Ljubljana
1968
OHK - GeoSrafiJa
III B 21
GE06R. OBZORNIK
/1968 3
49094900532,1/2
Leto W. Stevilfial 1 - 2
cob1ss
49094900532,1/2
% t/2..


v

VSEBINA
ČLANKI:
V/ Kokole, Mesta in urbanizirana področja, metropoli-
lanska območja in urbanizacija v ZDA .... 1
I./Gams, Tunizija v dvanajstem letu dckolonizacije ¡J (z eno karto..............5
Laii. Libija — nova naftna velesila......9
I/, ltadinja, O obliki in genezi kraškega drobirja J (morfometrijski diagram iu dve sliki).....14
H. Kump. Glavni vzporedniki Neba in Zemlje
(z dvema ilustracijama) ..........16
KNJIŽEVNOST:
J. Markovič, Priroda i prirodne rijetkosti Jugoslavije . 21 D. Hodič. Geografija Jugoslavije — II......22
DRUŠTVENE VESTI :
Hazprodaja knjižne zaloge GD (I. G.).......22
Občni zbor Geografskega društva Slovenije (F. L.) . . 23
Slika ua naslovni strani: Pokljuka
GEOGRAFSKI OBZORNIK, časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo. Izhaja štirikrat letno. Izdaja Geografsko društvo Slovenije, Odsek za geografski pouk. Uredniški odbor: dr. Ivan Gams, dr. Svetozar Ilcšič, dr. Vladimir Kokole, dr. Avguštin Lah, Tone Oblak, Mara Radinja. Urednik Mara Radinja, Ljubljana, Grintovška 1. Upravnik Cita Marjetic.
Za člane GDS je letna naročnina 8 N dinarjev, za nečlane in ustanove 10 N dinarjev. Naročajte in vplačujte na naslov:
„Geografski obzornik", Ljubljana, Aškerčeva cesta 12. Stev. tek. rac.: 501-8-288-1.
*
Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami. Tiskala: Tiskarna šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani
Geografski ofizorniJz
LETO XV
štev. 1 — 2
Časopis za geografsko vzgojo in izo6raz6o 19 6 8
Vladimir Iv o k o I o
Mesta in urbanizirana področja, metropolitanska območja in urbanizacija v ZDA
Naše šolske predstave o ameriških mestih so pogosto zgrešene. To se pokaže že pri tako splošnem in banalnem podatku kot je velikost mest, izražena s številom prebivalstva. Razlikovati moremo namreč kar tri vrste uradnih podatkov: podatek za mesto kot politično upravno enoto, podatek za dejansko, fizično urbanizirano področje in pa še (vsaj pri večjih mestih) podatek za območje funkcionalno in več ah manj zaokrožene družbenoekonomske mestne teritorialne skupnosti.
Prva vrsta vključuje vsa ona naselja, ki imajo posebno obliko lokalne samouprave, ki je različna od načina uprave |x>deželskih, nemestnih področij v posameznih okrajih (countiesi vsake od .30 zveznih „držav" ZDA. Po že zelo stari tradiciji (ki izvira v bistvu še iz srednjega veka hi so jo današnje ZDA podedovale od Angležev) postane neko naselje mesto ko se „inkorporira"' kot posebna skupnost na osnovi posebne listine oziroma 6tatuta (cliarter). To pravico potrjevanja imajo posamezne zvezne države, ki tudi podrobneje opredeljujejo kriterije za inkorporaeijo in pa določajo neke minimalne pogoje o številu prebivalstva. Ti so od države do države zelo različni. Ob inkorporaciji se določijo tudi teritoriahie meje ustanovljenega mesta. Tudi tu so določeni okviri, ki pa so — prav tako kot pravne okoliščine za eventualno razširitev mej — precej različni v raznih državah. V državah Nove Anglije je po veljavnih zakonih širjenje meja skoraj nemogoče, v Oklahomi ali Te.vasu pa to ni noben problem. V Kamsasu je na primer spodnja meja števila prebivalstva v strnjenem naselju, da se lahko inkorporira samo 100 (za mesto tretje kategorije); v Pennsylvaniji pa mora mesto iste kategorije doseči kar 10.000 prebivalcev. Iz raznih razlogov se nekatere, v bistvu povsem urbanizirane skupnosti oziroma „kraji", nočejo inkorporirati. Tako je na primer bilo naselje Oak Park tik ob meji inkor-poriranega ozemlja mesta Chicaga do nedavno uradna vas, čeprav je leta 1960 štelo nič manj kot 61.093 prebivalcev! Se danes je nekaj takih, tudi v bistvu predmestnih naselij z več deset tisoč prebivalci, ki se niso hotela inkorporirati. Na splošnem pa drži, da so vsa naselja nad 25.000 prebivalcev inkorporirana, in enako mnogo tudi še zelo majhnih naselij, zlasti na Zahodu inkor-poriranih.	'
Meje inkorporiranih področij so ob ustanovitvi vedno potegnili tako, da je zajela celotno že obstoječe naselje in precej prostora za širjenje. Pogosto so, posebej na Zahodu, zakoličili mestno ozemlje prav daleč vstran od jedra, ki je komaj nastajalo. V zelo mnogih primerih je fizični razvoj mest do danes že mnogo presegel prvotne meje in celo povečane "meje. To se je zgodilo seveda še pogosteje tam, kjer mej zaradi pravno-po liti onih razmer ni bilo mogoče razširiti. Drug primer, kjer meje ni bilo mogoče razširiti je nastopil tedaj, ko sta bili dve ali več inkorporirani mesti tako blizu skupaj, da so se meje stikale. Tak primer so zlasti velike milijonske aglomeracije, kot na primer Chicago. Tam je okrog hi okrog meja inkorporiranega mesta Chicaga še cela vrsta drugih, manjših tudi inkorporiranih „mest". Prebivalstvo Chicaga kot inkorporiranega mesta zato že dalj časa stagnira nekje okrog tri in pol milijona prebivalcev, čeprav dejanska mestna aglomeracija presega šest milijonov.
fnkorporirano mesto je zato dandanes v največ primerih komaj še kje realistična enota. Da bi odpravili pomanjkljivosti pri objavi ]>odatkov o mestih je zvezni statistični urad v \Vashingtonu uvedel še dve novi vrsti enot oziroma «Iva nova pojma mesta. Pojem nietropoiitanskega območja in pojem urbaniziranega (»odročja. Nobena od teh dveh enot pa ni direktno nikaka posebna politično upravna ©nota samo zato če jo statistični zavod kot tako proglasi.
Pojem metropole, kot večjega mesta, ki je središče večjih teritorialnih skupnosti, v praksi ni čisto nov. Ze v začetku tega stoletja je predmestni in obmestni razvoj mnogih ameriških mest pahljačasto segel preko meja inkorporiranih mest. „Podeželje" v okolici večjih mest pa je postajalo z mestom funkcionalno bolj in bolj povezano. Dejansko so že ob popisu prebivalstva leta 1910 prvič uporabili pojem t. hn. metropolitan-skega okrožja (metropolitan distriet). V končni definiciji (leta 1940 se je ta .pojem oziroma naziv zadnjič uporabil) je vsebovalo ozemlje me-tropolitansko vsaj eno inkorporirano, tako imenovano „osrednje" mesto z najmanj 50.000 prebivalci in vse obdajajoče in z njim se stikajoče manjše političnoteritorialne enote, kjer je gostota prebivalstva presegla 150 ljudi na kvadratno nn-
1
Ijo (okoli (¡0 na km2 in to ne glede na to ali so I»ile inkorporirane ali ne. Ta mejnica gostote se zdi za evropske pojme seveda zelo nizka. Treba pa je upoštevati, da je to v ZDA zgornja meja možne agrarne gostote (deset farm z po 25 akrov ali 10 hektarjev in po 6 ljudi na farmo. To je mogoče spričo močne mehanizacije itak le pri najbolj intenzivnih kulturah!). Vse nad to gostoto zagotovo ni več agrarno področje, ampak je vsaj deloma urbanizirano (pri povprečni velikosti farm okrog 160 akrov |>omeni zgornjo mejo reagrarne gostote že 10 ljudi na km-!).
Dejstvo, da pa se le manjše število statističnih podatkov lahko publicira za male osnovne statistične enote in tedaj ne morejo biti [>odani mnogi pomembni, zlasti ekonomski podatki, je dejansko vrednost enot kot so bila metropol i tanska okrožja seveda zelo zmanjšalo. Poleg tega pa gostota prebivalstva sama seveda le delno in nepopolno izraža funkcionalno, socialno in gospodarsko povezanost okolišnih področij z mestom.
Leta 1949 so zato pristopili k novi opredelitvi metropolitanskih območij. Tudi nov naziv zanje so uvedli: standardna metropolitanska območja (Standard Metropolitan Areas ali SMA). V razliko s prejšnjo definicijo so kot osnovno teritorialno enoto določili okraje (ooun-ties). Okraj, kjer je bilo centralno mesto (spet z minimalno 50.000 prebivalci), je postal avtomatično tudi njegovo metropolitansko območje. Prav tako pa tudi vsi dotikajoči se okolišini okraji, če so imeli v smislu posebej opredeljenih kriterijev tudi že metropolitiinski značaj in so bili socialno in gospodarsko povezani z osrednjim mestom. Določeno je bilo tudi, da meje tako formiranih metropolitanskih območij lahko prečkajo tudi „državne" meje. Po na novo opredeljenih metropolitanskih območjih so bili prvič publicirani podatki za popis leta 1960. Za popis leta 1960 so uvedli za metropolitanska območja tudi spremenjen naziv: standardna statistična metropolitanska območja (Standard Statistical Metropolitan Areavv ali SMSA). Definicija pa je le v nepomembnih podrobnostih drugačna. Ta opredelitev velja še sedaj in se bo verjetno uporabljala tudi pri popisu leta 1970.
Kakor smo že omenili se opredelitev — in omejitev — metropolitanskih območij izvaja iz dveh skupin kriterijev: iz kriterijev metropo-litanskega značaja in kriterijev s o c i o-ekonomske integracije.
Kriteriji metropolitanskega značaja se uporabljajo zato, da se določi kateri okraj izven onega, kjer je osrednje mesto, se še vključi v metropolitansko območje. Da se nek okraj, ki se p ti lai z onim, kjer je osrednje mesto, lahko vključi v njegovo metropolitansko območje mora:
1.	biti vsaj 75% delovne sile, ki živi v tistem okraju, zaposleno v neagrarnih dejavnostih:
2.	poleg tega pa mora tisti okraj izpolnjevati se naslednje pogoje:
a) vsaj 50 o/o ali več prebivalstva mora živeti v manjših politično-teritorialnih enotah z gostoto
vsaj 150 prebivalcev na kvadratno miljo in te enote se morajo v sklenjeni obliki širiti od osrednjega mesta navzven,
b)	število zaposlenih v neagrarnih dejavnostih v okraju mora znašati vsaj 10o/0 štev ila zaposlenih v neagrarnih dejavnostih v okraju, kjer je osrednje mesto; ali pa mora v absolutnem številu znašati vsaj 10.000,
c)	neagrarna delovna sila, ki prebiva v okraju, mora biti vsaj enaka lOo/o <me, ki živi v okraju z osrednjim mestom; ali pa mora v njem živeti vsaj 10.000 za[M>slenih v neagrarnih dejavnostih, ki imajo svoje delovno mesto v okraju z osrednjim mestom.
Kriteriji integracije se nanašajo predvsem na obseg družbene in ekonomske povezave meti okrajem z osrednjim mestom oziroma tem mestom samim ter okolišnimi okraji. Za okolišni okraj se smatra, da je integriran v širšo metropolitansko skupnost, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	da vsaj 15o/o tlelavcev, ki živijo v okraju dela v okraju z osrednjim mestom, ali pa
2.	tla vsaj 25o/o tistih, ki so zaposleni v okraju živi (prebiva) v okraju, kjer je osrednje mesto.
Kadar podatki po ol»eh kriterijih ne omogočajo točnih zaključkov, se lahko uporabijo še dodatni kriteriji, na primer obseg področja, ki ga zajema trgovina na drobno iz osrednjega mesta, dobave na dom, linije lokalnega prometa iz osrednjega mesta in podobni gravitacijski kriteriji.
Poseben problem je opredeljevanje tako ime-hovanili „osrednjih mest". To so, kot rečeno, avtomatično vsa mesta z nad 50.000 prebivalci. Toda, v določenih primerih lahko tudi manjša mesta, če je v istem okraju še eno manjše mesto. Prvo se mora teritorialno (meje inkorporiranih mest!) stikati z drugim in skupaj morata iineti vsaj 50.000 prebivalcev. Poleg tega pa morata predstavljati tudi družbeno in gospodarsko integrirano celoto. Manjše od njiju tudi ne srne imeti frianj kot 15.000 prebivalcev. Tak primer je Champaign-Urbana v lllbioisu, kjer je Urbana v bistvu le univerzitetno nase Ijo (University of Illinois). Mogoče je tudi, da imata dve centralni mesti skupno metropolitansko območje, ki ga sestavljata dva ali več okrajev. Toda le v primeru, če se ugotovi, da vsako od njiju ni v funkcionalnem oziru res samostojna skupnost. Tak primer je metropolitansko območje Albany - Schenectady -Troy v državi New York, skupaj s kakim pol milijona prebivalci.
Situacija je nekoliko drugačna v mestih Nove Anglije, kjer je bil upravni in pravni razvoj nekoliko drugačen, kot v tlrugih državah zveze. Osnovne političnoteritorialne enote so tam t. im. „townships", ki so po večini veliko manjši kot okraji (counties), ki malo pomenijo. Zato so ozemlja inetropolitamskih območij v Nqvi Angliji dosti manjša in tudi na robeb največkrat še dokaj gosto zazidana (vsaj za ameriške razmere). Sicer pa se uporabljajo — z manjšimi prilagoditvami — v bistvu isti kriteriji metropolitanske značilnosti in integracije kot v preostalih državah.
Metropolitanska področja že po definiciji obsegajo mnogo širše ozemlje kot zgolj ,.osrednie tuesto" (ali eeío več takifi osrednjih mestV V mnogih primerih obsegajo ne íe urbanizirana obmestna naselja ampak tudi precej se vsaj polmraki i h predelov v obrobnih področjih okraja ali okrajev, ki ima metrooolitanske značilnosti.
Uvrstitev tistega obrobinega pasu ob mestih (zlasti velikih), ki je res urbaniziran je skušala rešiti definicija urbaniziranih področij (urhanized area\ V urbanizirana področja se šteie osrednje mesto in vse teritorialno sklenjeno področje — inkornorirano ali neinkorporirano — ki izpolnjuje določeno gostoto stanovanj pa tudi vse površine, ki funkcionalno mestu služijo.
Kriteriji, po katerih se posamezni kosi ozemlja (ki se stikalo z mejami osrednjega mesta) vključujejo v urbanizirano področie so:
1.	vsi inkorporirani kraji z 2500 prebivalci in več:
2.	inkorporirani kraji z manj kot 2500 prebivalci, če imaio vsaj en sektor s 100 stanovanji v strnjeni zazidavi (to so lahko tudi seveda sklenjena področja enodružinskih hiš z vrtovi):
3.	popisni okoliši na neuikor|ioriranem ozemlju z gostoto vsai 1000 prebivalci na kvadratno militi (to je okoli 400 na km2"). Pri tem se področja drugačne, a urbanske izrabe zemliišča. kot železniške naprave, tovarne, pokopališča in podobno odračunajo pri ugotavljanju gostote:
4. še drugi popisni okoliši (na neinkorporir. ozemlju) z manjšo gostoto, če je to potrebno da se:
—	odpravijo enkfave,
—	zravnajo izbokline tam. kjer je vmes man j kot ena milja še odprtega sveta,
—	povežejo zunaj ležeči okoliši, ki izpolnjujejo pogoje: toda le če niso oddaljeni več kot 1,5 milje od sicer sklenjenega ..urbaniziranega" področja.	j
,.Urbanizirana področja" so pač mnogo bliže geografskemu pojmu mesta, fizični mestni aglomeraciji, saj so agrarni sektorji posameznih krajev v glavnem avtomatično izključeni. Zaradi teea je obseg urbaniziranih področij posameznih mest seveda mnogo manjši kot obseg metropolitanskih območij. Toda večina prebivalstva posameznih metropolitanskih področij le živ i znotraj njihovih ..urbaniziranih" sektorjev (znotraj ..urhanized area"). Ob pooisu leta 1960 je le 1.5.8 o/0 prebivalstva vseh SMSA živel i zunaj ..urbaniziranih področij", torej v onih delih okrajev, ki o;so vključeni vanje. Pri tem so seveda razlike od primera do primera. Ponekod je razlika minimalna. Metropolitansko področje (SMSA1* Clevelanda (kjer šteie inkorporirano mesto le 876.050 prebivalcev^ šteje 1.796.595 prebivalcev, urbanizirano področje pa 1.784.991 prebivalcev. Toda pri Philadelphiji (z 2.002.512 prebivalci) šteje urbanizirano področie 3.635.228 prebivalcev, metropolitansko področje pa 4.342.897 prebivalcev.
ŠTEVILO PREBIVALSTVA LETA 1960
Mesto (inkorporirano)
1.	New York	7,781.984
2.	Chicago	3,550.404
3.	l/os Angeles	2.479.015
4.	Philadelphia	2.602.512
5.	Detroit	1.670.144
6.	Ilaltimore	939.024
7.	Houston (Texas)	938.219
8.	Cleveland	876.050
9.	Washington (D. C.)	763.956
10.	St. Louit	750.026
H.	San Francisco	742.855
12.	Milwaukee	741.324
13.	Boston	697.197
14.	Dallas	679.684
15.	New Orleans	627.525
16.	Pittsburgh	604.332
17.	San Antonio (Texas)	587.718
18.	San Diego (California)	573.224
19.	Seattle	557.087
20.	Buffalo	532.759
21.	Cincinnati	502.550
22.	Memphis (Tennessee)	497.524
23.	Denver	493.887
24.	Atlanta	487.455
25.	Minneapolis	482.872
Urbanizirano [lodrocje
1. New York —	
SK New Ycrscy	14,114.929
2. I/O* Angeles —	
l.ong Beach	6.488.791
3. Chicago (SZ Indiana)	5.959.213
4. Philadelphia	3.635.228
5. Detroit	3,537.709
6. San Francisco —	
Oakland	2,430.663
7. Boston	2.413.236
8. Washington	1.808.423
9. Pittsburgh	1.408.400
10. Cleveland	1.784.991
11. St. Louis	1.667.693
12. Baltimore.	1,418.948
13. Minneapolis — St. Paul 1.377.143	
14. Milwaukee,	1.149.997
15. Houston	1.139.678
16. Buffalo	1,054.370
17. Cincinnati	993.568
18. Dallas	932.349
19. Kansas City	921.121
20. Seattle	864.109
21. Miami	852.705
22. New Orleans	845.237
23. San Diego	836.175
24. Denver	803.624
25. Atlanta	768.125
Metropolitansko območje (SMSA)
1.	New York	10.694.633	
2,	Ix>s Angeles	—	
	1-ong Beach		6.742.696
3.	Chicago		6.220.913
4.	Philadelphia		4.342.897
5.	Detroit		3,762.360
6.	San Francisco —		
	Oakland		2.783.359
7.	Boston		2.589.301
8.	Pittsburgh		2.405.435
9.	St. Ijouis		2.060.103
10.	Washington	(1). C.)	2.001.897
11.	Cleveland		1.796.595
12.	Baltimore		1.727.023
13.	Newark (Now Yer-ry)		1.689.420
14. Minneapolis		— St. Paul	1.482.030
15.	Buffalo		1.306.957
16.	I louston		1.243.158
17.	Milwaukee		1.194.290
18.	Paterson — Clifton —		
	Pasaic (New	Yersey)	1.186.873
19.	Seattle		1.107.213
20.	Dallas		1.083.601
21.	Cincinnati		1.071 .(>24
22.	Kansas City		1.039.493
23.	San Diego		1,033.011
24.	Atlanta		1,017.188
25.	Miami		935.047
Podatek" o številu prebivalstva v „urbaniziranem področju" kakega mesta 5c najbolj torno opre«TeTi velikost mestne aglomeracije.
ZaUimiv je pregTetT 2.7 največjih mestnih* agTo-meracij. omejenih po treh različnih osnovah fin-korporirana mesta. Urbanizirana nocTrocja. me-tronoTitanska območiav za Teto T960 (ko so na voRo zadnji primerljivi podatki").
PoTeg naštetih' mest ie se 12 «Tnigih*. kier nii-hova „Urbanizirana področja" nresegajo r»0TT.(T(TD Prebiva Tcev. To so — no pada ¡oči lestvici —: Providence (Tfbode TsTaocP. PortTand (Oregon\ San Antonio YTexas\ CoTumbus /"Oh Vi V f/ouiviTTe (Tvcntnctv\ S mi .Tose (CaTifornia). Phoenix ^Arizona). Tfemnhis iTennesseeV Birmingham (ATaha-ma\ Norfolk (VjrginiaV Fort Worth rTexas') in Davton (OhioV STcUrvi j tc»Tai 37 mest. kjer prebivalstvo presega pol miliiotna. Metronolitanskih območij. ki preseda io pol mili ¡ona pa ie se precej več. Ta so predvsem v severno vzhodnem delu ZDA. v njenem ..industrijskem našo".
Vsaka primerjava rasti prebivalstva mest. ki bi vzeTa za osnovo inkornorirana mesta ie očitno skrajno nerealistični. Iver je rast prebivalstva izven mest na področiih tudi po veliki večini omejena na bfižnie predele. so podatki za metro-poTitanska področja nemara se vedino naiboTj zanesljivo merilo o stvarni rasli urbanizacije.
Koncept metropoiitnTiskib območij, oziroma značai S\fRA. kakor so bila opredeljena ob nopisn Teta 1960. je v zadniih Tetih «Toži ve T tudi precej kritike. Nekatere anaTize so pokazale. <fn se pravi, res „metropoTitanski" značai teh območij oziroma hjihovib osrednjih' mest manifestira v resnici seTc pri SIVTRA z okrni 300000 nrehivaTei in več. Večina takih in večjih* SMS A kaže po svojih" funkcionalnih značilnostih izrazito pestrost, večina manjših pa težnio k taki aTi drugačni funkcionalni specializaciji. Analiza ekonomskih oJnosov ¡e pokazala. da so Tahko šefe mesta nad 300.000 nrebi-vaTcev resnična žarišča rcionahie ekonomske in-tegracite. bodisi v pogledu srnviaTiziralnih «TužTT. bodisi kot finančna središča. Vsa manisa SMS A naj bi biTa — po tej presodi — funkcionalno odvisna od generatorjev, ki so Te-fa večja mesta. Njihovo števiTo pa ¡e seveda dokaj [m d sto (60 «To 80 no rabinih variantah\
Po|wiTacijskf šturTije so tudi pokazale. «Ta se nonuTaciiski učinki kot refleks «TružhVnockonnm-skih nrocesov v metronoTitanskib območiih oo-ztiaio Te «To <ToTo«Vne«ra radii;« naokoTi. Preko 90"'n vsetra nonubiei jske<rn nrirastka v ZDA v za i bi i i deka«Ti ¡e biTo v radiju tnalni kot 2.T miTj (okoTi 40 kiTometrov) okrog pomembnejših metro|>oTi-tanskih mest.
Drusri spet smatrajo, «Ta masovna motorizacija prebivalstva že prebija te meje populacijske rasti, ki so se do zadniega «TesetTetia «Talj časji držale na pribTižno isti oddaljenosti. Masovni avtomobiTi-7.em omogoča sedai pogoste ali tudi vsakodnevne kontakte nreoei čez te razdaTie. To «Tokazuje porast vveekend hiš tudi v večjih oddaljenostih. Pojavljajo se novi koncepti. H. BIumenfeTd je razvil
teorijo t. mi. „mestnih" jioTj vpliva" (urban CieTds), kot ekoToško poiTročje, ki ga ustvarja porast realnih" osebnih dohodkov, prostega časa in prometne mobiTnosti. Na nodTagi omenjenih' populacijskih študij pa razviia D. TTogue pojem t. im. ,.po«Tmčin metropoTitanske dominacije". (RazTikuje 67 takih mest v ZDA.^ Vse kaže, «Ta Uporaba razmeroma preprostih kazalnikov kot so: gostote, "dnevna migracija. «TeTeži agrarnegi prebivalstva. aTi drugih, fci boTj subtiThe definicije, ki Bi bolje zaieTe kompTekVnost sodobnih vplivov mest na okoTieo in obratno, pač ne zadostuje več.
Prav v zadnjem času se je pojaviTa tudi res hudo futuristična negacija koncepta metronoTitanskib območij vobče. Njen avtor je M. ^"ehber. Skiiimost interesov in povezav no tei tezi nima več teritorialnih atributov, ampak funkcionalne v smisTu borizontaTne povezave družbenih" grup. f.e-taTo. faktor fiziinega prostora praktično eliminira. M*esto je povsod, ker je vse povsod dostopno. Webber je za tako univerzaTno skunnost skoval termin „non-pTace urban reaTm" (nenrostor«ko urTiansko no«Tročie\ kjer je premagovanje raz«TaTj Te še vprašanje ekonomike, tu pa ovire tudi hitro upa«Tajo. Za ogromno večino prebivalstva ZD\
tak „non-pTace reaTm" seveda se ne obstoja. * * *
Teta 1960 je živelo v ZDA v mestih" pod 50.000 prebivalcev in v 212 metronoTitanskib območjih" 69.8o/o vsega prebivalstva. Iver je številka. k"i se nanaša samo na metropolitanska območja. Te ne-koTiko nižia — 62,.T<Vo — pomeni "da večina tirba~ nizi ran i h" Američanov živi v enem od metropoTi-tanskih" območii. SteviTo prebivalstva v metropoTi-talnskili območjih je v obdobju 1950 do T960 na-rastTo za 24.4«/o. torej več kot je znašaT povprečni porast za vso državo (T8.iP>/oY Stopnja porasta v metropoTitanskih območjih je kar trikrat večja od stopnje porasta v manjših mestih in ruraTniTi po<T-ročjib. kjer je znašaTa Te 7.fo/o". MetropoTitanska rast ie zaieTa vse veTikostne kategorije metropoTitanskih območii. ZeTo visoka je biTa tudi pri rtaj-višiib kategorijah. CeTo v 'kategoriji z nad tri milijone prebivalcev je znašaTa 23o/0". V kategoriji od 1 do 3 miliionov prebivalcev je znašaTa 25<Vn. v kategori ji od 500.000 «To 1" niiliioU pa ceTo 3(To/n. Mnrno so naraščala tu«Ti metronoTitanska območja v kategoriji o«T 100.000 do 500 000 prebivalci, za kar 2(7o'o. V vsaki o«T prvih" treh" navedenib kategorij se je nrebivaTstvo iiovečaTo za okrog 5 milijonov Tjudi. Vse to pomeni, da se prebivalstvo kopiči predvsem v velikih mestih in to teinboTj. čim večja so.
Kako nenomembni so po«Tatki o rasti v „osrednjih mestih" metropoTitanskih podrot^ij pove podatek za povnrečno no večanje samo v njih: znašaT je namreč Te T,5n/o". Porast v nredmestnih in obmestnih predelih metropoTitanskih območii. to ie v ««lih izven nsr"«Tn ¡Ih* mest na ie znašaT v i«tem obdobju kar 61.7o/o. Osrednia mesta v velikih aglomeracijah no večini sploh ne naraščaio več, ampak po pravilu padajo v številu prebival-
Btva ali jxt Vsaj stagmirajo. Predvsem velja to za deset največjih inkorporiranih mest, z eno samo izjemo: Los Angeles. Pojav stagnacije prebivalstva večjdi osrednjih mest mi povsem nov, saj se je začel že okrog Leta 1910, zaradi zapolnitve teritorija Ankorporiramih mest in zaradi pojava avtomobila, ki je mobilnost močno povečal ter omogočil „predmestno" naseljevanje. Poda šele po drugi svetovni vojiiu je postala ta „suburbanizacija" res masovna in na lokalnem nivoju predstavlja glav no značilnost povojne urbanizacije v ZDA. Druga taka poteza je, kakor anio že omemb, meiropolita-nizacija Amerike. Dejansko je od absolutne mase porasta v pbdobju 1950 do 1960 odpadlo na liie-tropoli lanska območja kar 97°/o vsega porasta, to je, vse mase, in tretja najpomembnejša značilnost je izredno povečana urbanizacija v zahodnih delili ZDA in ob obali Mehiškega zaliva. V obdobju od leta 1950 do 1960 je bil relativno največji porast urbanizacije na Floridi (velika lelo-viščarska mesta) in v Kaliforniji ter v Texasu. Mesto Phoenix (Arizona) se je od leta 1950 do 1960 povečalo od 216.038 jia 552.163 (podatek za urbanizirano področje). Albuquerque (New Mexico) od 96.815 na 201.189, El Paso (Texas) od 130.489 na 276.687, Tucson (Arizojia) od 45.454 na 212.892. Zelo velik porast je tu zajel (tuli številna manjša mesta.
Kam vodi taka urbanizacija ? O tem se v ZDA na široko debatira v strokovnih krogih. Koncentracija urbanskega prebivalstva zlasti v nekaterih zonah ustvarja pravo novo obliko konurbaeije: megalopolis. Ta naziva je prvič uporabil Jean Coltman za skupino orjaških velemest in vmesnih tudi pretežno urbaniziranih predelov, ki se vleče na razdaljo skoraj 800 km na atlantski obali ZDA, od Bostona pa vse do Washington. Govore pa tudi že o drugi taki metropolis, oni ob Velikih jezerih, med Chicagom in Clevclandom oziroma Pittsburghom.
Nekateri (Charles I>even) smatrajo kot prototip ameriške uietropolitauskic aglomeracije bližnje bo-
dočnosti nietfopolitanizirano mesto 2 dva do d vit in pol milijona prebivalcev. To bi bila velemesta, ki bi v kontinentalnem, pa tudi v svetovnem merilu nekaj pomenila in dosegla za sodobne tehnološke in ekonomske razmere nekako „maksimalno optimalno" vehkost. Biki bi dovolj velika, da bi omogočala tudi razvoj prav vsem vrstam in oblikam kulturnih dejavnosti. Poleg petih več milijonskih metropolitanskih območij, utegne omenjeno optimalno velikost v dobi sledeče generacije doseči še kakih dvajset drugih metropolitanskih aglomeracij. Kakih deset jih je v letu 1968 že blizu tega števila. Mesta s sto, pa tudi dve slo tisoč prebivalcev pomenijo danes v ZDA komaj še kaj več kot dokaj podrejene člene širših tnega-urbanskih organizmov oziroma urbanskih regij, ki se vežejo jui eno ali drugo milijonsko mesto. Sicer pa, koliko otl mest v ZDA, ki presegajo 100.000 prebivalcev pa lahko našteje celo geograf, če se z geografijo te dežele ni prav posebej podrobno ha vil!
Očitna težnja k prevladi velikih mestnih aglomeracij ne pomeni nujno in vedno, da manjša mesta v določenih okoliščinah ne bodo več naraščala: na primer z odpiranjem novih rudnikov in tovarn, novih rekreacijskih območij in novih raziskovalnih centrov. Toda le majhen del Inidočega prebivalstva, ki se bo urbaniziralo, lahko odpade na taka manjša mesta. Povečanje na primer od 20.000 na 50.000 pač ne pomeni bistvenega kvalitetnega skoka v pomenu mesta v razmerah ameriškega gospodarstva in ameriške družbe. Avtomobilizem in v zadnjem času letalo ¡sla poleg telefona in televizije pomen nudili mest kol „centralnih krajev" močno zmanjšali. Impozantno število mest z metropolitanskim območjem (S.MSA), katerih število še narašča, je v ostrem kontrastu z množico stagnirajočih se malih mest in mestec, ki jih uradne statistike naštejejo še čez pel tisoč (celo onih med 10 in 50 tisoč prebivalci je kakih šest sto!). Totla taka je potloba urbanizacije v ZDA, kakor jo moremo orisati ob koncu šestdesetdi let dvajsetega stoletja.
Ivan Gams
Tunizija v dvanajstem letu dekolonizacije
Prvi dan nas je ekskurzijska pot vodila* iz tmnizijske prestolnice Tunisa (700.000 prebivalcev) proti jugu v Sfaks. Spoznavali smo obalni del, ki je juijbolj gosto poseljen in gospodarsko razvit, zlasti industrijsko. Od tod priliaja 84o/o industrijske produkcije v državi (1). Svoje jedro ima v področju Tunisa, ki je doseglo vodilni položaj v času francoske okupacije (1881—1956). Prej je bilo gospodarsko in upravno središče dežele v
* Pisec se je udeležil ekskurzije mariborskega aktiva Geografskega društva Slovenije v času od 21. januarja do
i. februarja 196».
Salielu, kakor imenujejo obalni pas tako imenovane stepske Tunizije (z 200—400 mm letnih padavin. Sahel pomeni v arabščini obalo), da jo ločijo od severnejše Tellske Tunizije (z izrazitejšo mediteransko klimo in s padavinami med 400 in 1500 nun).
Južno od kopališkega mesteca s toplicami — 1 lanunam-Lifa smo zapustili nizko, nasuto in potopljeno obalo, kakršna je v prevladi na vzhodu, in prečkah polotok, ki ima isto ime kot njegov rt — Cap Boiui. Po njem sega Atlas — v Tuniziji se Tellski in Saliarski Atlas združita in izrineta vmesni visoki plato, ki je razaeieu v
5 "
Alžiriji — nadalje proti 140 km oddaljeni Siciliji. Kopno zvezo z njo je tektonsko grezanje prekinilo domnevno šele na začetku kvartarne dobe (2, 5). Na sbematskib kartab je na polotoku vpisano za gorovje une Dorsal (=j hrbten). Toda v resnici so tu le osamljene gore, med katerimi poteka naša cesta brez klancev. Čeprav smo v zlimi, gore niso zelene. Rjavo-rumenkaste so, dokaj razrezalne z grapami m ponekod na novo posajene z oljkami. Pod grapami se začenjajo vršaji, ki se v podgorju združuje v ravnice iz naplavine in j>eska in te segajo do sosednje gore. Te ravnice, ponekod namakane, drugod rahlo razrezane z uedi (arabsko reka, tudi struga, isto kot vadi v Sahari), so v nedogled zasajene z nizko trto brez opornikov in v manjši meri z oljko, limono in mandljev cem. To je zapustila koionizacijska doba, ki je prinesla mushmanskim arabskim Tuni-zijcem vinograd, v severnejši Tellski Tuniziji pa tudi obsežna polja pšenice in nekaj mlečne živinoreje. Tu na polotoku Cap Bonn je dala kolonizacija pokrajini posebno močan j»ečat, saj se pozna tudi v stavbah. Največje naselje Grombaha nima samo italijanskega imena (Italijani, največ Sicilijanci, so bili predvsem v inogradniki), temveč tudi zunanjo podobo. Odkar je leta 1956 osvobojena Tunizija razlastila (po uradni tunizijski verziji odkupila) tujo posest, je Evropejcev le se malo. Prej jih je živelo okoli l/4 milijona (največ Francozi in Italijani), zdaj jih je manj kot sto tisoč in ti, v kolikor niso tunizijski državljani, niso več posestniki, temveč predvsem profesorji in v svobodnih poklicih. \ kljub zamenjavi lastništva so videti plantažni nasadi iiia Cap Bonnu in tudi drugod dobro obdelani in namakabie naprave dobro vzdrževane. Razlaščeno tujo posest, ki je zavzemala 18,8o/o vse obdelovane zemlje v državi, so deloma vključili v državna posestva, deloma pa formirah kmetijske zadruge štirih tipov glede na odnos med privatnim m kolektiv nim deležem. Sicer pa tuja posest ni bila edina zemlja, na kateri so delali domačini, ne da bi bili lastniki. Agrarna reforma je zajela tudi zemljo verskih ¡ustanov (,,habu"'), kolektivno plemensko posest (,.arh::), ki je bila zlasti v stepi in pustinji, ter tako imenovano vladarsko posest („domania"). Računajo, da okrog 2/s Alžircev ni posedovalo zemlje, ki so jo obdelovah. Mnogo te zemlje so dali v privatno kmečko posest. Toda kjer koli smo potovali po Tuniziji, se drobljenje posesti ni poznalo v kulturni pokrajini, ki po svojUi obsežnih plantažah in poljih spomuija na sociah-stično ab severnoameriško kmetijstvo. Videti je, da je državna uprava pritegnila v svoje moderno, plansko gospodarsko celo privatnega kmeta. Pri tem pa je ostala velika razbka med modernimi plantažami in primitivnimi domovi in nerazvitim načinom življenja tunizijskega kmetijca.
V dokaj aridni Tuniziji je gozd eden od zelo pmicmbnih elementov pokrajuie. Ni čuda, če gozdne ui plantažne površine na kartab, ki smo jih lahko kupili v Tuinisu, z zeleno obarvanostjo vidno izstopajo. V Sabclu je bila večja zaplata
zelenja samo okoli mest Sousse in Sfaks, kjer fi-* ste po starejših podatkih okoli 8,5 mibjonov oljk (3). Gojili so jih že Rimljani in v tem stoletju so jih znauio razširili. Med potjo se je cesto pojavilo vprašanje, zakaj so ti nasadi prav okoli teli mest. Literatura na to vprašanje ne daje odgovora. Zadovoljiti se je bilo treba z domnevo, da je razlog v bolj valoviti pokrajini in v debebh peščenih tleh, ki bolj zadržujejo talno vodo. Bolj valovit obalni relief nudi vlažnim morskim vzhodnim vetrovom več upora (saj so ugotovib, da nudi upor morskim vetrovom že povsem ravna nizka obala, ki sprejema več padavin kot bližnje morje).
Resnici na ljubo je treba povedati, da so te karte in starejša bteratura vzbudile napačno predstavo o obsegu oljčnih nasadov. V Sahelu jih ni domala samio v sebkhah, to je v plitvih ulegninah, kjer stoji po deževju — in to je predvsem pozimi, le malo v pozni jeseni in zgodnji pomladi — Voda, sicer pa blato. Ko smo drugi dan ekskurzije po Tuniziji potovali proti zahodu, smo onstran Sfaksa, kjer je najprej pas vrtov, srečavali, čim bolj proti zahodu tem mlajše, nasade oljk in mandeljevca skoraj sto kilometrov daleč. Nasade so začeli širiti že v francoski koloniabii dobi. Največji plantažni naskok na stepo pa je napravili» osvoliojeaia Tunizija. Ze leta 1963 poročajo, da ima Sabel dva milijona novih oljk. Po planu 1962—1971 bo država povečala površine oljčiuh nasadov od 750.000 na 1,085.000 ha. Ostre razlike med plantažnim obalnim pasom in stepsko, nomadsko notranjostjo, kot jo opisujejo starejši opisi, ni več. Mlade nasade smo srečavali na naši poti vse do Gafse in od tu mimo Sbeitle, Kairo-uana, Zaghouana, do Tuiiisa in videl sem jih po obronkih gora po Tellski Tuniziji do Bizerte. Tunizijci so naredili pri zasaditvi stepe v nekaj desetletjih mnogo vec kot mi z pogozdovanjem krasa v sto letih. Cilji pogozdovanja jut so tu in tam podobni: ne samo jpovečana lesna odnosno oljčna proizvodnja, temveč tudi zaščita in obnova prsti, izboljšanje odtočnih razmer in izboljšanje klime. Zal se bodo investicije v oljčne in inan-dljevčeve nasade le počasi vračale, saj prične oljka roditi šele po okoli petih letih. Na sploh pa ekonomske vrednosti oljčiuh m tudi drugih nasadov v Tuniziji ne moremo presojati samo po površinah. Težave so že z zasajevanjem mladih sadik, ki jih morajo prvi dve leti enkrat mesečno zalivati od spomladi do jeseni, da se primejo. Ce in ko dorastejo, jim izostanek rednih padavin bistveno zmanjša rodnost. Pri ogledu starejše tovarne za predelavo oljk (nove, moderne, žal, nismo videb) v Sfaksu so nam povedali, da je zaradi suše v povprečju vsakih 4—5 let zaprta vse leto in ne samo od spomladi do jeseni (zunska doba je sezona obiranja oljke in obratovanja oljarn). V centralnem kemičnem laI>oratoriju v mestu pa smo zvedeli, da ima plod oljke ob suši okoli 12, ob dobri letini pa okoli 32o/o olja. Proizvodnja oljčnega olja, ki znaša zdaj v povprečju okoli 75.000 ton, zato zelo koleba. Po planu naj bi se dvignila do leta 1971 na 200.000 ton.
V Tuniziji smo tako lahko na vsakem koraku videli, da so padavine odločilne nc le za regiona-Iizacijo dežele, temveč za kmetijstvo vobče. Cim dalje na jug, tem nižja je letna količina padavin in tem bolj kolebajo od leta do leta. Obenem sc proti jugu krajša doba vegetiranja, ki traja v območju oaz samo se okoli dva meseca. Tudi tu je zima doba cvetenja (mandljevec) in zorenja (oljka, datelji). Tedaj so med severno in stepsko Tunizijo znatne razlike v količini padavin, le majhne pa pri dnevnih temperaturah. Na jugu Tunizijske obale znaša srednja januarska temperatura 10,9» C, v Tuhisu 11,0" in v Bizerti 11,3° C. Verjetno je vzrok majhnim razlikam večja oblačnost nad Malo Sirto. Precej dni naše ekskurzije jc bilo najbolj oblačno in včasih tudi deževno nad morjem v južnovzhodmi in vzhodni smeri, kjer vnaša toplejša morska voda v splošno cirkulacijo termično pogojene motnje. Zanimivo pa je, da se vplivi spremenljivega vremena na kmetijstvo nehajo tam, kjer so spremembe najbolj močne: na robu pustinje, v predelu oaz, ki izkoriščajo talno vodo. Obiskali smo največjo, to v Tozeurju. kjer rase v zelenici 200.000 datljevih palm in kjer je 200 studencev. Tekoča voda, kotanja in palme so v stalni borbi s peskom na obodu, v katerega si izviri retrogradno daljšajo prave zatrepne doline. Tozeur jc bil znan že v rimski dobi (Tusoros), prav tako sosednja zelenica Nefta, kjer je na koncu asfaltirane ceste, 35 km pred alžirsko mejo. carinska postaja. Vse to potrjuje domnevo, da je moralo biti tu v rimski dobi več vegetacije, od-nosno več padavin. Klimatske spremembe pa so se morale tu, na eksistenčni meji vegetiranja, zelo močno odraziti v prirodni pokrajini. Ali so bile v vlažnejših razdobjih šote in sebklic ojezerenc? Z osamljene kope nad izviri pri Tozeurju smo gledali v daljavi največji tunizijski šot, Sot Djerid, v katerem se je lesketala vodna gladina le na najnižjem mestu, sioer pa jc v ladalo blalo, sem in tje pobeljeno s soljo, ki je ostala po izhlapeli vodi (od tod ime). Geološka literatura ve povedati, da je ta ulegnina posledica tektonskega grczainja in da jo je še v terciarju in ceh» v kvartarju zalival morski zaliv od današnje obale pri Gabesu. Znatno severnejša ležišča fosfatov, ki jih kopljejo zlasti pri kraju Metlaoui. naj bi nastala iz organizmov eoeenskega morja (2, 5). Ta del Tunizije je torej geološko zelo mlad, podobno kot na severu dolina Medjerde, kjer so prav tako terciarni sedimenti.
To, kar geomorfologa, vajenega srednjeevropskega reliefa, v aridni Tuniziji najbolj preseneča, so rjavkaste, v večerni senci modrikaste gore. ki so izrazito skalnate in tako razgaljene, da je od daleč videti njihovo petrografsko zgradbo. Ce jc na vrhu vodoravna bolj odporna plast, potem jc raven tudi hrbet. Na pobočjih skeletnih gora se bolj odporne plasti odražajo v rebrih, ki so vidna od daleč. Ko smo sc pri Gafsi povzpeli na bližnji grič, smo hodili mimo pravcatih skalnih blokov, ki so se odkrušili nad manj odpornimi, tam bolj peščenimi sedimenti. Odpornost pa sc tam ravna
glede na toplotno kolebanje med nočjo in dnevom in nc glede na erozijo ali korozijo, kot je to v precejšnji meri pri nas. Absolutni letni ekstremi v Tuniziji sicer niso tako veliki (— 9° C v Tellskih gorah, -j-50°C na jugu), toda veliko dnevno kolebanje razkraja kamenino in zimske padavine, ki so cesto v nalivih, sproti odplaknili grušč po jarkih v podnožne vršaje. Od tu jih hudourniki raz-našajo po okolici in Ustvarjajo talno osnovo za kmetijstvo. Večina vršajev in vršajskih ravnic so uedi razrezali, vendar v Tuniziji le z zelo plitvimi
Eia i
□ 3
Kmetijska sestava in količina padavin v Tuniziji (po: Giinter Glauert, Tunisicn. Gcographische Rundschau [1.1 3. 1963). t obdelovanje brez preloga. 2 — obdelovanja s prelogom, 3 — nesklenjena obdelana zemlja in pašniki. 4 gozd, 5 — trava halfa. 6 — vinogradi. 7— datljevc palme, 8 — oljke (ena točka [»omeni 10.0(10 dreves), 9 — letna količina padavin v milimetrih.
V visoki stepi med Sbeitlo in Kairo-uanom smo v podgorju prečkali številne uede. Toda cesta jih ne premaguje z mostovi, temveč sc spušča vanje in ima v njih le nekoliko bolj široko utrjeno cestišče, da ga ne poškodujejo> hudourniške vode. Težko je bilo reči, ali ti hudourniki danes nasipajo ali razrezujejo ravnice. \ tem pogledu obstoji modernejša geomorfološka študija le za oddaljeni vzhodni Maroko (4), kjer
Z
so reliefne razmere podobne. Tam so ugotovili, da je vladalo v kvartarnih toplih, to je med ledenih dohah, nasipavanje, v Inunidnih ledenih dobah [Ki razrezo vanje uasipin in vršajev. Ustalila so se imena za pet faz razrezovanja, ki odgovarjajo našim ledenim dobam v Alpah, in villafranchieniu (konec pliocena). Kaže torej, da je bilo v Mahredii obratno kot pri nas, kjer večina geomorfologov pripisuje zasipavanje alpskih dolin ledenim in razrezovanje proda medle«lenim dobam.
Nestalnost padavin je prej zlasti močno prizadela živinorejo v tunizijski stepi, ki spada k suhi stepi, saj sklenjene travne ruše nikjer ni videti. Sicer pa so tudi tu od kraja do kraja velike razlike, ki si jih popotnik težko razlaga. Oh asfaltni cesti med Gafso in Kairouanom so bili šopi trave tu gosti, tam redki ali je raslo bodice v je osamljeno sredi ¡veska. Tudi trava halfa, ki je značilna za visoko ste|>o in ki so jo zdaj v zimski dobi marljivo nabirali za novo celulozno tovarno v kraju Kasserine, ni sklenjeno poraščala vsega ozemlja. To, kar nas je tu presenečalo, je stalna naseljenost domačinov, ki jih starejši opisovalci označujejo za nomade. Stabiliziranje živinorejcev je sicer že dokaj star proces.
Razširitev plantaž po privatnikih (1897—1908) in po francoski upravi (1920—1933) v področju Sfaksa je omogočilo trajno naselitev 2400 nomadskim družinam. Najhitrejši korak pa so naredili v osvobojeni Tuniziji. K temu jih niso vodili samo socialni razlogi — nomadi so bili in so socialno in zlasti zdravstveno najniže stoječi prebivalci — temveč tudi interesi obvarovanja novih nasadov oljk in agrumov ter mlade pogozditve gorskih pobočij. Ti ukrepi »o zavzeli zlasti mnogo gora v Tellski Alžiriji, ki je itak gospodarski center države. Tu je na ozemlju, ki meri 1/3 dežele, 53 o/o vsega prebivalstva. 85'o/o vse živ inoreje. V3 vseh oljk in agrumov itd. V to mediteransko deželo, k jer je bila že nekdaj stalnejša naselitev, so ob poletnih sušah vdirali s svojimi čredami koz — kozjereja je zdaj prepovedana — ovc, oslov in kamel nomadi stepske Tunizije. Računajo, da jih je prišlo v srednje suhem letu 20.000 do 40.000. |>o nekaj neprekinjenih sušnih letih pa tudi do 200.000 (3). Ob takih katastrofah se je hitro [»večalo tudi prebivalstvo mest. kjer db si naseljenci zgradili svoje revne četrti. Zlasti Tunis je slovel pod francosko okupacijo po svojih predmestnih naseljih iz pločevine („bidonvilles") in iz barak („gourbivilles"). Takih naselij v predmestju zdaj ni videti, ker jih je nova oblast podrla in prebivalce preselila v novo zgrajene četrti. Ostali so samo v daljnejši okolici.
Stabilizacijo naselitve v stepi izvaja država na več načinov. Sama gradi nove hiše in vasi ali daje podporo privatnikom za gradnje. Ob naši poti smo v ideli številne nove vodnjake, čeprav si tunizijski strokovnjaki od nadaljnjega vrtanja zaradi izčrpanosti rezerv talne vode ne obetajo mnogo. Mnogo pa so prispevale k stabilizaciji tudi nove plantaže. Uspehi niso izostali. Od leta 1920 se je stalno naselilo v jMidročju visoke stepe (to je ne-
kako nad 200 m nadmorske višine) okoli 1500 družin.
Od stabiUzacije naseljenosti v stepi v veliki meri zavisi tudi us|>eh največjega plana osvobojene Tunizije — plana Medjerde.
Medjerda je največja dolina in obenem edina večja reka, ki trajno dosega morje in sicer med Tunisom in Bizerto. Čeprav je v coni največjih in najstabilnejših padavin, je kolehanje njenega vodnega toka ogromno. Leta 1947 so izmerili med poplavo, ki je zajela 80 km2 rodovitne doline, pretok 3200 m3/sek, ob suši pa upada na okoli 300 I/sek. Čeprav je v njenem porečju ob alžirski meji precej gozdov, računajo, da letno odnaša v morje 20 milijonov ton prsti. Začeli so z intenzivnim zasajanjem pobočij z oljkami in kjer ta ni donosna, z gozdnim drevjem. Najbolj se je obne-sel alepski bor in neke vrste avstralskega euka-lipta. Tega smo srečavali kot drevorede obakraj ceste po vsej Tellski Tulniziji, podobno kot so zaščitili v ste[)«ki pokrajini cesto pred peskom z oljkami ali 1—3 ni visokim kaktusom, ki je prispel v Tunizijo v XVT. stoletju iz Amerike. Do leta 1963 so v porečju Medjerde pogozdili že 90.000 ha od 200.000' ha, predvidenih v planu, ki govori o 10 milijonih zasajenih dreves (6, 1). Obenem s jjogozdovanjeni so gradili akumulacijske bazene za visoko vodo, kanale za izsuševanje zemlje in za namakanje zemlje. Računajo, da bodo skupno naselili na novo okoli 9000 družin s posestjo 2—50 ha. Obenem pa je mnogo Arabcev dobilo posest francoskih kolonov, ki so tu gojili zlasti pšenico. Agrotehnične mere, ki so jih uporabljali ti koloni (dosegali so 3—4 krat višje donose kot sosedje Arabci), pa IkkIo razširili po vsej zemlji, čeprav desetletni plan 1962—1971 predvideva rahlo skrčenje pšeničnih posevkov na račun pašnikov in agrumov.
Kakšna je torej socialna in gospodarska podoba nove Tunizije V Predno odgovorimo, je treba povdariti, da je še pred desetletji vladala v Tuniziji enaka zaostalost kot v večini arabskih držav. Francoska okupacija je s kolonialnim gospodarstvom vnesla osnovo za napredek, plantaže, vinograde, obsežna žitna polja. Zgradila je razmeroma gosto cestno, večidel asfaltirano omrežje in železnice, teko tla je Tunizija od vseh arabskih držav prometno najbolj razvita. Tudi večina tovarn iti rudnikov, ki zdaj delujejo, je bilo zgrajenih v dobi francoske okupacije (rafinerija v Bizerti, železarne zahodno od Bizerte, tekstilne tovarne v Sahelu, rudnik fosfatov pri Metlaouiju itd., prede lova lnioe fosfatov v Ga besu in naftovod iz alžirske Sahare v La Skhirro so nove — (glej članek M. Radinjeve, Nafta v Afriki v 3—4 štev. G O 1961). Toda socialne razbke med meščani in jiodeželani na eni strani in med evropskimi naseljenci in domačini na drugi strani je francoska doba še povečala. Leta 1957 je znašal nacionalni dohodek na glavo samo 147 dolarjev, toda kar za 73o/o prebivalstva je bil manjši od 100 dolarjev. To, kar v osvol»ojeni Tuniziji navidezno preseneča in kar debio opravičuje oznako svojske
a
tuhinjske razvojne poti, je dejstvo, da se je država s svojim planom najbolj zavzela za razvoj kmetijstva in ne industrije, kot je to marsikje drugod. Desetletni plan 1962—1971 predvideva, da bodo investirali v industrijo 15,5ó/o, v poljedelstvo 23,7o/o in v infrastrukturo 46o/o vseli vlaganj (zadnje za gradnjo pre potrebnih šol, zdravstvenih domov, bolnišnic in podobno). Nadalje predvideva plan močno razširitev inozemskega turizma, tudi v jesenski in s[h>mladanski dobi (poleti je prevroče), s termami j>a poskuša celo konkurirati alpskemu zimskemu turizmu. V obalnih mestih gradijo ali so že zgradili vrsto novih hotelov. Močno oporo ima turizem v slikovitih mestih, kjer se ostro loči staro arabsko mesto — mediría, ki je menda najlepše očuvana z delno pokritimi trgi — vedno živimi suki, in z obzidjem vred, v Sfaksu, in moderno, v francoskem stihi zgrajeno novo obmestje, ki je postalo središče in je že marsikje skoncentriralo poslovno življenje. Dobro služijo turizmu tudi rimski kulturni spomeniki, ki so v splošnem bolj ohranjeni kot v kateri koli drugi deželi (manj v Katargi, bolj v EI Djemu, Utiki, Sbeitli, Maktarju. Thu-burbu Majus itd.). Posebnost so tudi mošeje (v Kairouianu in drugod).
Ali je izbrala Tunizija s forsiranjem kmetijstva pravo [kit? Vtis je, da je vsaj v prvi razvojni fazi bilo tako planiranje realno, zlasti, če upoštevamo ne dovolj razvite domače kadre in pomanjkanje vodnih virov za industrializacijo. Toda vprašanje je, če bo le precej aridna Tunizija
samo s kmetijstvom, ki zdaj preživlja skoraj 87t prebivalstva, mogla doseči znatnejši napredek. Zakaj mehanizacija kmetijskih del, ki jo pospešujejo zlasti državna in zadružna posestva, bo razbremenila precej delovne sile, ki že zdaj težko najde zaposlitev. Čeprav jMiseduje 4.6 milijona Tuinizijcev 164.000 km2 ozemlja (to je 29 ljudi na km2) in čeprav bo namakanje dvignilo rodnost zemlje, se zdijo prirodni pogoji za višji standard le omejeni, zlasti, če se bo prebivalstvo množilo s sedanjo hitrostjo. Letni prirodni prirastek znaša kar 22°/on, rodnost pa 41%o- Zato je tudi skoraj polovica prebivalstva stara do 20 let, poprečna življenjska doba pa traja (1959) le okoli 40 let. Ta prirastek v znatni meri paralizira gospodarski napredek.
VIRI
1.	Pcrs|H-clivo9 tunisiennes (1962—1971). Publikacija državnega sekretariata za kulturo in informacije, Tunis 1962.
2.	G. Glauert, Tunisien. Geographische ltundschau (15), 3, 1963.
3.	H. Raynal, Plaines et piedmonts du liassin de la Moulauya (Maroc Oriental). Bahut 1961.
4.	H. Cogne, Données gcologiipics récentes sur la Tunisie. L'Information Géographique (19), 1. 1955.
5.	P. Scbag, La Tunisie. Éditions sociales. Paris 1951.
6.	II. Mcivsching. Das Medjerdu — Projekt im Agrarwirt-schaftlichen Wandcl in «1er Kulturlandschaft des Medjerda — Taies. Die Erde (93); 2. 1962.
7.	J. Klein, Lu Tunisie. Paris 1949.
Avguštin Lah
Libija — nova
Po letu 1951, ko je postala Libija neodvisna država, je svetovni tisk razmeroma malo poročal o tej deželi. Odkritje bogatih nahajališč nafte v alžirski Sahari pa je spodbujalo naftne družbe tudi k iskanju nafte v libijskem puščavskem svetu. Zanimanje za koncesije je bilo veliko in po letu 1959 so dala raziskovanja bogate sadove. Odkrili so obsežna naftna nahajališča in Libija je v nekaj letih postala naftna velesila. V statističnem koledarčku Jugoslavije za leto 1967 v mednarodnem pregledu še zaman iščete Libijo med največjimi svetovnimi proizvajalci (str. 162, nafta), čeravno se je s proizvodnjo 58,4 mili j. ton že leta 1965 uvrstila na osmo mesto. Zato je bibliografija del o Libiji iz leta v leto bogatejša.
Al-Mam laka Al-Libivva AI-Muttahida — tak je arabski naziv kraljevine Libije — meri 1,759.540 km- (679.358 mili j.«) in šteje 1,7 milijona prebivalcev. Siri se od 19° do 33° s. g. š. in od 9° do 25° v. g. d. Meje države so demarkirane (določene in obeležene) s Tunizijo in deloma z ZAR, po puščavskem svetu niso demarkirane. z ZAR so večji del ravne, medtem ko meje na jugu z Alžirijo, z Nigrom in deloma s Čadom niso urejene, celo so deloma sporne. Libija je ustavna
naftna velesila
monarhija. Parlament sestavljata skupščina predstavnikov (91 članov, voljenih vsaka 4 leta"! in senat (24 članov z (mandatom 8 let, ki jih imenu je kralj). Libija je dežela brez političnih strank. Članica je OZN, Organizacije afriške enotnosti in Arabske zveze. Glavna mesta so Tri[>oIi, Rengasi in EI Reida. Uradni jezik je arabski, razna plemena pa govore tudi berbersko.
Lihijci so muslimani: katolikov je manj kot 3o/o. Libijski denar je Funt (funt, ki ima 100 piastrov, vsak piaster pa 10 m dietno v: 1 Funt => 2,8 dolarja).
1. Iz zgodovine Libije
Zgodovina Libije je zelo pisana. Ne bomo se ustavljali ob dogajanjih v starem svetu, ko so med staronaseljene Rerbere pritiskali Feničani (kolonije ob morju), Kartažani in Rimljani. Grki, Vandali. Bizantinci. Toda svetovnega slovesa so razvaline rimskih mest Sahratha in Leptis Magna (dosegljive iz Tripolisa) ter razvaline grškega mesta Cirene, od koder je najbolj čudovita Venera. Arabci so prvič prodrli na ta ozemlja leta 643. Pomembna je bila selitev arabskih plemen Bcni
Hillal in Beni Suleim iz Egipta v Libijo v 11. 6toletju. Zgodovina 1>eleži se kratko dominacijo Sicilije. V 16. stoletju so del obale zasedli Spanci. Leta 1551 s<> t ja poslali ekspedicijo Turki in 1711 je Libija dobila samostojnost pod turško nadvlado. Gospodstvo Turkov je prenehalo leta 1912. ko so jih pregnali Italijani. Ti so združili Tripolitanijo in Cirenaiko ter osnovali kolonijo Libijo. V drugi svetovni vojni, v kateri je propadel italijanski im[>crij, je Libija prestala neštete zelo hude boje.	I
Te Iz zgodovine iztrgane Iteležke pričajo, da je Libija pravo križ[M>tje tujih interesov in tokov, kar obeležuje njen strateški položaj v Mediteranu. Ze leta 1942 so Britanci razglasili, da Cirenaika me bo več italijanska: britanskega interesa zanjo niso mogli prikriti. V Tripolitanijo se je širil prek Tunizije francoski vpliv. Leta i 945 je prevzela upravo nad deželo Velika Britanija. Leta 1949 so Britanci in Italijani predlagali skupno rešitev — delitev Libije na tri dele: Italijanom naj bi prepustili Tripolitanijo, Britancem Cirenaiko. Francozom Fezzan. Kljub močni politični akciji predlog ni dobil potrebne podpore in leta 1950 je OZN odločila naj [«»stane Libija neodvisna država. Tako je prišlo 24. VII. 1951 do razglasitve ustav ne monarhije. Konstituanta je za monarha izvolila (1950) Idrisa el Senussi. muslimanskega meniha (derviša, roj. leta 1889). ki je postal leta I!) 17 predstojnik muslimanskega ekstremističnega reda Senussitov), in kateri je bil od leta 1949 že emir (vladar v rangu kneza) v Circnaiki (Senussiti so med vojno |>odpirali zaveznike).
Libija je arabska dežela, ki se širi od srednjega afriškega Mediterana v puščavski in gorski svet Sahare ter centralne Afrike. Na tem obsežnem ozemlju živi le 1,7 milijona ljudi, v glavnem v obalnem pasu in v oazah. Libija v zgodovinskem razvoju ni prerasla v močno, enotno gospodarsko in družbeno skupnost, temveč se po provincah precej razlikuje. Gospodarsko je ostala nerazvita, brez industrije, s skromnim samoprehranitvenim kmetijstvom. Pollna je tujih vplivov; krepijo jih tudi zapleti na Bližnjem vzhodu in v Mediteranu ter odkritje bogatih nahajališč nafte, ki so jih dobile v zakup tuje družbe. Libija je na razpotju: pred njo so resnične možnosti, da se razvije in družbeno preobrazi ter zgradi trdne temelje lastne gospodarske osnove in neodv isnosti. Spoznati moramo, da samostojnost Libije ni rezultat njenega prebujenja, temveč je porojena v posebnih okoliščinah mednarodnega položaja. Prav tako velja pripomniti, 'da odkritje nafte odpira možnosti, kakršnih Libija v vsej zgodovini ni imela.
2. Poglavitne naravne karakteristike in raziskovanja
Dovolj bo, če orišemo klimo te dežele in geološko strukturo njenega površja. Vprašanje je: kakšne so libijske puščave in obale, kaj se skriva pod površjem V
Po občih potezah sta v Libiji dva glavna tipa klime: mediteranska etezijska v severnih pokra-
jinah ob morju ter vroča puščavska v srednjih in južnih delili države. Vendarle je potrebno opredeliti pet klimatskih con:
—	relativno ozko primorsko področje z niari-timno klimo v Tripolitaniji in Circnaiki,
—	različno širok ste[»ski obmorski pas,
—	modificirana višinska cona Msellata. del Tarhuna, del džcl>el Garian in dželiel Nafusa v Tripolitaniji ter džebel el Aklidar v Cirenaiki,
—	prehodni polpuščavski pas.
—	puščavske pokrajine llamada el Homra, Soda gorov je, Fezzan, Libijska puščava.
Maritimni vplivi segajo marsikje le nekaj desetin kilometrov v notranjost, tam pa zmagujejo puščavski. Modifikacije povzročajo temperaturne razmere v višjih legali in veter ..ghihli", ki ima podobne učinke kot al|>ski fen, vendar dviga temperaturo do 50° C in raznaša puščavski pesek prav do obalnih mest, zato ga štejejo med najbolj neprijetne vetrove sploh.
V stepnili in puščavskih pokrajinah neusmiljeno gospodari vročina. Nebo je domala brez oblakov, dan dolg. zrak čist. vsak dan po 9. uri pa se začno izžarevanja toplote iz ugretih tal. Značilne so velike dnevne amplitude; ponoči se tla in zrak močno ohladita. Maksimalne tcni|>eralure so namerili kakih 40 km južno od Trioolisa, +58" C. najnižje temperature pa v modificirani coni vi-šavskih območij in sicer —9° C v I Ion v Sirti leta 1938. V južnih pokrajinah pade vsako leto ternjveratura do zmrzišča, v severnem delu pa vsako leto namerijo najmanj +50" C. V Tripolisu in Bengasiju so povprečne letne temperature 19.6 do 20,1° C. januarski povprečni minimum +8.3" C (absol. minimum + 1,2° C), julijski maksimum + 29,4° C (absolutni maksimum +45,5°C). Ghat pa ima povprečje srednje temperature +25,1° C, absolutni maksimum +51,5° C, absolutni minimum — 0,7° C. Dnevne amplitude v naaritimnem pasu znašajo 8 do 10" C, med srednjo januarsko in srednjo julijsko temperaturo pa 11 do 13° C. V stepnem obalnem pasu se povečajo dnevne amplitude na 14 do 15° C, letne na 15 do 17° C. V puščavskem svetu so največje: dnevne presežejo 19° C, letna povprečja pa prav toliko nihajo.
Pozimi so vremenska gibanja v severni Afriki pod vplivi zmernega pasu; tedaj prinašajo atlantski zahodni vetrovi glavne padavine. V Libiji prevladujejo jugozahodni vetrovi. Oblaki se izccdijo nad Atlasom, Tripolis zato dobi po 80 mm padavin v decembru in januarju, februarja in marca ali oktobra in novembra znatno manj, poleti skoraj nič. Tako dobi Tripolis okoli 406 mm padavin letno, Bengasi pa le 254 mm v povprešju. Notranjost dežele je suha. Zato je Libija dežela brez rek: v vadili se le v času dežja zbere nekaj vode, ki se kmalu izgubi v pesku. Zato ima mediteranska klima etezijski (sušni) značaj. Največji problem Libije je borba za vodo. Od vode so odvisna mesta in kmetijstvo.
Geološko strukturo obeležujejo različni marinski sedimenti, ki prekrivajo prastare kristalaste sklade in paleozoiske sklade peščenjakov, škrilav-
1U
cev in apnencev. lvot dva otoka sta v Soda gorovju in v centralni Libiji področji hazaltnih in drugih vulkanskih kamnin, ki gradijo posamezne gore ali celo hrbte. V severnih pokrajinah se širi prava peščena puščava — Arabci jo imenujejo ,.erg" — in takšiui je tudi Libijska puščava z živim peskom. Vmes so kotline z oazami. V dže-bcl Ne Tušu in džebel el Akdarju se peščenjaki in apnenci dvigajo v višino 700 do 800 m nm, južno od tega prehoda pa se širijo puščave — rdeča skalnata puščava Ifamada el llanira, Sahara in Libijska peščena puščava. Poleg prev ladujočih peščenih tal je v tripolitanskcm in cirenaiskein obrežnem pasu tudi rdeča prst. Jugovzhodno od Misurate so tudi recentni sediment i (močvirja, soline).
Raziskovanja Libijske puščave se po Richterju* delijo na 4 faze:
I	— konec 18. stoletja so začeli zbirati osnovne podatke o strukturi površja, o klimi, o lavni in flori ter izdelali prvi geografski (fizično in an-tropogeografski) oris dežele;
II	— v kolonialni dobi italijanskega gospod-stva so bila raziskavanja podrejena vojno-strate-škini smotrom, zato so napredovala kartografska opazovanja in registracije, organizirali pa so tudi vrsto arheoloških in drugih ekspedicij;
III	— [Mi razglasitvi libijske neodvisnosti je raziskovanje postalo del mednarodnega programa, s sodelovanjem številnih ekspertov in organizacij iz tujine; raziskovali so naravne zakonitosti in pojave, gospodarstvo, transport, zdravstvene razmere prebivalstva itd.; prišlo je mnogo znanstvenih delavcev raznih strok (zdravstveni kadri, sociologi in pedagogi, agronomi, geologi, hidrologi, tehniki itd.), na pobudo UNESCO in angleških ali ameriških organizacij (Libyan American Reconstruction Commission, Libyan American Technical Assistance Society, Libyan Public Development and Stabilisation Agency), prišli so strokovnjaki iz Francije, Indije, Italije, Iraka. Jugoslavije, \ . Britanije, Z AR, ZDA, ZR Nemčije;
IYr — odkritje nafte je spodbudilo nov impulz raziskovanj; vodijo ga raziskovalne ekipe 26 naftnih družb, ki so dobile do leta 1966 kar 78 koncesij (ameriški, nemški, britanski, francoski, nizozemski, italijanski in kanadski kapital); prva je začela Esso Standard Libya leta 1955 in tudi prva dosegla rezultate; vse to je znova spodbudilo kartiranje, kajti italijanske in francoske karte v merilih 1 : 1 milijon in 1 :400.000 niso več zadovoljevale potreb geologov in vrtalcev (ameriške družbe so kartirale v merilih 1 :45.000 in v 1 : 100.000).
3. Tri libijske pokrajine
Tri libijske pokrajine so Tripolitanija, Fezzan in Circnaika. Ločijo jih naravne in družbene karakteristike, zato je tudi več interpretacij meje med Tripolitanijo in Fezzanom.
* Nikolaus Richter, Die Erde I960, str. 165—177.
^ *:	'	L • \ *	U»	t M ^
Tripolitanija je najpomembnejša pokrajina: v njej živi 70o/o prebivalstva države (1,2 milijona preb.), pa tudi pogoji za življenje so tam najugodnejši. Ob obrežju, polnem lagun, so oaze. med katerimi je posebno lepa Tripoli. Talna voda — dragoceni vir življenja — se nahaja nekaj desetin metrov pod površjem. Glavno mesto Tripoli šteje okoli 220.000 prebivalcev, v glavnem Libijskih Arabcev. V okolici in v mestu žive še tudi Italijani (27.000); bavijo se v glavnem s trgovino hi kmetijstvom. Tripoli je univerzitetno mesto in upravno središče, lepo se razvija in evropski videz mu daje okoli 50.000 avtomobilov.
Fezzan, puščavska regija, ki prehaja v Saharo in Libijsko puščavo, ima le 4o/o libijskega prebivalstva (do 100.000), ki živijo v oazah Gat, Ga-dames, Sebha (glavno središče, model novega saharskega mesta z močnejšim evropskim videzom od Tripolisa, cca 7000 preb.), Tummo idr.
Cirenaika obsega polotok Cirenaiko in Libijsko puščavo, meja zato poteka [Miralelno na zahodu in vzhodu pokrajine. Prebivalcev ima okoli 26<>/o (niti pol milijona). Na polotoku je pokrajina terasasta. Talna voda je zelo glolniko, težko dosegljiva, zato si morajo pomagati s kapnicami. ki v sušni klimi pomenijo kaj skop vir vode. Glavno mesto Cirenaike je Bengasi, ki se naglo razvija. Med vojno je pretrpel več kot tisoč liomhardiranj in i>et osvajanj armad z ol>eh strani fronte. Naftno gospodarstvo mi i je prineslo novo prospe-riteto — prebivalstvo se je v 10 letih podvojilo in Bengasi šteje že 140.000 prebivalcev. Ugodni so tudi pogoji za razvoj turizma.
Libijske pokrajine so med seboj slabo povezane. Glavna cesta — okoli 1820 km — povezuje oaze in mesta ob obali, mreža ostalih cest ne presega 2000 km. Železnic ima 455 km: 270 km v TripoliUuiiji in 185 v Cirenaiki.
4. Kmetijsko gospodarstvo
Naravno produktivnih je komaj 1 o/o površin Libije. V Tripolitaniji je od 35,3 milij. ha le 10 milij. ha produktivnih — 400.000 ha za Jiolje-delstvo, 8 milij. ha pa je pašnih površin. V Cirenaiki je rodovitnih od 80,7 milij. ha le 4 milij. ha površin, v glavnem za pašo. V Fezzanu, ki meri 60 milij. ha, je le 120.000 ha datljevih nasadov in 2700 ha vrtov v oazah. Zato je mogoča pridobitev novih površin samo z irigacijskimi deli. Talno vodo v Tripolitaniji izkoriščajo za namakanje. Gratle arteške vodnjake.
Struktura površin je naslednja:
orne površine in plantaže		
2,5 milij. ha —	l,4o/o	ozemlja
travniki hi pašniki		
8,8 milij. ha —	5,0 o/o	ozemlja
gozdov in grmišča		ozemlja
0,5 milij. ha —	0,3 o/o	
nerodovitno in neobdelano		
164,2 milij. ha —	93,3o/o	ozemlja
11
Na poljih pridelujejo ječmen (na severu), pšenico (pridelek, okoli 18.000 ton) in proso (na jugu). Na namakalnih vrtovih pridelujejo zgodnje vrtnine, orientalski tobak in krmske rastline. Veliko goje datljevih palm (okoli 3 mili j. dreves) in oljk, pa tudi murvo, agrume, smokve, slive in 2000 ha je vinogradov. Priseljevanje tujcev je spodbudilo proizvodnjo vrtnin in sadja. Posebnost Libije je „esparto" trava, ki raste samorodno in jo uporabljajo za izdelovanje vrvi, pletenin ali papirja. Živinoreja je predvsem pašna, ekstenzivna, prilagojena sušnim pogojem (nomadska). Goje blizu 2 milijona ovac, 1,6 milijonov koz. okoli pol nulijona j»a kamel, goveda in oslov. Prašičereja v .muslimanski deželi nima pogojev za razvoj (imajo vsega 4000 prašičev). Zelo skromen je ribolov (nekaj sto ton rib letno).
Prehrana prebivalstva ni zadovoljiva. Predvidevajo širjenje irigacijskih kompleksov, zaščito tal, stalnejšo naselitev nomadov, izboljšanje kakovosti volne, izl)oljšati oskrbo z vodo itd.
5. Naftno gospodarstvo
Na deset let starih kartah še ni nobenih oznak naftnih polj. Ko so leta 1955 začeli z raziskovanji, ni bilo lahko — nerazvita gospodarska struktura,
1961	1962
proizvodnja 000 ton	692	7.852
verižni indeks rasti	1.138
nerazvitost prometne mreže, puščavska klima, pa tudi skrite mine iz vojnih časov so jih resno ovirale. Prvo nahajališče nafte so odkrili blizu alžirskega nahajališča Edjele, v Fezzanu. pri Atshanu: iz globine 1650 m so dobili 14. IV. 1959 bogat vrelec in blizu prvega še drugega. Tedaj se je pojavilo vprašanje transporta nafte. Leta 1961 so odprli prvi naftovod Zelten — Marsa Brega, to je 175 km dolg cevovod do novo zgrajene naftne luke. Na ta naftovod so pozneje priključili drugega od Bagube, 200 km, leta 1963 so zgradili naftovod 137 km Ilolra — Basel Sider, nato Opa — Ras Lamif in do tega naftovod iz Amel, potem so povezali še nahajališča Samah. Laha. Gialo in druga. Odkrili so okoli 100 naftnih polj, izkoriščajo pa jih 13, na katerih je aktivnih do 150 vrtin. Ko govorimo odkrili, je treba poudariti: nafto izkorišča 16 ameriških, 4 nemške, 2 anglo-nizozemski, 1 angleška. 2 francoski in 2 italijanski družbi. Leta 1965 so imele te družbe določenih zalog 1180 milijonov ton, to je za 20 let izkoriščanja pri tedanji kapaciteti. V 12 letih so te družbe investirale 1,5 milijarde dolarjev.
Libija je [»ostala 8. svetovni producent nafte:
1963	1964	1965
22.039	41.476	58.440
280	188	141
Čeprav izkoriščajo nafto tuje družite in gre domala vsa proizvodnja v izvoz, si je Libijska v lada zagotov ila velike dohodke. Dnevno dobi od nafte pol milijona dolarjev. Tako je .uspela popraviti velike deficite zunanjetrgovinske menjave; po letu 1963 je bilanca aktivna. Za libijsko nafto se potegujejo Italija, Nemčija, Velika Rritanija itd. Toda posledice tega izrednega gospodarskega obrata se v Libiji ne poznajo tako učinkovito, kot bi bilo mogoče v drugačnih družbenih pogojih. Tudi družbena struktura se ne spreminja, niti socialna. V naftnem gospodarstvu je zaposlenih vsega 12.000 ljudi, od tega 9.000 Libijoev.
6. Rudarstvo, industrija in zunanja trgovina
Namenoma smo uvrstili to poglavje za prika-zem'naftnega gospodarstva: perspektiva razvoja Libije, ki jo nafta omogoča, se more manifestirati predvsem v tem sektorju gospodarstva. Libija nima rudarstva, ne ekstraktivne industrije. Pri Tripolisu in Ren gasi ju so soline (12.000 do 19.000 ton soli letno), iz jezer pri Ubari v Fezzanu pa pridobivajo okoli 200 ton sode, ki jo potrebujejo za strojenje kož in v predelavi tobaka. To je vse; ta sektor zaposluje skupno 3600 ljudi.
V energetiki je zaposlenih kakih 1000 ljudi. Leta 1964 so — seveda v celoti v termoelektrarnah — pri instaliranih kapacitetah 69.000 k\V
proizvedli 157 milij. kWh (po 100 k\Vh /preb.). Premoga nimajo.
Industrijo sestavljajo tovarne mila, usnjarne. oljarne, pivovarne, mala tekstilna industrija, mlini in mlekarne, tobačna tovarna. Skupno zaposlujejo v celotni industriji 13.000 ljudi. Dve tretjini sta v Tripolisu, četrtina v Bengasiju.
Lahko bi se razvila kemična industrija na osnovi nafte (na primer umetna gnojila, umetna vlakna in snovi itd.), toda vprašanje zaposlitve ne bi rešila. V naftni luki Marva Brega in tamkajšnji rafineriji je zaposlenih le nekaj nad sto domačinov! Veliko je povpraševanje po strokovnjakih. Sezonski delavci hodijo na obiranje oliv in datljev, vendar je tega razmeroma malo.
Leta 1960 je Libija izvozila za 4 milij. funtov blaga, uvozila pa za 60,4 milij. funtov. Deficit ni bil nikoli večji (—56 milij. funtov ali 93o/o uvoza nepokritega). Potem se je začel kopičiti dohodek od nafte. Leta 1964 je Libija izvozila za 253,1 milij. funtov blaga, uvoz pa je znašal 10.4 milij. funtov in pribitek je bil še večji: + 148,7 milijonov funtov. Prej so pokrivale deficit ZDA (56o/o), Velika Britanija (36o/0), OZN (3<>/o), Italija in Francija (skupaj 3o/o), ostale države 2o/o. Leta 1964 je šest „pokroviteljskih dežel" absorbiralo 86,2o/o libijskega izvoza: 33,5o/0 ZR Nemčija, 22,1 odstotek Velika Rritanija, 13,2®/o Italija, 8,6o/o Nizozemska, 5,6 o/0 Francija in 4.3o/o ZDA. Izvažali so nafto, mimo te pa še oljna semena, živino,
12
„esparto" travo, kože, surovo volno. Libija uvaža cel asortiment tehnike in potrošnega blaga — petino iz ZDA, petino iz Italije, 18o/0 iz Britanije, 11 "o/o iz ZR Nemčije, 5 o/o iz Francije itd.
7. Prebivalstvo in izobraževanje
Libija je štela: leta 1954 . leta 1964 .
1,091.830 prebivalcev, 1,559.339 prebivalcev.
V desetih letih je pridobila pol milijona ljudi; prebivalstvo se je povečalo za 43o/o. Letni porast za 4,3 o/o je izredno visok. Sedaj ima Libija 1,7 milijona ljudi.
Leta 1962 je prebivalstvo sestavljalo 87,7 o/0 libijskih Arabcev (semitov, 1,065.000), 5,7o/0 ber-berov, 3,5o/0 Italianov, 0,8o/0 Američanov, 0,4°/o Tuaregov, 0.5 o/0 drugih semitov (Zidi, Maltejci), 0,2o/0 pleme Tibbu (skupina Kamuri), 0 4'o/o Francozov in 0,8o/o drugih. Za 42.000 Italijanov, ki žive pretežno v Tripolitaniji, je še razumljivo
vrsta šole :	šol
osnovne šole	729
srednje šole	125
tehnične in industrijske šole	14
učiteljišča	15
univerza	1
glede na medvojno povezanost Libije z Italijo. Tudi 5000 Francozov je povsem razumljiv podatek. O 10.000 Američanih velja povedati, da imajo v Libiji močne misije in na polju NVheelus pri Tripolisu veliko letalsko bazo. Berberi žive v oazah vseh arabskih dežel severne Afrike, največ seveda v deželah Ma greha. Tuaregi pa žive v glavnem v Nigru, Mali ju in Zgornji Volti.
Dve tretjini prebivalstva sta ruralnega. Leta 1950 je znašal narodni dohodek 15 funtov/preb., leta 1964 pa 75,6 funtov/preb. Čeprav ima Libija zelo pozitivno trgovinsko in plačilno bilanco, pa se razmere v deželi le počasi spreminjajo. Modernizacija poljedelstva napreduje v krpicah. Odstotek zaposlenega prebivalstva je skrajno majhen. Največ je nomadov.
Ob razglasitvi samostojnosti je bilo 90o/0 prebivalcev nepismenih. Hkrati pa velja ugotoviti, da je ob mladem in silno dinamičnem populacijskem režimu 46o/0 prebivalcev starih manj kot 20 let. Strukturo šolstva kažejo naslednji podatki (leto 1963):
učiteljev
5.306
1.307 248 207
učencev
158.961 21.829 2.094 2.407 1.239
od teh deklic
30.875 2.055 425 682
Sistem je angleški, zato je strukturo srednje šole potrebno ocenjevati povezano z osnovno šolo. Leta 1959 so naredili kampanjo za šolanje deklic; muslimanska pojmovanja o vlogi in vzgoji žene pravladujejo. V deželi nosijo tradicionabia oblačila, žene so zakrite in ne vodijo jih v javno družbo, alkohokiih pijač ne pijejo itd. Leta 1964 so izhajali v Libiji trije dnevniki z naklado 8000 izvodov (pet časnikov na 1000 preb.). Tedaj je imela Libija 291 zdravnikov in 12dentistov. Velik problem Libije je trahom, ki ga ima 90 o/o otrok.
Zelja po izobraževanju je velika. Mednarodne organizacije ¡»omagajo pri prosvetljevanju prebivalstva in izvajanju zdravstvenih akcij. Po letu 1963 opažajo določen napredek. Razvojni programi so obetajoči, vendar je treba upoštevati, da temelje na sedanji družbeni strukturi in realnosti, da bo nafta omogočila zaposhtev le kakih 5 o/o prebivalstva. Nedvomno je to ura v življenju Libije, ki je ne velja zamuditi.
LITERATURA IN VIRI
S. Ilcšič, Afrika, Juina Azija, Avstralija, Ljubljana 1957. P. Bierot in J. Dresh, La Méditerranée orientale et La Moyer-Orient, tome II, Paris 1956.
John Gunther, Afriea, N. ed. 1960, Lihia, str. 143—156.
Galendario Atlante de Agostini 1963 in 1967.
Statistical Ycarbook UN 1965 in 1966.
Fidcher \V. B., Problems of modern Libya, The geographica! journal. Ixmdon, june 1953, str. 183—199.
Gaudio Attilio. La Lihia nell'era del petrolio. L'Universo sett.—Ott. 1960, str. 996—1016.
Gaudio Attilio, II miraeolo del petrolio lihico, L'Universo nov.—dec. 1966, str. 996—1016.
Goodchild lt. G., Hornau Tripolitania. The geographica! journal, Ixmdon, june 1950, str. 161—178.
Martheist M. I'., Une villc aux chances succesives: Bcngha/.i, Bulletin de l'Association de Geographes Francaisse, nov., dac. 1964, str. 33—41.
ltehsamen Heinrich, Tripolis, Geographica Helvetica. Bern 1963, str. 319—328.
Richter Nieolus, Die vier Stadien der Wüstenforschung in Libyen, Die Erde 1960/3, str. 165—177.
13
\ i l * - • * 1) a r k o H a d i h j k
O obliki in genezi kraškega drobirja
V morfogenetskih študijah kraškega reliefa posvečajo preperelinski odeji še vedno premalo pozornosti. To zanemarjanje pa že zato ni upravičeno, ker so se v njej ohranili marsikateri sledovi starejših morfogenetskih procesov. Zato nam analiza prepereline precej pripomore tudi k razumevanju reliefa samega. Kraška preperelinska odeja je j«» večini l>olj pestra, kot je videti na prvi pogled, saj neredko vsebuje strukturno in gene-
tično zelo različno gradivo, ki je I>odisi avtohtonega ali alohtonega porekla (vsebuje različne gline oziroma ilovice, silikatne peske in prodnike, Iw>-bovoe, karbonatne ui silikatne grušče oziroma drobirje in podobno).
Tokrat želimo osvetliti le apniški drobir, ki je najpogostejša sestavina kraške preperelinske odeje, saj ga v kraških ilovicah vsepovsod srečujemo. Ker štejejo, da je nastal z razpadanjem oziroma preperev anjem apniške podlage, ne vzbuja po-
sebnega zanimanja. Toda nadrobna analiza grušč-natih kraških ilovic na matičnem Krasu je pokazala precej svojstveno oblikovanost tega kraškega gradiva, tako da ga ne kaže uvrščati v običajne kategorije morfometrične klasifikacije razpadlega oziroma po eksogenih procesih preoblikovanega kameninskega gradiva: grušča, proda, eolskega, morenskega in drugega materiala.
Med kraške ilovice pomešan drobir se po stopnji preoblikovanja uvršča med grušč in prod ter je zelo Idizu morenskemu in še bolj eolskemu gradivu. Od grušča pa se kraški drobir razlikuje
I »o tem, da je že opazno preoblikovan, saj je brez ;onic i.11 ostrih robov, kakršne ima grušč, vendar pa je še daleč od izoblikovanosti, kakršna nastaja pri transportu nateriala, zlasti pri vodnem. Po sami izoblikovanosti pa kraški drobir s svojo pretežno trirobnostjo spominja šc najbolj na eolsko gradivo. Posamezne kraške drolMiike omejujejo namreč sferičnim trikotnikom podobne ploskve (navadno konveksne), ki se stikajo tako, da je eno ogljišče izrazitejše od ostalih. Isto velja tudi za robove. Izrazitejši so tisti, ki vodijo do najožjega dela. Številni kraški drobniki presenetljivo spominjajo na paleolitske artefakte oziroma na nekatere vrste školjk, zlasti na klapavico (prim. sliko). Škol jčna oblika tega drobirja nikakor ni naključna. Nasprotno, tako pogostna in izrazita je, da je za obravnavano korozijsko gradivo naravnost tipična. Podobno kot pri školjkah je tudi pri tem gradivu en del drobnika (vrh) bolj koničast oziroma izrazit od ostalih. Značilno je, da so v ravnini tudi robovi največje ploskve oziroma največjega obsega drobnika najbolj izraziti. Tipični kraški drobniki so pretežno bolj ploščati, pri čemer je — če gre za primarni položaj — spodnja ploskev navadno največja in tudi najbolj izrazita.
Morfološka analiza po izpopolnjeni Cailleusovi metodi (1, 2, 3,) kaže, da ima kraški drobir svojstven zaoblitveni diagram, ki se v marsičem razlikuje od diagramov za grušč oziroma za moren-sko, eolsko ali fluvialno gradivo.
Pri kraškem drobirju je največ d robnikov v tretji zaoblitveni stopnji (101 — 150) medtem ko je v sosednjih stopnjah (drugi 51 —100, četrti 151 — 20 in peti 201—250) približno enako število drobirja. V teli štirih stopinjah je tudi pretežna večina gradiva (70 — 90o/o), kar pomeni, da gre v celoti sicer za slab a razmeroma zelo homogeno oblikovan material. Srednjo zaobljenost doseže komaj desetina drobnikov (od 6 do 10 za-ohlitvene stopnje) in približno toliko je tudi praktično neobdelanega, gruščnatega gradiva) v prvi zaoblitveni stopnji, 0 — 50).
Na prvi pogled gre sicer za diagram, kakršnega ima na primer fluviahio povirno gradivo. Toda bistvena razlika je v tem, tla je diagram pri produ, ki ima maksimum v isti (tretji) zaoblitveni
> j i ♦ 4 '
Oblikovanost korozijskega drobirja v kraških ilovicah matičnega Krasa
14
stopnji kot kraški drobir, bolj raztegnjen v višje zaoblitvene skupine, kar pomeni, da je delež bolje zaobljenih prodnikov večji. Pri kraškem drobirju pa je diagram ožji in bolj strnjen, kar razodeva, da je gradivo na splošno bolj homogeno in bolj enotno a hkrati tudi manj intenzivno obdelano.
Primerjava tipičnih diagramov za različne vrste gradiva nam nazorno kaže morfometrijski položaj kraškega drobirja (4).
Tipični korozijski drobniki
Apniški drobir, kakršen je v kraških ilovicah. je izoblikovan na poseben način. Zato se tudi razlikuje od grušča, ki je prvenstveno učinek mehaničnega razpadanja, in od proda, ki je predvsem rezultat mehaničnega delovanja tekoče vode. Apniški drobir v kraški ilovici oblikujejo namreč v prvi vrsti korozijski procesi. Gre tedaj za gradivo, ki ga moremo glede na prevladujoče procese označiti v celoti za korozijsko.
Razen školjčnega videza in ploščatosti je zanj značilna zlasti trirobnost z neenakomerno zglajenimi robovi.
Tipični kraški drobir je, kot že omenjeno, še najbolj podoben klapavici. Podobno kot pri tej školjki je tudi pri kraških drohnikih ena stran ožja in bolj izrazita od druge. Nfi stiku spodnje, enoploskovne in zgornje, večploskovne strani, kar ustreza pri klapavici stiku obeh lupin, je rob najizrazitejši. Meti posameznimi konci pa je najmanj top tisti, ki ustreza vrhu školjke.
Kraški oziroma korozijski drobir moremo torej tako glede na obliko kot tudi glede na genezo izločiti kot posebno vrsto gradiva, različno od grušča, proda in drugih vrst obdelanega in neobdelanega materiala, kar nam med drugim potrjuje tudi morfometrijski diagram.
Posebno oblikovanost kraškega drobirja tolmačimo s korozijskimi procesi, kakršni potekajo v ilovnati preperelini. Padavinska voda, ki se pri pronicanju skozi organsko l>ogato preperelino na-vzamc veliko ogljikove kisline, izdatno korodira drobir, ki v njej tiči.
Glede na to, da so apniški drobniki v ilovici dobesedno zakopani,. ter jih ta krog in krog ob-
daja, bi pričakovali, tla bo korozija na vsej površini enakomernejša in da bo zato tudi drobir bolj pravilne oziroma bolj kroglaste oblike.
Dejansko pa razjedanje drobirja, kot sklepamo po obliki, ni enakomerno, temveč je pri tem nedvomno odločilna smer pronicajoče vode in pa seveda prvotno mehanično drobljenje apnenca. Medtem ko je zgornja stran navadno izl>očena — kadar so drobniki v primarni legi — in jo sestavlja navadno troje nagnjenih ploskev (glej skicoj, je na spodnji strani ena sama ploskev, ki je največja in običajno sicer konveksna, a more biti tudi konkavna.
V oblikovanosti kraškega drobirja odsevajo v miniaturi pravzaprav isti procesi, ki so tudi sicer značilni bodisi za oblikovanje manjših in srednjih oblik kraškega reliefa. Še najbolj pa se take oblike ponavljajo pri kraškem mikroreliefu. ki je tudi sicer korozijsko najbolj čist. Pri tem imamo v mislih zlasti konkavnost oziroma konveksnost posameznih površin ter razlike v oblikovanju zgornjih in spodnjih, nagnjenih in previsnih korozijskih ploskev.
Nadaljnji študij nam sicer tudi glede kraškega drobirja odpira vrsto problemov. Tako se nam zastavlja vprašanje, kako da je med kraško ilovico ohranjenega toliko apniškega drobirja, če pomislimo, da je ta že sama po sebi prepričljiv dokaz dolgotrajnih in intenzivnih korozijskih procesov, fn kako to, da apniški drobir celo v takem korozijskem okolju, kakršna je kraška ilovica, še ni raztopljen? Glede na intenzivno reccntno korozijo, ki je najizdatnejša r a vino s pomočjo vode, ki pronica skozi preperelinsko odejo, kot nam dokazujejo merjenja vodne trdote, bi se moral ta drobir v sorazmerno zelo kratkem času docela razkrojiti. Dejansko pa opazujemo v ilovnati odeji še obilo
MORFOMETRIJSKI DIAGRAM Korozijskega drobirja na matičnem Krast
30 i 20 10 0
50
0 JVJ100 150 200
:n l -jer
'250300350400450
drobirja, ki ga štejemo za vvurmskega ali še starejšega. Taki primeri nam vsekakor kažejo, kako sta potek in intenzivnost korozijskih procesov v kraški preperelini od začetka do konca zelo različna. To nam dokazuje tudi različna sestava kraške preperelinske odeje, ki je ponekod iz čistega drobirja, drugod iz čiste ilovice, ponekod pa je eno in drugo gradivo izdatno pomešano.
15
lTipi<Vii pojavi niso v naravi nikjer pogostni. Nasprotno, marsikdaj nam šele obsežno evidentiranje in številno primerjanje posameznih oblik pokažeta tiste, ki jih potem označujemo za tipične. Podobno je tudi s korozijskim drobirjem. Tipičen je zlasti v starejših še nedotaknjenih ilovicah, na primer v večji globini, medtem ko ga je bliže površja in zlasti v „kulturni plasti" znatno manj.
Korozijski drobir je po svojem izvoru predvsem rezultat mehaničnega razpadanja kamenine, kar velja seveda tudi za drugo razdrobljeno gradivo. Zato je tudi pri korozijskem drobirju stopnja korozijskega preoblikovanja zelo različna. V celoti pa lahko rečemo, da gre za svojstveno oblikovan oziroma poloblikovan material, če imamo pri tem v mislih primerjavo z gruščem na eni in prodom na drugi strani.
Cailleuxova metoda kaže pri slabše oblikovanem gradivu, kakršen je na primer korozijski drobir, manjšo točnost opredelitve kot pri produ in drugem bolje obdelanem gradivu.
vrRr
1.	Cailleux: L'indice d'einousse Definition et premiere nppli-cation. C. R. Somm. Ceol. Kranee, 1947.
2.	M. Ulrnk: Hin Beitrag zur morphometrisehen Schotteranalyse, Zeit. f. Geom.. Berlin, 1960, 4.
3.	G. Luttig: Eine neue einfache Gerollmorphometrisrhe Methode, Eiszeitalter und Gegenwart. Ohringen-Wurtt., 1956, 7.
4.	I). Hadinja: Neka iskustva u proui'awinju gruboklastii'uog materijala sa morfometrijskom metodom, Zbornik VI. kongr. geogr. KLBJ, Ljubljana. 1962.
Robert Kump
Glavni vzporedniki Neba in Zemlje
Pri opazovanju navideznega gibanja Sonca po nebesni krogli v dobi enega leta dobimo torej glavni krog nebesne krogle, ekliptiko, ki poševno seka nebesni ekvator v dveh ekvinokcijskih točkah ter ima najseverneje in naj južneje od nebesnega ekvatorja olje solslicijski točki.
Ce sedaj razvijemo sončni pas nebesne krogle vzdolž nebesnega ekvatorja v širini ekliptike, začenši od pjmladne točke, tedaj dobimo ustrezno nihanju središčnega sončnega žarka na površini Zemlje okoli njenega ekvatorja, krivuljo ekliptike, ki jo izriše središče Sonca v enem letu na nel>esni krogli nad in pod nebesnim ekvatorjem in ki se anoqno približuje sinusovi krivulji. Abcisa tega koordinatnega sistema je rektascenzija, ordinata pa deklinacija. Ob primerjavi teh koordinat z zemeljskimi v nebesni krogli, vidimo, da je zaradi analogije z geografskimi koordinatami drugi ekvatorski koordinatni sistem najl>olj primeren, ker je jasen in zato najhitreje razumljiv.
Slika 1 nam prikazuje navidezno vrtečo se nebesno kroglo okoli navidezno mirujoče Zemlje v trenutku, ko gre začetni nebesni meridian zve-zdarne Greenwich skozi pomladno točko in se krije z začetnim časovnim krogom, v nebesnem meridianu pa kulminira zvezda Gapella in časovni krog te zvezde se krije z nebesjiim meridianoin opazovalca. Ker je rektascenzija Capelle 5 ur in 13 minut, je geografska dolžina opazovalca 78° 15' E in ker je njena deklinacija +45° 57', je geografska širina opazovalca 45° 57' N. Ker se ujema geografska širina opazovalca z deklinacijo zvezde, ki se nahaja na podaljšani prevodnici središče Zemlje — opazovališče, torej v vertikali opazovalca, ima ta zvezdo Capella v tem trenutku kulminacije v zenitu. Ker približno na tak, čim bolj nazoren način približamo učencem drugi ekvatorski sistem s koordinatami na nebesnem ekvatorju in časovnem krogu zvezde, lahko pre-
idemo na opazovanje revolucije Zemlje v nebesni krogli z vsemi resničnimi in navideznimi gibanji.
Sedaj že lahko določimo koordinate glavnih točk na ekliptiki: Pomladna točka:
rektascenzija	0 ur, deklinacija 0° Poletna točka:
rektascenzija	6 ur, deklinacija +231/2° Jesenska točka:
rektascenzija	12 ur, deklinacija 0° Zimska točka:
rektascenzija	18 ur, deklinacija —231/2°
Kakor dobimo z revolucijo Zemlje navidezno letno gibanje Sonca po ekliptiki od zahoda proti vzhodu, dobimo z rotacijo Zemlje navidezno dnevno vrtenje nebesne krogle od vzhoda proti zahodu. Pri tem je za opazovanje merodajno središče Sonca kot točka, ki navidezno porisuje na neljesni krogli l>odisi ekliptiko ali vijačnico oziroma nebesne vzpjrednike.
Vsaka točka, ki se vrti okoli neke določne osi, v resnici ali le navidezno, pjriše krožnico, katere ravnina je vedno pravokotna na vrtilno os.
Ce vzamemo za vrtilno os Zemljino os, tedaj porišejo v smeri od zahoda proti vzhodu vse točke zemeljske površine zemeljske vzporednike, katerih ravnine so vzporedne ekvatorski ravnini. Ce pa vzamemo za vrtilno os svetovno os nebesne krogle, tedaj porišejo vse točke na nebu, predvsem zvezde stalnice, v smeri od vzhoda proti zahodu nebesne vzporednike, katerih ravnine so vzporedne ravnini nebesnega ekvatorja. Sonce, Mesec in planeti, ki ee ob dnevnem vrtenju okrog Sonca obenem pomikajo tudi po ekliptiki od zahoda proti vzhodu, katere ravnina je poševna na ekvatorsko, ne porišejo idealnih, sklenjenih vzporednikov. Se najbolj se temu približujejo najbolj
16
oddaljeni, s prostim očesom še vidni planeti, kot sta Jupiter in Saturn, katerih premik po ekliptiki je le neznaten.
Znatnejši premik po ekliptiki ima Sonce, približno 1° (59'), zato njegovo središče ne porisuje pri navideznem kroženju okoli svetovne osi idealnih nebesnih vzporednikov.
Z opazovanjem navideznih hi resničnih gibanj Zemlje v mirujoči nebesni krogli in navideznega gibanja Sonca v mirujoči in navidezno vrteči se nebesni krogli, bomo lahko v sliki 2 sledili nastanku glavnih zemeljskih in neliesnih vzporednikov, ki so kot mejniki podnebnih pasov na Zemlji za geografa in njegov prikaz zemeljske površine največje važnosti:
I
V središču mirujoče nebesne krogle je poljubno povečana revolucija Zemlje. Pri enkratnem obkroženju Zemlje okoli Sonca — obkroži za opazovalca na Zemlji projekcija Sonca na nebesno kroglo, njen glavni krog, ekliptiko in se navidezno pomika po njej od zahoda proti vzhodu, skozi vseh dvanajst ozvezdij ekliptike.
ir
Iver zavzema revolucija Zemlje v notranjem prostoru nebesne krogle neizmerno majhen prostor in je na naši sliki poljubno povečana, preseka razširjena ravnina Zemljinega tira nebesno
17
tcrogto po njenem glavnem krogu — ekliptiki. V katerikoli točki svojega tira se Zemlja nahaja, vedno vrže projekcijo Sonca na nasprotno stran nebesne krogle, od tiste, proti kateri je obrnjena b svojo polnočno stranjo.
ur
Iz neizmerno majhnega prostora v središču nebesne krogle, je poljubno povečana samo Zemlja. Opazovališoe človeka, ki se nahaja v središču nebesne krogle, na navidezno mirujoči Zemlji, Sonce pa vidi projicirano na nebesno kroglo, po kateri navidezno kroži pred vedno novimi zvezdami ekliptike od zahoda proti vzhodu.
Pri enkratnem letnem navideznem kroženju središča Sonca po ekliptiki kroži Sonce, za opazo-vališče Zemljo v središču melvesne krogle, okoli osi, ki je pravokotna na ekliptično ravnino in gre skozi središče Zemlje, imenujemo jo ekliptična os in kakor ekliptika kot navidezni krožni tir Sonca, ima tudi ona stalno lego nasproti zvezdam stalnicam. Podaljšana ekliptična os preseka nebesno kroglo v dveh točkah, ki jih imenujemo severni in južni pol ekliptike. Iver odstopata |>ola ekliptike od nebesnih polov za ravno toliko ločnih stopinj, /a kolikor je nagnjena ekliptika nasproti nebesnemu ekvatorju, sta koordinati severnega pola ekliptike: rektasoenzija 18 ur, deklinacija —661/2° 'rl južnega: rektasoenzija 6 ur, deklinacija 66I/20. Ker je ravnina senčnega kroga na Zemlji vedno pravokotna na smer proti Soncu, na smer središčnega sončnega žarka, ki se nahaja v ravnini ekliptike, je ravnina senčnega kroga vedno pravokotna na ravnino ekliptike. Ob enkratnem letnem navideznem obkroženju Sonca po ekliptiki okoli ekliptičme osi, se po Soncu enkrat zavrti okoli ekliptične osi tudi senčni krog na Zemlji v isti smeri s Soncem, torej od zahoda proti vzhodu.
Ekliptična os ima nasproti zvezdam stalnicam stalno lego in zarezuje na vrteči se Zemlji severni in južni polarni krog.
IV
Ob navidezno mirujoči Zemlji kot opazovali-šču in navideznem vrten ju nebesne krogle od vzhoda proti zahodu, se z njo vred vrti okoli svetovne osi tudi ekliptika ter ekliptična os s svojima po loma.
Pri enkratnem dnevnem navideznem za vrten ju nebesne krogle okoli svetovne osi, torej v 24.urah:
a)	porišeta oba pola ekliptike na nebesni krogli nebesni severni in nebesni južni polarni krog z deklinacijami -¡-661/2° in —661/2°;
b)	ekliptična os porisuje na nebesni krogli oba nebesna polarna kroga, na navidezno mirujoči Zemlji [>a zarezuje oba zemeljska polarna kroga;
c)	porisuje ekliptičma os okoli svetovne osi dvojni stožec z odprtinama 47° in z vrhom v središču Zemlje. Presek tega dvojnega stožca z obema kroglama, nebesno in zemeljsko, nam da vse štiri nebesne in zemeljske polarne kroge.
V
Sonce je v pomladni točki, v razširjeni ravnini zemeljskega ekvatorja. Tako se v tej ravnini nahaja tudi središčni sončni žarek, ki v mirujoči nebesni krogli drsi po ekvatorju vrteče se Zemlje. Pravokotno nanj miruje senčni krog, ki poteka skozi zemeljsko os in preko obeh polov ter razpo-Iavija vse vzporednike. Skozenj se vrti Zemlja in tako prihajajo opazovalci istega meridiana istočasno na senčni krog ob sončnem vzhodu in zahodu.
VI
Sonce je v pomladni točki navidezno vrteče ;se nel>esne krogle okoli navidezno mirujoče Zemlje. Ob enkratnem za vrtenju nebesne krogle okoli svetovne osi, poriše središče Sonca največji nebesni vzporednik — nebesni ekvator; središčni sončni žarek pa poriše v notranjem prostoru nebesne krogle ekvatorsko ravnino in obkroži navidezno mirujočo Zemljo po njenem ekvatorju. Pravokotno nanj pa se zavrti tudi senčni krog, ki poteka skozi zemeljsko os preko obeh polov in razpolavlja vse vzporednike.
VII
Nadaljnje tri mesece od 21. III. do 21. VI. se pomika Sonce navidezno po ekliptiki od pomladne točke na severno poloblo, ob ekvatorju najbolj 6trmo, proti najsevernejši točki pa vedno bolj položno. Jlektasoenzija Sonca naraste od 0 do 6 ure — deklinacija od 0" do -)- 23i/2n. V mirujoči nebesni krogli [mrisuje na vrteči se Zemlji središčni sončni žarek vijačnioo, ki postaja od ekvatorja proti severnemu povratniku vse gostejša.
(XX. Ce ob navideznem pomikanju Sonca po ekliptiki v smeri od zahoda proti vzhodu upoštevamo ob mirujoči, navidezno ne vrteči se Zemlji, tudi navidezno dnevno vrtenje nebesne krogle okoli svetovne osi od vzhoda proti zahodu, tedaj v treh mesecih porisuje središče Sonca na nebesni krogli vijačjiico, ki se odvija od nebesnega ekvatorja proti severu, in čim položne j ši je njen navidezni tir po ekliptiki, tem gostejša je. Proti najsevernejši poletni točki |>ostaja tir skoraj vzporeden z ekvatorsko ravnino. Tako preide v poletni točki vijačniea ob navideznem dnevnem vrtenju nel*esne krogle skoraj v čisti nebesni vzporednik.)
VIII
Sonce je v poletni točki. V mirujoči nebesni krogli porisuje središčni sončni žarek na vrteči se Zemlji severni povratnik. Pravokotno na sončni žarek je senčni krog oddaljen od polov za 23i/2°-Najsevernejša in najjužnejša točka mirujočega senčnega kroga puristijeta na vrteči se Zemlji oba polaivia kroga, na kateri sta pola v senci ali v soncu.
IX
Sonce je v poletni točki. Ob navideznem vrtenju nebesne krogle okoli svetovne osi, porisuje središče, Sonca na nebesni krogli vzporednik —•
18
nebesni severni povratnik. Obenem s Soncem pa kroži okoli navidezno mirujoče Zemlje tudi središčni sončni žarek in porisuje na njej severni povratnik. S Soncem in njegovim središčnim žarkom pa se navidezno vrti okoli svetovne osi tudi senčni krog, katerega najsevernejša in najjužnejša točka drsita po polarnih krogih navidezno mirujoče Zemlje.
X
Nadaljnje tri mesece od 21. VI. do 23. IX. se pomika Sonce navidezno po ekliptiki od pole:ne točke nazaj proti nebesnemu ekvatorju. Hektas-cenzija naraste od 6 ur do 12 ur — deklinacija zopet pada od —(— 23*/a° do 0U. Ker je navidezna pot Sonca po ekliptiki vedno bolj strma, porisuje v mirujoči nebesni krogli na vrteči se Zemlji središčni sončni žarek vijačnico, ki se od severnega povratnika znova približuje ekvatorju bi postaja vse redkejša.
(XX. Ce ob navideznem pomikanju Sonca [h> ekliptiki v smeri od zahoda proti vzhodu upoštevamo ob mirujoči in navidezno ne vrteči se Zemlji tudi dnevno navidezno vrtenje nehesne krogle okoli svetovne osi od vzhoda proti zahodu, tedaj v teh treh poletnih mesecih porisuje središče Sonca na nebesni krogli vijačnico, ki se odvija od nel»esnega severnega povratnika proti jugu. Čim bolj strm je njen tir nasproti nebesnemu ekvatorju, tem redkejša je: ker je tir ekliptike na nebesnem ekvatorju najbolj strm, je razmik vijačnice največji in v jesenski točki seka vijač-nica središča Sonca nebesni ekvator med vsemi nebesnimi vzporedniki sončnega pasu pod največjim kotom.)
XI
Sonce je v jesenski točki, torej zopet v razširjeni ravnini zemeljskega ekvatorja. Tako se v tej ravnini nahaja tudi središčni sončni žarek, ki v mirujoči nebesni krogli drsi po ekvatorju v r-teče se Zemlje. Pravokotno nanj miruje senčni krog, ki poteka skozi zemeljsko os in preko obeli polov ter razpolavlja vse vzporednike. Skozenj se vrti Zemlja in tako prihajajo opazovalci istega meridiana istočasno na senčni krog ob sončnem vzhodu in zahodu.
XII
Sonce je v jesenski točki navidezno vrteče se nebesne krogle okoli navidezno mirujoče Zemlje. Ob enkratnem zavrtenju nebesne krogle okoli svetovne osi, poriše središče Sonca že drugič v enem astronomskem letu, največji neliesni vzporednik — nebesni ekvator. Središčni sončni žarek poriše v notranjem prostoru nebesne krogle ekvatorsko ravnino in drsi po ekvatorju navidezno mirujoče Zemlje. Pravokotno nanj pa se s središčnim sončnim žarkom vred zavrti okoli svetovne osi tudi senčni krog, ki zopet poteka skozi zemeljsko os preko obeh polov in razpolavlja vse vzporednike.
XIII
Nadaljnje tri mesece od 23. IX. do 22. XII. se pomika Sonce navidezno po ekliptiki od jesenske točke na južno nebesno poloblo, od ekvatorja najbolj strmo, proti najjužnejši točki ekliptike vedno I »olj položno. Rektascenzija Sonca naraste od 12 do I» ur — deklinacija od 0" do —23• V mirujoči nebesni krogli porisuje na vrteči se Zemlji središčni sončni žarek v ijačnico, ki postaja od nebesnega ekvatorja proti južnemu povratniku vse gostejša.
(XX. Ce ob navideznem pomikanju Sonca po ekliptiki v smeri od zahoda proti vzhodu upoštevamo ob mirujoči in nav idezno ne vrteči se Zemlji tudi dnevno navidezno vrtenje nebesne krogle okoli svetovne osi od vzhoda proti zahodu — tedaj v teh treh mesecih porisuje središče Sonca na nebesni krogli vijačnico, ki se odvija od nebesnega ekvatorja proti jugu, in čini položnejši je njen navidezni tir po ekliptiki, tem gostejša je. Proti najjužnejši zimski točki postaja tir zopet skora j vzporeden z ekv atorsko ravnino in vijačnica preide v zimski točki ob navideznem dnevnem vrtenju nebesne krogle skoraj v čisti nebesni vzporednik.)
XIV
Sonce je v zimski točki. V mirujoči nebesni krogli porisuje središčni sončni žarek na vrteči se Zemlji njen južni povratnik. Pravokotno na središčni sončni žarek je senčni krog oddaljen od polov za 23 t/jO. Najsevernejša in najjužnejša točka mirujočega senčnega kroga porisujeta na vrteči se Zemlji oba polarna kroga, od katerih sta severni pol v senci, južni pol pa v soncu.
XV
Sonce je v zimski točki. Ob navideznem vrtenju nebesne krogle porisuje središče Sonca na nel^esni krogli nebesni južni povratnik. Ohenem s Soncem pa kroži okoli navidezno mirujoče Zemlje tudi središčni sončni žarek in porisuje na njej južni povratnik. S soncem in njegovim središčnim žarkom pa se navidezno vrti okoli svetovne osi tudi senčni krog, katerega najsev ernejša in najjužnejša točka drsita ¡k» polarnih krogih navidezno mirujoče Zemlje.
XVI
Nadaljnje tri mesece od 22. XII. do 21. III. se pomika Sonce navidezno po ekliptiki od zimske točke nazaj proti nebesnemu ekvatorju. Rek-tascenzija Sonca naraste od 18 do 24 ure — deklinacija Sonca od — 231/20 do 0°. Ker je nav i-dezna pot Sonca po ekliptiki vedno l»olj strma, porisuje v mirujoči nebesni krogli na vrteči se Zemlji središčni sončni žarek vijačnico, ki se od južnega povratnika približuje ekvatorju in postaja vse redkejša.
(XX. če ob navideznem pomikanju Sonca po ekliptiki v smeri od zahoda proti vzhodu, upo-
20
števamo oh mirujoči im navidezno ne vrteči se Zemlji tudi dnevno navidezno vrtenje nebesne krogle okoli svetovne osi od vzhoda proti zahodu, tedaj v teh treh zimskih mesecih porisuje središče Sonca na nebesni krogli vijačnico, ki se odvija od nebesnega južnega [»ovratnika proti severu in čim bolj strm je njen tir nasproti nebesnemu ekvatorju, tem redkejša je. Ivo doseže središče Sonca nebesni ekvator, je razmik vijačnice največji in tedaj ko je astronomsko leto zaključeno, kroži Sonce navidezno po vijačnici ob neliesnem ekvatorju.)
*
XVII
V enem letu, ko Sonce navidezno enkrat obkroži nebesno kroglo po ekliptiki, poriše središčni sončni žarek ekliptično ravnino. Ta ravnina seka vrtečo se Zemljo ¡m» njencin glavnem krogu, ki miruje nasproti zvezdam in ki povezuje vsa dotikališea središčnega sončnega žarka. Ta glavni krog, ki je projekcija ekliptike na Zemljo, [>ori-suje na vrteči se Zemlji njen tropski pas, najsevernejša in najjužnejša točka tega kroga pa oba pov ratnika. Os tega kroga, ki je istovetna z ekliptično osjo pa porisuje oba polarna kroga.
XVIII
Sonce je v štirih glavnih točkah ekliptike in mirujoče neliesne krogle. Na vrteči se Zemlji porisuje središčni sončni žarek iz oloeh ekvinokcij-skili točk ekvator, iz olteh solsticijskih točk severni in južni povratnik, izstopajoča ekliptična os pa severni in južni polarni krog.
XIX
Sonce je v štirih glavnih točkah ekliptike navidezno vrteče se nebesne krogle okoli svetovne osi ob navidezno mirujoči Zemlji. V ekvinokcij-skih točkah kroži središče Sonca po nebesnem ekvatorju, v solsticijskih točkah po nebesnem severnem ui neliesnem južnem [»ovratniku, ekliptična os s svojima poloma pa po nebesnih polarnih krogih.
Središčni sončni žarek iz teh točk in ekhptična os s svojih [>olov ob navideznem vrtenju nebesne
krogle okoli svetovne osi, porisujejo na navidezno mirujoči Zemlji ustrezne vzporednike, ekvator, povratnike ui polarne kroge.
XX
Sonce je v solsticijskih točkah obeh nebesnih [»ovratnikov. Ce povežemo navidezno letno gibanje Sonca po ekliptiki od zahoda proti vzhodu obenem z njegovim dnevnim navideznim giba-kijein z vrtenjem nebesne krogle od vzhoda proti zahodu, dobimo na nebesni krogli vijačnico, ki jo središče Sonca v dobi enega leta porisuje od nebesnega ekvatorja proti nebesnemu severnemu in nebesnemu južnemu [»ovratniku. Oba nebesna povratnika tako omejujeta na nebesni krogli sončni [»as, ki projiciran na Zemljo da tropski klimatski pas. Obenem z dnevnim navideznim vrtenjem neliesne krogle, se okoli svetovne osi vrti tudi ekliptična os in porisuje na Nebu in Zemlji polarne kroge, ki jia Zemlji proti ekvatorju omejujejo zmerni pas, proti poloma [>a polarna področja.
* * *
Na sbkah V. in VI. ter XI. in XII. kroži središče Sonca ob dnevnem navideznem za vrten ju nebesne krogle v resnici po vijačnici, ki najbolj strmo seka neliesni ekvator in torej ne kroži točno |k» neliesnem ekvatorju. Iver pa je srednji premer Sonca 32', enodnevni odmik vijačnice v meridianski smeri od nebesnega ekvatorja od pomladne točke proti severu 23' 43", in od jesenske točke proti jugu 23' 22", lahko rečemo, da ta dan kroži Sonce po nebesnem ekvatorju.
Tak prikaz glavnih vzporednikov zahteva precej časa in je morda zaradi tega I»olj primeren za delo v krožku kot [»a pri rednem pouku. Vendar
f»a vodi k večjemu razumevanju navideznega gi-lanja Sonca na vseh mogočih horizontih, kajti nel»esno kroglo lahko sedaj presekamo v vseh smereh, pri katerih Upoštevamo geografsko širino in obzorno ravnino kateregakoli opazovališča. Tako obravnavanje pa vodi končno tudi k večjemu razumevanju planetarija in vseh prikazov, ki nam jih ta omogoča.
KNJIŽEVNOST
MARKOVIC JOVAN: PRIHODA I PRI RODNE RETKOSTI JUGOSLAVIJE Beograd l%7 — Zavod /a izdavanje tidžbcnika SR Srbije, Obiličev vciiac 5 — 2611 str.
Beograjska založim „Zavod za izdavanjc udžbcnika Sit Srbije" izdaja serijo ..Saznanja", ki je zamišljena kot „Biblioteka priručne literature za učenike srednjih škola". Markovičeva knjiga je izšla v tem okviru kot 22. in obenem prva geografska knjiga.
Ze |>o konceptu serije in tudi naslovu knjige same lahko sklepamo, da ima avtor namen čimbolj zanimivo in
|>estro ]K»učcvati. Tudi sam pravi v uvodu: „Priročnik Pri-roda i prirodne retkosti Jugoslavije predstavlja poljudno fizično geografijo Jugoslavije. Namenjen je predvsem srednješolski mladini, koristno pa bi služil tudi vsem, ki proučujejo prirodo nase zemlje, predvsem študentom geografije..." In Se: „2eleli smo, da bi teme bile interesantne, da bi članki vsel>ovali najvažnejše podatke ter da bi se [>odčrtalc posebnosti in ekstremi." To težnjo izpričujejo tudi naslovi posameznih sestavkov kot „škoeijanska pečina — primer divljeg i stravienog kraškog |*>dzemlja" ali „Banat-ska peščara — Jugoslovenska Sahara" pa „Delta Neretve — naša najveca delta" in „Ljubljanica — čudna ponornica" itd.
21
Vso snov, ki nam jo je predstavil na 263 straneh, je avtor razdelil po posameznih fizično-geografskih panogah in ne morda po regijah. Tako si slede poglavja: Sastav stena i tektonska evolucija, reljef, podneblje, vode ter hiljni i živolinjski svet. Oh koncu je dodal „Tabelarni pregled pojava i oblika u prirodi Jugoslavije". Knjiga je opremljena tudi s številnimi fotografijami.
DRAGAN RODIC: GEOGRAFIJA JUGOSLAVIJE — II.
(Stanovuištvo, privreda, naselja, republike) Itcograd 1967.
„Nauena knjiga" — Knez Mihajlova 40 — 422 str.
Ze leta 1963 je pri ,.Naučili knjigi" v Beogradu izšla knjiga Jovana Markoviea „Fizička geografiju Jugoslavije". Dragan Itodie je sedaj s svojo knjigo, ki obravnava družbeno geografijo Jugoslavije, to delo dopolnil, tako da smo dobili z obema knjigama izčrpen regionalni pregled naše države. Obe sta tudi izšli kot univerzitetni učbenik.
O svoji novi knjigi pravi avtor sam v uvodu: „Učbenik je napisan po novem učnem načrtu, ki ga je osvojila Katedra za geografijo (v Beogradu). Novi učni načrt se bistveno loči od dosedanjih, |>o katerih se je geografija Jugoslavije predavala na klasičen in precej zastarel način. Zato tudi predstavlja ta učbenik ]>oizkus bolj kompleksnega in sodobnega tretiranja geografske stvarnosti SFRJ".
V skladu s tem. konceptom je tudi razdelitev snovi v knjigi |K>vsem nova. Avtor jo je razdelil na štiri velika poglavja: stanovuištvo, privreda, posleratni razvoj i problemi naše poljoprivrede ter naselja. Ob kotleti knjige je podan še izčrpen sintetični pregled „Osnovne karakteristike soeijalisličkih republika".
Prebivalstvo Jugoslavije prikazuje avtor razvojno: pripoveduje o najstarejših sledovih človeka na našem ozemlju,
o prihodu Slovanov, o migracijah na našem ozemlju, tako zgodovinskih kot današnjih, pa o najrazličnejših pokazateljih kot »o število, gibanje, gostota, struktura in za|>osle-nost prebivalstva ter o perspektivah in problemih nadaljnjega razvoja.
Tudi v gosj>odarstvo Jugoslavije nas uvaja s kratkim zgodovinskim pregledom. Sledi poglavje o energetskih virih in njihovem izkoriščanju. Tudi na sestavek o rudarstvu avtor takoj naveže izvajanje o nadaljnji predelavi rud do |K>lizdclkov odnosno do končnih produktov. Očitna je torej Rodičeva težnja, da snovi ne bi obravnaval |K> posameznih gosjKidarskih panogah, kot smo bili vajeni doslej, temveč, kol sam pravi, da bi izvajanja postopno vodil „od izvora sirovine do finalne prerade". Isti način ima tudi pri predstavljanju kmetijstva. Celotno Jugoslav ijo je razdelil na pet glavnih rajonov: panonski žitni rajon, gričevnat |>oljcdelsko-sadjarsko-vinogradniški rajon, pašniško-živ inorejski rajon, jadranski rajon in vardarski ali suhtropski rajon. Proizvodnji posameznih kultur sledi pregled industrije, ki te proiz vode kmetijstva naprej predeluje: živilske, tobačne, tekstilne in usnjarske pa še industrije papirja in celuloze. Pod istim naslovom kot kmetijstvo (Posleratni razvoj i problemi naše poljoprivrede) se vrste še sestavki o gozdarstvu, prometu. trgovini in turizmu.
Pri naseljih analizira Itodie najprej kmetska naselja, govori o njih nukropoložaju, klasifikaciji ter urbanizaciji, ki jih vse bolj zajema, o kriterijih za opredelitev „mesta", o tipih mest, njihovi velikosti, razmestitvi, klasifikaciji ter jierspektivah bodočega razvoja.
Rodičeva knjiga ..Geografija Jugoslavije" je gotovo zanimiva po svoji metodi podajanja snovi, vsebinsko pa zelo izčrpna, kar nam potrjuje tudi seznam kar 161 virov, ki jih je avtor pri svojem delu koristil. Tekst lepo spremljajo številne fotogralijc, tabele in kartice.	T. S.
DRUŠTVENE VESTI
RAZPRODAJA KNJIŽNE ZALOGE GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA
Geografi, predavatelji geografije,
priče smo pogostemu spraševanju po literaturi, iz katere bi bilo mogoče dobiti snov, potrebno za šolska predavanja, za pripravo ekskurzij, za strokovne izpite, za dijake, ki so prevzeli seminarske ali diplomske naloge in tako dalje. Pri tem se često izkaže, da predavatelji geografije ne razpolagajo v dovoljni meri z geografsko literaturo in da manjka v šolskih iu privatnih knjižnicah cclo tako osnovno geografsko čtivo kol sta Geografski vestuik in Geografski obzornik.
Upravni odbor Geografskega društva se je zato odločil za razprodajo knjižne zaloge ]K> močno znižanih cenah. To akcijo smo javtibi e posebno okrožnico srednjim šolam, večjim osemletkam in javnim knjižnicam. Obračamo se na Vas z nasvetom, da se pri vodstvu Vašega zavoda pozanimate, ali je izkoristilo edinstveno priložnost in si nabavilo gornjo geografsko literaturo. Obenem si dovoljujemo vprašanje, kako je z Vašo osebno strokovno knjižnico. Ali sta Vaši zbirki Geografskih vestnikov in Geografskih obzornikov kompletni? Ali ne manjka katera številka, ki si jo lahko zdaj dokupile ? Enkratna priložnost se Vam nudi, da si, če /■>• niste bili doslej naročniki, nabavite obe reviji, v katerih
večina snovi ne zastari. Ali Vas interesira samo določena številka, ki obravnava določeno slovensko pokrajino, tujo državo ali določen geografski ali metodični problem V Cene v razprodaji so naslednje (za eno številko): Geografski vestni!«
1925 št. 2, 1926 št. 4, 1948/49, 1950 N din 4.00,—
1928, 1936/37 ........N din 8.00,—
1929/30, 1935 ........N din 10.00,—
1961, 1962, 1963 .......N din 6.00.—
1964, 1965 .........N din 8.00 —
1966	...........N din 10.00 —
1967	.....za geografe . N din 15.00.—
za organizacije N din 35.00,— Geografski obzornik, ena številka (letnik tvorijo običajno štiri številke. Dvojna številka stane 150»o običajne :
letniki 1956 — 1961 ......N din 1.00.—
letniki 1962 — 1966 ......N din 1.50.—
1967 ...........N din 2.00 —
Zbornik VI. kongresa
geografov Jugoslavije (426 strani) . N din 4.00.—
Nekaterih številk je na zalogi zelo malo. Zato je v Vašem interesu, da se za nakup odločite čimprej, sicer bo serija vedno manj popolna.
22
Naročilnico pošljite na naslov: Geografsko društvo Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 12/11., poštni predal 580. Telefonske informacije daje knjižničarka tov. Tatjana Sifrer po telefonu št. 22-120, int. 246.
Na nakupe preko N din 20.— dajemo 10o/o popusta.
Opomba:
Državna založita Slovenije (naročite naravnost pri DZS. Ljubljana. Mestni trg 26) prodaja:
Geografske vestnike 1957/59 . . N din 4.00,— Geografske vestnike 1959 . . . N din 4.00.— Geografske vestnike 1960 . . . N din 8.00,—
lPRAVNI ODBOR GDS
OBČNI ZBOR GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE
Slovenski geografi, včlanjeni v Geografsko društvo Slovenije, so se zbrali 30. marca 1968. na redni občni zbor v prostorih Oddelka za geografijo filozofske fakultete v Ljubljani. Občni zbor je otvoril predsednik upravnega odbora GDS dr. Avguštin Lah. Ob tej priliki je prečital brzojavko Srbskegu geografskega društva, v kateri njegov upravni odbor želi uspešno delo občnemu zt>oru.
Po tem uvodu je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, ki je vodilo delo občnega zbora. Ena od osrednjih točk dnevnega reda zbora je bilo j>oročilo upravnega odbora, ki ga je podal predsednik dr. Avguštin Lah. V poročilu je bilo zajeto delo samega upravnega odbora in delo aktivov, ki sestavljajo Geografsko društvo Slovenije. Poročilo je pokazalo. da je društvo kljub finančnim težavam (v dveh letih ni dobilo nobene finančne |>od|>ore) doseglo pri svojem delu le|>e rezultate. Od aktivov so dokaj uspešno delovali: ljubljanski, celjski in mariborski. Pri delu teh. še Itolj pa pri ostalih aktivih se vedno znova pokaže ista slika. Velik del članov se le malo zanima ali pa nič za delo aktiva. Seveda je vzrokov za tako stanje več. Upajmo, da I H) mogoče nekatere odstraniti.
Osnovno društveno delo aktivov so bile ekskurzije, seminarji, predavanja in učni načrti. Aktivi so velik del svojih nalog reševali v sodelovanju s prosvetno pedagoškimi službami. Pri tem so dosegli dobre rezultate. Tudi za naprej Ik> koristno tako (tovezovanje.
Upravni odbor je na svojih sejah obravnaval različna vprašanja. Med njimi o pripravi na 8. kongres geografov Jugoslavije, ki Im> v Makedoniji, in o finančnih vprašanjih. Zlasti je bilo precej skrbi |>osvečene obema revijama: Geografskemu vestniku in Geografskemu obzorniku. Stroški za izdajanje revij so rasli, materialna |>od|H>ra pa je bila majhna. Zelo j>ereče je [»ostalo izdajanje Geografskega obzornika. saj ni zagotovljenih pogojev za njegov tisk v let'i 1968. Cim prej bo treba ¡»oiskati rešitev, ki l>o zagotovila, da bomo imeli Slovenci še nuprej časopis z» geografsko vzgojo in izobrazbo.
Ob upravnem odl>oru sta delovali dve sekciji: za geografski pouk in za znanstveno delo. Obe sta izjtobiili naloge v okviru svojih programov. Zlasti delo sekcije za geografski poitk je bilo zelo plodno. Sodelovala je pri izdelavi vrste učnih načrtov za geografijo za različne srednje šole. V poročilu predsednika je bil prikazan tudi delež članov GDS pri organizaciji in poteku mladinskega raziskovalnega talMira na Barju.
Poročilu predsednika društva sta sledili še blagajniško poročilo in poročilo nadzornega odbora. Za jtoročili je bila
razprava. V razpravi so bile izrečene nekatere misli in predlogi, ki jih bo po svojih močeh |>oskušal uresničiti novi upravni odbor GDS. Občni zbor je na koncu izvolil novi upravni odbor.
Po občnem zboru je sledil seminar, na katerem so se zvrstili predavatelji:
Prof. dr. Svetozar Ilešič je v referatu: „Metodološki problemi geografije", razpravljal o dobrih in slabih straneh matematizacije geografije ter o najnovejših diskusijah po (.vetu o predmetu geografije.
Dr. Avguštin Lah je razdelil prisotnim tipkopis z najnovejšimi podatki o stanju zamejskih Slovencev in zlasti o makedonskem vprašanju. Z govorno besedo pa je osvetlil najnovejše dogajanje na |>olitičnem in geografskem ]>od-ročju, ki se tiče te problematike.
Prof. dr. Ivan Gams je v predavanju: „Najnovejši |>o-gledi na planetarno zračno cirkulacijo", z diapozitivi ponazoril najnovejše dosežke aeorologije. ki zadevajo tudi shemo, kakor jo učimo v srednji šoli.
Prof. Tone Oblak je v referatu: „Spremembe učnega načrta geografije v osnovni šoli", razpravljal o predlogih slovenskih in hrvatskih |>edagogov za spremembo učnega načrta geografije v osemletkah.
Se istega dne se je sestal novi upravni odbor GDS in se konstituiral. Novi upravni odbor priporoča članom, da se obračajo naravnost na člane odbora v zadevah, za katere so zadolženi. Zato |>odajamo v naslednjem naslove med službo in domače naslove članov UO GDS:
Častni predsednik: prof. dr. Svetozar Ilešič (Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12. Lj., Trstenjakova 9. Ljubljana); predsednik: prof. dr. Ivan Gams (Filozofska fakulteta,
Aškerčeva 12, I.j., Pohorskega bataljona 185, Ljubljana, telefon št..312-846); podpredsednik: dr. Marjan Žagar (Filozofska fakulteta.
Aškerčeva 12, Lj., Prijateljeva 11, Ljubljana); podpredsednik: prof. dr. Vladimir Klemenčič (Filozofska
fakulteta, Aškerčeva 12, Lj., Prijateljeva 11, Ljubljana); tajnik: Franc Lovrenčak (Filozofska fakulteta. Aškerčeva 12,
Lj., Malgajeva 8. Ljubljana); blagajnik: Mira Verbič (Poljanska gimnazija. I.j.,
Ljubljanska 27, Vrhnika): Upravnik GO: Cita Marjetic (Vzgojiteljska šola. Lj.,
Ilirska 6/V1I, Ljubljana); urednik GO: Mara Badinja (1. gimnazija, Lj.,
Grintovška 1, Ljubljana); knjižničar: Tatjana Sifrer (Filozofska fakulteta. Aškerčeva
12, Lj., Pugljeva, Ljubljana); vodja znanstvene sekcije: dr. Jakob Medved (Filozofska
fakulteta, Aškerčeva 12, Lj., Hubadova 20, Ljubljana); vodja sekcije za geografski |K>uk: Tone Oblak (Pedagoška
akademija, Lj., Merčnikova la. Ljubljana); zastopnik študentov: Marica Kos (Študentsko naselje,
blok 3, Ljubljana); ostali odborniki:
dr. Peter Habič (Titov trg 2, Postojna), dr. Vladimir Kokole (Urbanistični inštitut SHS), dr. One Malovrh (Ekonomska fakulteta Ljubljana), Tomaž Wel>er (Zavod zu šolstvo SHS, Ljubljana). V nadzorni odbor so bili izvoljeni:
dr. Avguštin Lah, dr. Vladimir Leban, dr. Tone Sore, dr. Igor Vriser in Mavricij Zgonik.
F. I.OVRENCAK
23
I
■.....————-
„LIBELA". tovarna tehtnic, CELJE
NOVOST! OSEBNA TEHTNICA „NEVA"
t ■ » . 1 Moderno oblikovano kovinsko ohišje s plastičnim držajem za prenašanje
Površina je jmkrita z. Hedrsljivo plastično ploščo
Ogrodje stoji na gumijastih podstavkih, zato ne drsi!
Prikladna za vsak prostor ■— za vsako kopalnico!
Z dnevno kontrolo svoje teže na osebni tehtnici „NEVA" boste ohranili vitko postavo, zdravje in mladostno svežino!
ELEKTRO CELJE V
| i. :■<• - - > ' ' 1
poslovna enota Celje
DOBAVLJA:
potrošnikom električno energijo po najugodnejših pogojih
projektira, gradi in opravlja montaže daljnovodov, krajevnih omrežij in transformatorskih postaj —
izvršuje pa tudi vsa v elektroteliniško stroko spadajoča dela
Industrija plastike POLYPEX, Šoštanj
Sanitarna plastika — eleganca — tehnika — funkcionalnost — napredek:
Umivalniki, kopalne kadi, kadi za prhe. kuhinjska pomivalna korita.
Do 90o/o manj izgubljene toplote radi snovi.
Tridesetkrat bolj odporen proti udarcem, tudi za velike mehanske obremenitve.
Dosti bolj varno pred drsenjem.
Najbolj sodobno, že tisočkrat preizkušene izdelke iz POLYPEXA nudimo v beli barvi ter v sledečih nežnih pastelnih barvah:
modra, roza, zelena, rumena, nežno siva in nežno vijoličasta.
■i > - .
—"i-
je
tisto, Acir potrebujete!
<S)


* <
»CINKARNA«
METALURŠKO-KEMIČNA INDUSTRIJA
CELJE
priporoča
SVOJA ZAŠČITNA SREDSTVA PROTI KOROZIJI VSEH VRST
Odporna so v kemično-agresivni atmosferi in pred delovanjem živalskih in rastlinskih maščob
Naša tehnično-posvetovalna služba vam je vsak čas na voljol
INDUSTRIJSKO PODJETJE ZLATARNA CELJE izdeluje in prodaja p« tovarniških cenah na domačem in tujem tržišču vse vrste zlatega in srebrnega nakita ter srebrni jedilni pribor Podjetje ima svoje prodajalne v Beogradu, Terazije 1 Celju, Kersnikova Ljubljani, Wolfova 3 Sarajevo, Gazi-IIusrcfbegova 4 Novem Sadu, Dunavska 14 Zagrebu, Petriujska 4 in v Splitu, Matočiča 6	„VOLNA" INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV LAŠKO izdeluje vse vrste mikanib in česanih tkanin Posebno znana je raztegljiva tkanina „HELANCA", ki jo lahko koristno uporabite za smučarske hlače ter drugo žensko in moško garderobo Zahtevajte nase izdelke!
„Alpos" TOVARNA ALUMINIJASTE OPREME ŠENTJUR PRI CELJU Železniška postaja: „ŠENTJUR" Posta: ŠENTJUR PRI CELJU Telefon: 19 h. c. Brzojav: ALPOS ŠENTJUR Sodobna aluminijasta oprema za gostinstvo, trgovine, klube, šole, bolnioe, letovišča in gospodinjstva Aluminijasta okna, vrata, izložbe, tankostenske šivne oevi — Varilni praški, „VI-GA" za aluminij, baker in litine	KREDITNA BANKA CELJE KB Hranilno knjižico KREDITNE BANKE CELJE lahko dobite pri vseh naših poslovnih enotah in poštah na področju KREDITNE BANKE CELJE
Keramična industrija „LIBOJE"
POŠTA PETROVČE
l O l D	proizvaja:
K | ^	gospodinjsko in dekorativno keramiko,
1 9 (5 5	grafitne Ionoe in vse vrste opečnih izdelkov
150 LETNICA	Za kvaliteto jamči dolgoletna tradicija!
Gozdno gospodarstvo
CELJ E gospodari na celjskem območju
z vsemi gozdovi
TEMNO-MERCATOR, CEUE
TRGOVSKO PODJETJE s tehničnim blagom na veliko in malo fee s svojimi engro enotami: „Elektromaterial"
„Steklo" „Farve" „Gradbeni material" ter s številnimi poslovalnicami v Celju in izven Celja priporoča za Vaš cenjeni nakup!
„AGROTEHNIKA", Ljubljana
EXPORT — IMPORT oskrbuje kmetijstvo z reprodukcijskim materialom, POSLOVALNICA CELJE	stroji, gnojili in gradbenim materialom
Gostinsko podjetje „NA-NA", Celje
priporoča svoje obrate:	bife „Dalmacija", Linhartova ulica in
kavarno-slaščičarno „Mignon", Titov trg	restavracijo „Koper", Prešernova ulica
restavracijo, bife, slaščičarno „NA-NA",	Odlične kuhinje — izbrana vina ter
Stanetova ulica	solidna postrežba so odlike
gostilno „Pri turški mački", Gledališka ul. Gostinskega podjetja „NA-NA", Celje
FOTOLI K - Celje
izvršuje vsa v fotografsko stroko spadajoča dela
Prodaja fotografski material in foto aparate po konkurenčnih cenah!
ELEKTRO CELJE - CELJE
dobavlja potrošnikom električno energijo po najugodnejših pogojih;
projektira, gradi in opravlja montažo
daljnovodov, krajevnih omrežij in transformatorskih postaj;
izvršuje vsa v električno stroko spadajoča inštalacijska dela.
LESNA INDUSTRIJA
„Bofior"
ŠENTJUR PRI CELJU
proizvaja:
žagani les listavcev in iglavcev, plemenite furmrje, drobno galanterijo!
Za cenjena naročila 6e priporoča delovni kolektiv podjetja!
JOPER
TOVARNA PERILA
/
CELJE
Telefon št. 32-32 izdeluje
vse vrste kvalitetnih moških srajc po najnovejših modnih kreacijah!
Za cenjena naročila se priporoča delovni kolektiv!
Cene konkurenčne!
Tkanina - Galanterija, Celje
vam nudi:	TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM
v zelo veliki izbiri	na veliko in malo
in po konkurenčnih cenah	STANETOVA ULICA najrazličnejše tekstilno in
galanterijsko blago	Telefon: 31-35 in 31-36 Obiščite našo veleblagovnico „LJUDSKI MAGAZIN"

Zasavski premogovniki
TRBOVLJE


PROIZVAJAJO NASLEDNJE VRSTE P R E \f O G A
K O S O V E C
KOCKOVEC
O R E II O V E C
G R A II O V E O
Z D R O B
PRAH
ZA INDUSTRIJO IN ZA ŠIROKO POTROSNJOI
1
CEIOPANSEC PROZORHJ LEPILNI TRAK ,

TOVARNA AERO CELJE
LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT
„SAVINJA" - Celje
vam nudi po zelo ugodnih tenah
vse vrste mehkega in trdega lesa, vse vrste embalaže, lesne volne, plemenite furnirje, p.»rket in '-libalažni papir
l
Za cenjena naročila se priporoča delovni kolektivi
1086