot(
prestal to uro, zapustim (m)
čilnico. Pred šolo je vse pol
otrok, ki tekmujejo, kdo j
v krajšem času skadil več cii
ret. Tu in tam se najde kaki
»res v redu« oseba, katere i
čeloma tudi pozdravljam.-
tudi kakšna deklica je vre(
ogleda. Žal pa se še nisem (
vadil dihati, zato lahko zu
uživam le nekaj minut. 1
slednje ure prespim, dokler
ob skrajno neprimerni uri
zbudijo znani obrazi. Počut
se, kot da bi me povozil stv
nik na težkem motorju. Na|
staji spet srečam tisto gos
s katere sliko bi lahko vzbi
strah med otroki v vrtcih
domovih za ostarele. Ko
prepozna, zbeži neznano ki
Doma vstopim v sobo in
dem čez mačka. Nekajkrat
pokažem, kako se leti. Ker
ma talenta za jadranje in v
no pristane sredi stopnic,
hitro naveličam. Ležem na i
steljo in si misUm: »Kako I
vem, da zemlja in pekel n« I
ga drugega planeta?«       ||
ANDREJ VUKOJI
Nema više šminkera!     j
(Na   zidu   trgovine   Meti
v Celji
Najnovejša modna obutev znanih
proizvajalcev za vsak dan in za
posebne priložnosti (birme, poro[<e).
Izredna ponudba raznih l<vaiitetnih
nogavic po l<onkurenčnih cenah.
Plačate lahko z več čeki ali plačilnimi
karticami ACTIVA ter VISA.
Pričakujemo vas v naši trgovini
in na "Pomladanskem sejmu"
v Celju, Golovec hala "C"
it. 20. - 18. ma| 1995
FELJTON - ROMAN
»Poglejte ga, malo je povohal v svet, pa je že prevzeten in
iS noče več pozna ti!« se je zadri Robert, ostali fan tje so ga
»tem hitro obstopili, da ni imel kam pobegniti.
"Spomnimo ga na naše skupne zabave!« je zavpil zanikrn
int, ki mu je stal za hrbtom in ga močno brcnil med noge,
'se je Fery kar opotekel. Neusmiljeno je potem padalo po
^nju, nazadnje ga je še nekaj parov krepkih rok zalučalo
tozj vrata, ven na ulico. S krohotom so se vmili pretepači
gostilno in pustili Fer}'ja ležati za cesto.
Počasi je prišel k sebi, vstal in si otresal prašno obleko,
^kle so ga buške po telesu, še bolj pa ga je bolelo to, da so
' dovčerajšnji »tovariši« izvrgli in pretepli, prav po ne-
'>^nem.
"Zares, nobenemu nisem ničesar storil, a so planili po
'^nj, kot stekli psi!« si je mrmral v brk, ko se je ves
zbolel vlekel proti domu. Bil je že prav blizu domače hiše,
"Se je iz teme približala ženska postava. »Fery, si ti?« je
^slišal Suzanin glas. Raje bi se udri v zemljo, kot da ga
^^ga vidi Suzana. A bilo je že prepozno. Suzana je stopila
^fiekaj korakov bliže in tiho khknila: »O, jej! Kakšen pa
I' ^ery?!« »Podrl me je kolesar na cesti,« se je hitro zlagal
^0', ki mu je bilo nerodno razlagati Suzani, kaj se je
^^snici zgodilo.
*^aj ti delaš tukaj, ponoči?!« je vprašal Suzano, čeprav je
^siutii, zakaj ga išče ob pozni uri. »Nič več te ni k meni,«
"je očitajoče odgovorila. »Zato sem te morala poiskati,
'J mi je šef Valentin že včeraj naročil, da se moraš nujno
Pasifi pri njem. Danes je bil zelo slabe volje, ker te ni bilo.
■^^0 se jutri na vsak način oglasi, da mi ne bo težil, da ti
povedala.« »Gotovo se oglasim jutri. Nič ne skrbi,« je
"o odgovoril Fery in hotel mimo Suzane oditi domov.
'^aio me je strah, samo ponoči, na ulici in tudi tebe bi
]^^fkljala,< da te ne bo tako bolelo, saj si ves obtolčen. Daj,
^^Prcmi me domov,« je dejala Suzana, ko je videla, da
'^sli zares domov. »Oprosti mi, toda nocoj bi bil zares rad
'15.'« je mračno odgovoril. »Kakor veš!« se je obrnila in
^na, brez pozdrava odhitela v noč.
fery se je kmalu privlekel do doma. Bolečine so popu-
ko se je umil in preoblekel. »Morda je bilo tole nocoj
'^prav,<- si jc mislil pri sebi, ko je lezel v posteljo. »Spoz-
'scm, da najbolj boli, če te kdo udari po nedolžnem. Zato
sem se prav zdaj odločil, da ne bom položil roke na nedolž-
nega šoferja Janeza. Valentina bom že kako pretental. Da,
tako bo in nič drugače!«
Zdelo se je v tem trenutku Feryju, da je odložil s svojih
pleč breme, ki ga je pritiskalo k tlom vse te dni, odkar je bil
na razgovoru pri Valentinu. Kljub temu, da so ga buške še
malo skelele, je zaspal mirno in spokojno, kot že dolgo ne.
Zjutraj se je počutil kot drug človek, pri zajtrku se je
pogovarjal z materjo lepo in resno, da ga je kar gledala.
V sebi je začutil prej neznano moč in trdnost. Nič več se ni
bal srečanja z Valentinom.
XXVII.
Peter je tisto jutro, ko je na vlaku povedal Janezu nepri-
jetno resnico o Valentinu in Miri, kar sledil Janezu po
mestu. Videl je, da bi lahko od silnega razburjenja storil
kakšno nepremišljeno neumnost.
»Poslušaj me, Janez!« je začel previdno govoriti, da ga ne
bi še bolj prizadel in razjezil.
»Pojdiva nekaj spit v gostilno in se tam v miru pogovoriva
o tvojih težavah.« »Res se mi bo prileglo nekaj močnega, da
se malo spravim k sebi,« se je strinjal Janez. Zavila sta
v najbližjo gostilno in sedla v temen kot. Ko sta popila prvo
naročeno žganje, je Peter povzel besedo.
»Poslušaj me Janez, kaj ti je storiti, da ne boš naredil
kakšne neumnosti.« »Dobro vem, prijatelj!« je trdo odgovo-
ril Janez. »Tukaj bom spil še nekaj žganja, potem grem
naravnost k Valentinu v pisarno! Prijel bom tega hinavca in
ga vrgel skozi okno, da se bo raztreščil na tisoč koščkov!«
»Ravno zato sem s tabo, da ne boš počel takšnih oslarij,
Janez! Jaz sem ti samo povedal, kaj govore ljudje in kaj sem
sam videl. Mislim, da si dovolj pameten, da se boš najprej
sam prepričal, kaj je na stvari, kaj so pa morda samo
govorice. Najbolj važno je zdaj, da se delaš, kot da sploh nič
ne veš. Potem moraš falota na zvit način zgrabiti za vrat, ko
bo zopet na delu.«
»Prav imaš Peter,« je zdaj mirneje odgovoril Janez.
»Noben tat ne prizna kraje, če ga ne zgrabiš tedaj, ko tlači
ukradeno blago v vrečo!« jepomodroval. »Ravno takrat, ko
si bo najmanj mislil, ga bom zgrabil za vrat in ga raztrgal!«
»Tako je že bolj prav,« je pritrdil Peter in znova srknil
žganje iz kozarčka. »Še nekaj bi ti rad rekel Janez, čeprav
boš morda menil, da me nič ne briga. Toda vedi, da tvoja
žena ni toliko kriva pri tej stvari. Takšni falotje znajo tako
spretno nastavljati zanke, da se lahkoverne ptičice hitro
ujamejo in si ne morejo potem nič pomagati.«
»Prav sodiš. Gledal sem takole ženo zadnje čase, zdela se]
mi je prav čudno spremenjena. Vedno sem imel občutek, da \
mi hoče še nekaj povedati. Sedaj vem v kakšne stiske je\
zabredla, zaradi tega hinavskega ničvredneža.«
»Poslušaj Janez, najbrž bo težko, a ženi boš moral odpu- \
stiti slabosti, s tem Valentinom boš moral ob pravi prilož-'^^
nosti zares pošteno obračunati. Vedi, da ti želi uničiti zakon,
in te pahniti v nesrečo.« »Bodi brez skrbi Peter, kmalu boš
slišal, kako bo zaropotalo onkraj hriba.«
Oba sta izpila žganje do konca, Janez je plačal zapitek in
odšla sta iz gostilne. Preden sta se na ulici razšla, je Janez še
enkrat segel Petru v roko. »Res sem ti hvaležen, da si mi
pregnal meglo z oči! Še bolj sem ti hvaležen, da si me tukaj
umiril in potolažil. Nikoli si nisem mislil, da imam, ne da bi
sam vedel, takšne prave prijatelje, kot si ti Peter.«
»Je že prav,« se je tudi Peter malo raznežil. »Le glej, da
boš prav ravnal in falotu ob pravem času pošteno posvetil!«
Ko sta se razšla, je bil Janez hitro na dvorišču podjetja
»Naši prevozi.« Znova ga je grabila srd na Valentina in
najraje bi kar odšel k njemu v pisarno in obračunal z njim.
Le modri Petrovi nasveti so Janeza zadrževali, da ni takoj
pokazal svoje jeze, ko je stopil pozneje v Valentinovo pi-
sarno.
Kot zatišje pred dvema viharjema, takšen navidezen mir
je bil v pisarni, saj sta tako Valentin, kot tudi Janez še bolj
pazila na besede in ravnanje, da ne bi sprožila kakršenkoli
sum na vihar, ki sta ga pripravljala drug drugemu.
Tajnica, ki seveda ni nič vedela o viharju, ki je že obema
divjal v srcih, se ni mogla načuditi navidezni prijaznosti
šefa Valentina, saj je škodoželjno pričakovala, da se bosta
z Janezom sedaj, ko mu je Fery natrosil laži kolikor je hotel,
bolj grdo gledala. Suzana ni nič vedela, kako igra Valentin
.s človeškimi figurami, pogubonosni šah. Še manj je čutila
z največjimi napori zadrževano Janezovo jezo na Valentina
in je poslušala njun, prav prijazno običajen pogovor.
»Tovor za tujino še ni pripravljen, zato boš moral še dan ali
dva počakati!« je povedal Valentin. »Dobro, mi bo ta čas
prav prišel, da bom še pogledal po tovornjaku, da ne bo
potem na poti težav,« je odgovoril Janez in na hitro zapustil
pisarno, saj je nevidna napetost z obeh strani postala kar
boleča in nevzdržna, v navideznem miru, pred prvim gro-
mom prihajajočih neviht.
it.20. - 18. mai 1995
INFORMACIJE
Ji
št. 20. ■ I«, aral 1»9S
ZA RAZVEDRILO
Št.20. - 18. mai ^995
INFORMACIJE
54
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
5.5.: Andreja ZUPANCiC iz
Sevnice - deklico, Marjana
SUMRAK iz Celja - dečka, Na-
taša KUDER iz Prebolda - deč-
ka, Snežana LIPOVČIČ iz Ce-
lja - deklico in Simona ŠMID
iz Šentjurja - deklico;
6.5.: Alenka SKOK iz Mo-
zirja - dečka, Tatjana KUNST
iz Celja - dečka. Vera ŠPO-
LJAR iz Rogaške Slatine - de-
klico, Zvezdana ŠKET iz Žič
deklico, Jolanda POTOCNIK
iz Stranic — dečka, Marinka
ZABASU iz Loke pri Zidanem
Mostu - deklico, Cvetka PIKL
iz Vranskega - deklico, Slavica
ZMRZLAK iz Velenja - dekU-
co, Klavdija FIDLER iz Škofje
vasi - dečka in Nevenka GRO-
FELNIK iz Huma na Sotli
- dekUco;
7.5.: Gordana ŠPILJAK iz
Huma na Sotli - deklico, Dam-
jana ŽURMAN iz Podplata
- dečka in Bemardka SALMI-
STER iz Vojnika - dečka;
8.5.: Zvezdana KOVAČ iz
Šempetra - dečka, Sabina
KLOPOTAN iz Loke pri Žu-
smu - dečka, Marica MAST-
NAK iz Sevnice - dečka, An-
dreja KONOVŠEK iz Šoštanja
- dečka, Aleksandra BIZJAKiz
Šmartnega ob Paki - dečka in
Marjana ŠPLAJT iz Huma na
Sotli - deklico;
9,5.: Lidija GEČEK iz Pod-
plata - deklico in Sabina
KRANČAN iz Vitanja - de-
klico;
10.5.: Snježana ŽIDOV iz
Velenja - deklico, Ana KEKIČ
iz Petrovč - dečka, Helena KO-
RENT iz Griž - dečka, Stanka
GRAJŽL iz Šentjurja - dečka,
Zvonka DOLAR iz Prebolda
- dečka in Milena POUŠIČ iz
Radeč - dečka;
11.5.: Nataša JAKOB iz Do-
brne - deklico, Mirjana KO-
LENO iz Polzele - deklico,
Hermina PECL iz Nove Cerk-
ve - dečka, Josipa KROG iz
Pregrade - dečka in Vida TAN-
KO iz Celja - dečka.
POROKE
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Vinko KO-
PINŠEK iz Jazbin in Magdale-
na MERNIK iz Vodul ter
Branko FILEJ in Cvetka
KNEZ oba iz Dramelj.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Ivan PILDEK
in Barbara PECEK oba iz
Šmarja pri Jelšah, Igor KO-
KOVNIK iz Rogaške Slatine in
Gabrijela ŠPILJAK iz Rogat-
ca, Marko MURKO iz Kamne
gorce in Zdenka ANŽEL iz
Zupetincev ter Branko KI-
DRIČ in Milanka JUS oba iz
Rogaške Slatine.
Velenje
Poročila sta se Milan OV-
NIČ in Rozalija ANGELI oba
iz Pake pri Velenju.
Žalec
Poročila sta se dva para in
sicer: Hinko VRBEK iz Škofij
in Zdenka Justma POVALEJ
iz Tmovelj pri Celju ter Štefan
DOBNIK in Marjana.ASEN-
BERGER oba iz Podgorja pri
Letušu.
SMRTI
Celje
Umrli so: Angela REM-
ŠKAR, 82 let iz Laškega, Ma-
rija ZUPANČIČ, 70 let iz Pri-
moža pri Šentjurju, Alojz
PODHRAŠKI, 77 let iz Prožin-
ske vasi, Jakob GRUŠOVNIK,
64 let iz Pristove, Franc
ČAKŠ, 65 let iz Celja, Edvard
AHAC, 71 let iz Kaplje vasi,
Josip MIHALI, 52 let iz Celja,
Jožefa PRELOŽNIK, 62 let iz
Celja,   Frančiška   BLAZIN-
ŠEK 83 let iz Vin, Alojz MA-
VRIC, 76 let iz Celja, Jožefa
LOČAN, 83 let iz Topolšice,
Kari ZDOVC, 81 let iz Trema-
rij, Marija KOJTERER, 84 let
iz Šmarja, Karlota KLINC, 81
let iz Brega pri Konjicah, Ma-
rija BREGAR, 86 let iz Kole-
novega grabna, EUzabeta
DITZ, 87 let iz Celja, Ljudmila
KOLENC, 65 let iz Vrhovega,
Marija DIMEC, 72 let iz Celja,
Karolina KOS, 68 let iz Raven
na Koroškem, Marija ARH, 81
let iz Ponikve, Helena JEŽOV-
NIK, 63 let iz Malega Vrha,
Štefan GOSTONJ, 62 let iz Ce-
lja, Franc PEVEC, 74 let iz Sv.
Štefana, Aleksander UDER-
MAN, 76 let iz Celja, Kari GO-
LEŠ, 63 let iz Vojnika, Julija-
na VOUK, 86 let iz Celja, Ana
HREN, 90 let iz Gorenja pri
Zrečah in Jožefa ŠOLN, 75 let
iz Celja.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Marna ŠKET, 86
let iz Loke pri Žusmu, Neža
MASTNAK, 87 let iz Zaloga
pod Uršolo, Angela TOVOR-
NIK, 84 let iz Planince, Vida
URBAJS, 73 let iz Jakoba pri
Šentjurju in Neža URLEB, 87
let iz Lokarij.
Šmarje pri Jelšah
UmrU so: Alojzij BOSTO-
HAR, 89 let iz Vojska, Jožef
JAKOB, 65 let iz Pijovcev, Ja-
nez VEBER, 82 let iz Šentjurja
pri Celju, Veronika BEVC, 77
let iz Rudnice, Henrik RABIČ,
55 let iz Žalca, Amalija AR-
LIČ, 96 let iz Pilštanja m Ma-
rija LESJAK, 89 let iz Rogaške
Slatine.
Velenje
UmrU so: Terezija KONČ-
NIK, 72 let iz Velike Pirešice,
Peter KRAJNC, 51 let iz Celja,
Martin VREČER, 82 let iz
Šmiklavža pri Škofji vasi,
Frančiška PLEŠNIK, 87 let iz
Šoštanja, Štefan KOVAČ, 81
let iz j*rimoža pri Šentjvu-ju,
Rok KOPITAR, 97 let iz Rad-
mirja, Anton ŠPILAK, 69 let iz
Žebnika, Jakob ŠEGA, 83 let
iz Babne Gore, Suljo ČAUŠE-
VI, 86 let iz Šaleka, Martin
KOLAR, 83 let iz Okomne,
Marija LAMPRET, 71 let iz
Pake pri Velenju, Franc KO-
ČAR, 66 let iz Šoštanja in Ma-
rija KLANJŠEK, 71 let iz
Gavc.
Žalec
Umrla sta Marija MIRNIK,
63 let iz Žalca in Albin ŠLO-
GAR, 50 let iz Vrbja.
NALOŽBA, d.o.o. Žalec
Hmeljarska 3
razpisuje
predhodno zbiranje ponudb za
prodajo poslovnih prostorov
v pritličju in 1. nadstropju objekta
Šlandrov trg 20, Žalec.
Objekt je namenjen za trgovsko in poslovno dejav-
nost.
V pritličju 80 naprodaj tri enote z vhodom iz Šlandrovega trga,
ki obsegajo
1. enota 75,00 m^
2. enota 73,00 m^
3. enota 135,00 m^
V nadstropju so naprodaj štiri enote, dostopne iz notranjega
hodnika, ki obsegajo:
1. enota 80,00 m^
2. enota 51,00m^
3. enota 70,00 m^
4. enota 64,00 m^
K tem površinam pripada še sorazmerni delež skupnih pro-
storov, ki je vračunan v ceno.
Informativna prodajna cena:
pritličje 1.890 DEM/m^
1. nadstropje 1.550 DEM/m^
Pisne ponudbe pošljite na zgornji naslov.
Vse informacije tel. 063/715-602, g. Klugler.
Redno ali honorarno zaposlimo:
- ofset tiskarja za zahtevnejše tiskovine ter vodenje od-
delka
- ofset tiskarja s poznavanjem dela na OHZ za izsekovanje
- knjigoveza za samostojna knjigoveška strojna in ročna
dela
Pisne ponudbe pošljite na naslov: DIKPLAST, Bemekerjeva 2 a,
63000 Celje. Dodatne informacije dobite po telefonu (063) 32-044 in
411-779. do 15. ter 38-704, po 15. uri.
BORZA DELA
it. 20. - 18. nai 1995
INFORMACIJE
it.20. - IS. ma| 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
it. 20. - IS. mai ^995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
il.M. - IS. nai IMS
MALI OGLASI - INFORMACIJE

il. 20. - 18. Ma| 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št.20. - 18. mai ^99B
RUMENA STRAN
4^
NISO
Minister za gospodarstvo dr. Maks Tajnikar je bil na
pomladanskem sejmu v Celju zadovoljen, da zna slovensko
gospodarstvo izdelati tako lepe in velike vaze. Veselje pa mu
je žal nekoliko splahnelo, ko so mu povedali, da so s Ki-
tajske ...
inileksi družbenih
dejavnosti
Celjski šef družbenih de-
javnosti Željko Cigler se je
zadnjič pritožil nad nemogo-
čimi delovnimi pogoji in se-
stankovalce, ki so skušali
razplesti položaj v Celjskih
lekarnah, prijazno povabil iz
lekarniškega hodnika (sejna
soba je bila zaklenjena) v ob-
činske prostore. Pri tem je
sicer pozabil, da tudi pri
' njem lahko hkrati sestanku-
je le kakšnih 15, 20 ljudi,
zbranih v lekarni pa je bilo
vsaj še enkrat toliko. Indeks
Ciglerjevih       gostiteljskih
zmogljivosti se je tako povz-
pel v rekordne višave, šef
družbenih dejavnosti pa bi
bil še kako zadovoljen, če bi
mu vsaj v polovičnem zao-
stanku sledil tudi tisti iz le-
tošnje proračunske porabe.
Celjske zamude
Celjski župan Jože Zimšek
se je novinarjem v ponede-
ljek opravičil, da nikakor ne
lovi mesečno napovedanih
novinarskih konferenc. Tako
v roku treh mesecev najde
čas za dvakratni sestanek
z novinarji, a je še vseeno
veliko boljši od predsednika
mestnega sveta Lojzeta Ose-
ta. Ta je namreč na nadalje-
vanje aprilske seje občinske-
ga sveta preprosto pozabil,
svetniki pa se bodo spet se-
stali predvidoma konec ma-
ja. Morda zato, ker v Celju še
niso določili višine sejnin?
Kdo pravi, da nekateri še za kruh nimajo več?
Ogorčen bralec nam je pisal, da nam je
ena od šaljivk zaupala šalo, ki jo je Jaka
Šraufciger pripovedoval že pred 10. leti.
Pred dnevi sem poslušal Jako Sraufcigra, ki
je pripovedoval šalo, ki smo jo mi objavili že
pred tremi leti. In kaj je narobe pri vsem
tem? Nič. Saj ne zahtevamo, da si boste šale
izmišljevali. Še tako dobri humoristi naj-
večkrat posežejo po starih vicih, ki so del
narodove zakladnice in tudi naš namen je,
da dobre šale, ki krožijo med ljudmi, zapiše-
mo in ohranimo. Seveda pa ni lepo, da šale
dobesedno prepisujete iz drugih revij in ne
nameravamo vohmjtiti od kod kdo prepisuje.
Če veste za kakšno dobro šalo, vas torej
vabim v družbo Stranke šaljivcev NT&RC,
ki bo imela konec junija svoj kongres — za-
bavno druženje v Matkah. Če bi radi sodelo-
vali v programu, nam to čimprej sporočite.
Štefka Simončič iz Šmarja pri Jelšah je
tokrat dobila največ glasov za Šalo tedna,
med kuponi pa smo izžrebali Simono Naglic
iz Cerovca pri Šentjurju, podpis pod foto-
grafijo naših šaljivk Janje in Slavice pa je
prispeval Slavko Hofman iz Založ pri Pol-
zeli.
Šala tedna
Na hitro
Fant sreča seksi dekle, jo
ogovori in se sporazumeta.
Vprašala ga je, če ima konj
dom. Imel ga je v žepu in ga
je pokazal.
Kondom se je natrgal, vendar tega dekle-
tu ni povedal. Ko Je odhajal po končanem
seksu ji je dejal: »Čez 9 mesecev mi sporoči-
te ali bo sin ali hčerka.«
Ona pa mu je odgovorila: »Vi pa meni, če
ste dobili aids?«
NI moj
Janez sedi v gostilni in pije. Pod mizo leži
pes. Mimo pride policaj in ga opozori, da ne
sme voditi psa v lokal. Janez zamomlja, da
ni njegov in se odpravi v drugo gostilno. Pes
pa za njim.
Spet pride policaj in ga opozori, naj ne
vodi psa v lokal.
»Saj ni moj!«
Čez nekaj časa se srečata v tretji gostilni.
»Že trikrat sem vas opozoril, da ne smete
voditi psa v lokal!«
»Saj pes ni moj!«.
»Zakaj pa potem hodi za vami, če ni vaš?«
»Tudi vi hodite za mano pa niste moj!«
Naj bolj pazi
Dva podjetneža sta na sejmu kupila kra-
vo, za katero jima je prav tako podjeten
prodajalec zagotovil, da daje toliko mleka
kolikor vode popije.
Ob poti domov sta zagledala potok in sta
želela žival kar takoj preizkusiti. Janez ji je
porinil glavo k potoku, da je pila, Francelj
pa je medtem molzel. Naenkrat se je krava
podelala.
»Ej, Janez!« zavpije Francelj. »Dvigni ji
malo glavo, blato je potegnila!«
Domača naloga
Učenec drugega razreda je moral za do-
mačo nalogo opisati konja. Svojo nalogo je
napisal takole: »Konj je koristna žival. Ima
štiri noge, po eno na vsakem vogalu, in rep
na drugem koncu. Na prvem koncu pa ima
konj glavo. Ne tako kakor slon, ki ima rep
spredaj in zadaj. Konj je edina žival, ki nosi
čevlje in je spodaj iz železa. Toda čevljev ne
sezuje, ko gre spat. Če bi bil jaz konj, bi bil
rajši krava, ker ji ni treba delati.«
Kje bodo mehurčki?
Janez, zelo vinsko utrujen, je s svojim
fičkom zgrešil most in zapeljal v potok. Ta
čas pride mimo sosed in ga vpraša: »Kaj pa
delaš s fičkom v potoku?« Janez se hitro
znajde in reče: »V vodi preizkušam gume.
Ne vem katera pušča zrak?«
¥aza
Strežnik Lovro rad pomaga cerkovniku,
ko krasi oltar. Prinesel je dve vazi iz zakri-
stije in, ojoj. Ena mu pade iz rok in se razleti
v kose. Cerkovnik mu reče: »Kako si to
mogel narediti?«
»Takole,« pravi Lovro in spusti še drugo.
Če sosedje lahko, zakaj pa ml
ne?
Gospa Mamjavčkova pride domov iz
krožka opravljivih kofetaric. Mož je že do-
ma. Ona pa začne: »Gospa Matkova, gospa
Matičkova in gospa Ležakova so povedale,
da imajo njihovi možje vsi ljubice.« Potem
pa globoko vdihne in pravi z zarotniškim
glasom: »Stari, zdaj pa povej po pravici,
imaš tudi ti kakšno prijateljico, ali pa si je
ne moremo privoščiti?«
Šale so prispevali: Barbara NARAT iz Laške-
ga, Justina GOSTEČNIK iz Braslovč, Urška
DEBELAK iz Celja, Janez GRADIŠNIK s Sve-
tine, Barbara HOFMAN s Polzele in Marja
BOMBEK iz Štor.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:.
MoJ naslov:_
»Ančka, zakaj pa si zapustila svojega fanta?«
»Zato, ker je rekel, da bi umrl, če bi me izgubil in zdaj bi
rada videla, če bo to res.«
Bodice
Povest »Martin Kr-.
pan« dandanes ne bi
moglanastati-kandi-
datov za lik Brdavsi
je preveč.
Ekonomsko-političm
ladja je zaradi »ma-
fijskih vetrov« - za-
plula v nevarne vode
Našemu pravosodji
bi bila bolj kot novi
obleke potrebna - no-
va pamet.
MARJAN BRADAC
NAJ ŠALJIVCI POVEDO
Stane Šume j je eden izmed sto in več tiso-
čih, ki je v »službi« ZPIZ-a. Zato ima tudi
več časa za zbiranje šal, ki nam jih redno
tudi pošilja.
»Šale zbiram že več let, si jih zapisujem,
prirejam in vodim evidenco, katere so že
bile objavljene. Saj je kar težko v tisočerih,
nakatere so si zelo podobne, povedati kakš-
no novo in si zapomniti, da je kdo že prej ni
povedal. Sicer pa imate prav, da so tudi vici
narodno bogastvo in da jih moramo ohraniti
kot stare pesmi. Kot upokojencu so mi na-
gradni izleti za zvestega dopisnika Novega
tednika kar dobrodošli, saj zbiram izkušnje
za izlete, katere tudi sam vodim, pa veliko
novih vicev slišim. .     „^
EDI MASNEC
Ena Iz Stanetovega rokava
v Savinjski dolini pripravljajo vse za
gradnjo avtoceste. Med drugim so obiskali
tudi kmeta, ki ima hlev ravno na trasi le-te.
Za odstranitev objekta so mu ponudili pri-
memo odškodnino, na kar kmet ni pristal.
»Za nobeno ceno ne dovolim graditi ceste
preko mojega hleva!«
Zagrozili so mu, da bodo objekt odstrani-
li, četudi proti njegovemu pristanku, kar
čez noč.
Takrat pa se kmet zasmeje: »Ne boste me.
Jaz hlev vedno zaklenem, predno grem
spat.«
it. 20. - 18. mai ^995