GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — LJUBLJANA, 7. DECEMBRA 1960 - LETO X., ŠTEVILKA 20 PROSVETNI DELAVEC Idejnost, pouk in učitelj Pouk naj bo vseskozi znan-*tven. O tem ne moremo dvomiti. Pouk naj bo idejno trden, življenjski. To so osnovna načela našega pouka, ki naj bo tudi vzgojen. Ne nameravam razpredati misli o teh temeljnih načelih današnjega pouka o naših šolah, temveč predvsem o vlogi učitelja Pn ideološki vzgoji. Nedvomno je še v današnjem življenju — po-*ebno na podeželju — mnogo Vplivov, ki odvajajo mladino od trdnega materialističnega gledanja na svet. Mladina je večkrat v težki dilemi nasproti zahtevam, ki jih ima do nje življenje v šoli in domačem družinskem, vaškem okolju. Pri osem tem pa je vsekakor učitelj prvi, ki naj mladini Pomore, ki naj s svojim zgledom ne vzbuja nobenih dvomov o lastnem prepričanju. Prosvetni delavec naj bo vselej idejno trden, o s°li in izven nje. S tem ni rečeno, da bi moral biti nekakšen materialističen svečenik, le dvoličnež ne bi smel biti. Morda so gornje misli prehu-ve? Nekdo bi rekel, da danes ni potrebno zapravljati besed o tdejni pripadnosti med prosvetni-tnt delavci. Vsekakor v veliki meri ret ne. Vendar me določene stva-}• ki jih opažamo pri šolskem ?e‘u. d življenju učiteljev, vodijo f rnislim, ki jih nakazujem. Ne-.nteri na^ tovariši so precej mla-cni. Ni dovolj, če nekdo podaja snoo o šoli samo lojalno znan-*tveno, neprizadeto; kakor bi zo-Pgt bilo pretirano, če bi nekdo Prenapeto uganjal idejnost, da bi 1 določenim pritiskom solil učen-'e,n in ostalim pamet. Dolžnost d&n&snjegči vzgojitelja bi sHoo kila, da bi podajal učno fti. tudi idejno aktivno, da bi v nj^em podajanju bilo čutiti 'S°»o živo prepričanost. Prav Usu0 Pa ie vzgojno zgrešeno, če ki danes poučuje otroke, j,anifestira svojo aktivnost v - eMističnih oblikah, kar se tudi Samo bežno sem nametal nekaj misli, ki verjetno niso odveč. Nedvomno lahko terjamo, da vzgajajo našo mladino ljudje^ ki to zrno- Načrt idefno-vzgojnega izobraževanja v organizacijah Ljudske mladine Slovenije Priročnik, ki bo v veliko pomoč pri pestrejši in aktualnejši organizaciji pouka Z mesecem septembrom se ne idejno- političnega dela predpise- lavi programa je sledila kdo bo še iz- slabe aktivnosti vodstev, marsikje zaviral in pomenil »coklo« rejo, ki so idejno trdni, nekoleb- začne samo šolski pouk, ampak val v minimalnem programu mrzlična kampanja, ___________________ __ __ „ ______ . ___ Ijivi. Enako pa je naloga sindika- se prične tudi organizirano, vse- Centralni komite LMS in da je ta vedel več predavanj, ne oziraje razvoja tovrstne dejavnosti. Novi ta, da se poleg prizadevanja za binsko bogato in pestro vzgajanje »minimum«, kot so ga radi nazi- se na to, na kakšnem kvalitetnem sistem omogoča široko pestrost materialne dobrine članstva, za v naših političnih organizacijah, vali mladinski aktivisti, preko nivoju in koliko je mladina, ki se oblik, zaradi nomoči na so v nri- nagrajeoanje, bije tudi za izpopol- sicer ta ugotovitev ne predstavlja okrajnih in občinskih komitejev ji je to posredovalo, zrela za ob- njevanje članstva, njegovo idejno nič novega, je pa pomembna za do aktivov, prišel precej »rejen- delavo te tematike. Zato se je poglabljanje in kritično spremlja naš mladi rod. Najmasovneiša do osnovnih organizacij LMS, do večkrat primerilo, da je bila pomanjkljivosti, ki se pojavljajo mladinska organizacija Ljudska aktivov, je bilo vsem več ali mladinska politična šola le bolje delava nekaterih skupin tem, ki pri delu posameznikov. O tem bi mladina Slovenije je pri idejno- manj jasno, da„je enotnost tega organiziran seminar za mladinske tvorijo zaključeno celoto — ciklu- bilo morda potrebno še mnogo vzgojnih prizadevanjih v letošnji' dela s formalne plati sicer dose- aktiviste, marksistični krožek govoriti, kar naj store še,drugi, ki sezoni storila velik korak naprej, žena, nikjer pa ni bilo jamstva razširjen študijski sestanek aktiva imajo širše poglede o življenje A da nam bo situacija jasnejša, za to, da ta vsebina in metode ZK na šoli itd. Skratka, idejno- prosvetnih delavcev in njihovo se ozrimo nekoliko nazaj. tudi odgovarjajo potrebam terena, politično delo je bilo preveč daje »Pokaži kaj znaš«. Ker prva delo. -nik- S tem, da je vsebino in oblike A to še zdaleč ne zadošča! Izde- uokvirjeno in tipizirano, v tesnih oblika, ciklusi, v nekaterih manj okovih, nesodobno itd. Mladina ni razvitih predelih — -----*- ročniku za idejno vzgojno delo predlagane s strani CK LMS le nekatere, od njih predvsem pre- še, mladinske tribune, šole za življenje, mladinske Klube OZN, debatne klube ali krožke in od- fe Ponekod dogaja. Očitno je iz-naloga prosvetnega sindi-. fa, da obrača na podobne po-o °e . še posebno pozornost, da °aia tudi svoje članstvo. nJkorai neverjetno je, da je 0e ,a učiteljica čisto resno priponki °??^a 0 nastanku jame v Gru-2 ' ki naj bi jo povzročila kazen Pregrešnost prebivalcev, ne da usčij obrazložila dajan-ocl PZTok. Pa taki primeri so že f,pDlrki- Mnogo več je mlačnosti, s^zizadetosti, ali pa — včasih bi £)0raj mogel reči — nevednosti. f^JMoo pa, je tudi, da je soraz-dokaj malo prosvetnih de-dtgfP vključenih v ZKS. Na po-ni°6,P. štirih sindikalnih podruž-bjA ki jih pobliže poznam, je koltih j rog 18 odstotkov prosvet-tai klavcev vključenih v ZKS. *Pr ?sšalih 82 odstotkov ne knhP jZi-T družbeTl^a žiP- lenJ*' *l *ovarisl nimajo utr-n0 Pogleda na svet? Ni reče-kiUi8: ki morali biti osi komu-6 toda idejno trdni učitelji bi ^a; r Tnorali biti. Seveda je tu-ki , 1711X0starejših učnih moči, prniorda še zaverovani v svoj ptilinH svet, toda mladi kadri, ki rr,rPyaj° z naših učiteljišč? Kaj a t *kakšne mlade učitelje nam ht Pošiljate? Družba ga je pet z n..lPendira1a, zdaj pa se hočem ZacuT1 Pomeniti o delu v organi-n*i n ?a dišati noče o tem. Kaj Bi{0 . .m mi, kmetje, rečemo?* OenJPije skoraj malo neprijetno, Videti je, da bi navse-PioJP tpdi komisije za štipendije Pri oj 'meti bolj stroge kriterije hi Spdeljevanju štipendij. Morda Popi^-f!71 prav, da danes zaradi zpr*tkanja prosvetnega kadra rielciPlVj10 D organizacijah. Po vonj h povabljenih gostov' se je zbora imela predsednik sveta za šolstvo iitvah sprejeli več važnih skle-udeležia predsednica občinskega od- tov. Bezjak in predsednik SZDL tov. pov. Glavni nalogi organizacije bosta bora SZDL, narodna poslanka tova- Levarjeva. Prvi je med drugim go- še naprej izvajanje šolske reforme in -- t----- -v.— - -------------materialno družbeni položaj delavcev. Ika. sko leto predvidel obširen in s tako zamenjali dosedanje in ne- va. Ta naj bi bila vsaj Trikrat razpiava os\eti'.a rna...katc.a luk-u zcuucujfin uuscudujc .m. v «• vprašanja "lede šolskega dela, ideo- problematiko vzgojnih domov tes- ustrezajoče. Namesto spoznavanja letno in naj bi obravnavala poleg 0šk0 'strokovnega izpopolnjevanja no povezan program. samo domov, ki so bili predvide- ekonomsko-finančnih vprašanj š itd. Aktiv, ki je bil osnovan v za- ni kot hospitacijski centri, srna- druge probleme. Poročilo predsednika tovariša Te- četku preteklega šolskega leta z tra letos vodstvo aktiva, da je ko- Ekskurzije, ki jih je aktiv ‘‘Sj^no!’0 Svole namenom, da nudi strokovno po- ristno spoznavati tudi vzgojno predvidel za tekoče šolsko leto de{0 podružnica usmerjala v stela- moč posameznikom in vzgojnim delo in sploh pogoje tudi' ostalih bodo usmerjene v Maribor, Kar- du s programom, ki ai ga je posta- sr&K-gt,*5s£ , mi tin .......................n_ ■ predavanji, posvetovanji, obiski teh domov obiskali tri domjve, letošnjem _ letu odločeno, da o in^^načelu^lna^a^raa sin® dov ta prijjMnov praktikov ter je za- ^--------^, . , , , , . * . j i ui 4.1,. __ skupine po načelu: ena šo-'a, ena hospitacijskih centrov in s spo- kjer bodo ob ogledih in razgovo- svojem delu, problematiki, uspe- chkaina skupina, skupine so ^ znavanjem posebnih oblik vzgoj- rih lahko podrobneje proučili or- _______ _______________t___ imele hih v našem tisku seznanja širši med letom redne delovne sestanke. to požel lep uspeh. je zbral v slovensko go riških šolaihj zato so biild zanimivi in učinkoviti. Osvetlil jih je z novimi pedagoškimi nega dela v teh ustanovah orno- ganizacijo dela in uspehe pri re- krog ljudi, ki jim bo dognana in Člani so preštudiraš! vrsto tem peda- predmetnlka Je formalno zadoščeno janje’ in nadaljevanje novih učnih __k_-i j________________t ~ ^ Tr^rrr»ir»TTi omnir Ta- tnlrn nrAQrpr?n\rann vzcrninn nrak- °°S^x)sebno poglobki ^člani skupine re^c,'rm|i» toda notranje preob ikova- oblik, kakor je skupinsk^ pouk ipd« DVne Šole na ••Kapeli in pomožne f.Jivi *_1 ’ nA nrpmorPiio Ra.rrm.nWnlcii- .cjrprist.ptv sai Si Ideološki gočal dopolnjevanje strokovne ševanju vzgojnih problemov. Ta- tako posredovana vzgojna prak- &e razgledanosti za to posebno pod- ki obiski bodo prav gotovo mar- sa vedno dobrodošla. ceh ovne ročje vzgojnega dela. V okviru sikoga obogatili s koristnimi spo- Kot . vse kaže, bo v okviru- snovne šo-e v_Radgo.nL delovanja aktiva so vzgojitelji znanji, s katerimi bo lahko v aktiva kmalu dozorela misel o organizacije zk Podlaga ideooške- lahko spoznali pomen in vrednost marsičem izboljšal delo v lastni ustanovitvi stalnega Kluba dom- ,mw delu v. prihodnjem obdobju - m "b, včasih posrečmo ^ domskih skupnosti, ki so v naših ustanovi. Vodstvo aktiva tudi skih vzgojiteljev v Ljubljani, ki tako so dijo, privede na cilj. Po naravi so kulturnosti. Le UbVJiistsin v iiaoni .... ...... ' -o-.i------ - —-----•---- — .tv c-mi noHiatra ulj o, priveue na cm j. jtu naa domovih nepogrešljiv faktor pri smatra, da so potrebna občasna bo tudi stanovsko povezoval pro- fjjakl. a. po dispozicijah ^iiniirs^niadirMs: sssr a'lav" la ssa."« tivnega življenja, istočasno pa so OLO Ljubljana, ki naj jih skliče movih. bile na skupnem posvetovanju že nosti. nakazane oblike, kako naj se razvija sodelovanje med domsko skupnostjo in vzgojiteljskimi kolektivi, ker je predvsem od takega sodelovanja odvisno, kako bomo uresničevali smoter, ki ga O didaktičnem principu aktivno- učiteljstvu vsestransko pomoč in Občinski aktivi za telesno vzgojo sti je go vetril na zborovanju znani gotoviii nabaivo sodobnih učil - : v ^ ~ , v.'; v. ATIvoLr.. TU1 zo.Tmi Ir c olr i'i3+a.»> C mariborsiki pedagoški publicist in pe~ . .v...----------- — dageški svetovalec Drago Končnik, miteja ZKJ, se je zahvalil učiteljem Razgrnil je pisano področje otroške za delo v množičnih organizacijah in — i :____. i _ ^ ~ i I U. g _ ^i’ v, eu rfm tArt ^ _ Ko so si iz svoje srede izbrali sponta- najdejavnejše člane v novi odbor ki it urav- mn bo zonet oredsedovan Alfonz Gro- iz- man. so se pozabavali. malte s 1 strani) Občinski aktiVii bodo morali sredstva za sttoške inštruktorjev, razUčoejSdh stvari z vseh podrpčij mo - uresničevali smoter, ki ga umije .s i. suami ....T , . .itč . , ■ . - -- „„ .• -W/.He' »o vna- Za opaz.Ovanjei posnemanje In lastno V7eoine domove Dostavlja reševanju problemov, ki bodo biti zelo elastični, posebno v sicer so vse take akcije ze vna ustvarjanje. vse to prizadevanje pe- naša družba Razumljivo ie da bo presegali merilo' občin in lahko onih občinah, kjer so različne prej obsojene na neuspeh. V dago« vzpodbujam uranerja spontana KlvtgrkaS breZ' ^o^ti^an^So Sl ^ ^ moč še vse bolje osvetliti tudi v Dosedanja organizacijska obli- je na okrajnih tekmah tekmovalo razgibati svobodno aktivnost bo letošnjem letu, saj bodo doseda- ka dela okrajnega aktiva učite- 1684 vrst) bo potrebrio formirati diši s smučarskimi tečaji ali z nji pozitivni pa tudi posamezni Ijev in profesorjev telesne vzgoje fazne komisije na primer komi- igro rokomet, ki je najpnmemej- negativni rezultati iz lastne prak- je obsegala dve komisiji. V bodo- si jo za srednje; šole, komisijo za ša. vadba _za osemletno šolo, bi se spet kažipot za uspešno delo v če bo strokovna komisija delala v industrijske in . vajenske šole itd. napravili že -velik korak naprej bodoče. okviru prosvetno-pedagoške služ- Lani se je zlasti-razmahnila svo-: y-reformi . šol, .zlasti tisti, ki na S tem osrednjim problemom be okraja Ljubljana, tehnična pa bodna aktivnost ma osnovnih šo- našem področju še zaostajajo, se je reševalo v okviru aktiva kot odbor za šolska .športna lah. Danes je že. redka osnovna Tako seminarsko delo si -pred* tudi vprašanje samouprave in de- društva, ki je vezan na Okrajno šola v našem; okraju, ki ne; pri- stavljam kot štalho obliko pomoči lovne vzgoje, razčiščeval se je zvezo za telesno vzgojo Ljubija- pravlja eno:; ali drugo tekmov.a- šolam brez strokovnega kadra. njrcehiT"icl vkMuču^eio ^vTvoio^po- met študita' Soistea reforma v ožjem smoter vzgojnih ustanov v zvezi na. Obe imata funkcijo, da delo nje v občinskem merilu. V bodoče -i2 vsega, kar sem navedel, je druZnlcč nasledlpe 3 osnovne ^ Sole: smWu naj ostane Se ena izmed giav- z našimi reformnimi stremljenji, koordinirata z občinskimi aktivi, bodo občinski aktivi že samostoj- razvidno, da bo delo občinskih Šmartno v Rožni dolini, Vojnik, nih nalog podružnice. Blejsko posve- s tem v zvezi pa je posebno pre- y občinskem merilu se to delo no pripravili propozicije za šol- strokovnih aktivov za telesno socko, Frankolovo. Crešnjice in vrtec tavanje^ vidruh^ pedagogov bo tudi davanje tudi osvetlilo osebnost ne bo ločilo, vendar mora biti ska tekmovanja. Medšolska in vzgojo zelo obširno in dalekosež- Zborovanji v Vojniku pri Celju Dne 21. novembra 1960 so zbore- resolucije. Po. izidu novegs vali sdndikailisti podružnice Vojnik o finansiranju šol naj bi bil vzgojitelja, ki danes lahko v na- vezano na Svet za prosveto in na občinska tekmovanja pa naj po- no“ ± njihovimi uspehi se bo dvi- vidno ‘marljivo Studiranje" posamez- njeno je'Mio tudi stanovanjsko m 8iVi terTcrrtinih rJr»mn\7ih rAŠiiip nh- ___—------------------IrnvA-irt +pJp>cn.rf\77'cfrvinr» HAinvnnfit. rmin It-tzoItelesne dih sindiikailinih grup na šolah,^ki so ma-terialno stanje prosvetnih delav- „r-\—l----------- - •’ .v i . j « ' . . - , .. . . - , vame neoA/iut-ijc u »nuis.tjvmrrn nz- mo vsen ueieciii vuicti>euij, iti icmcj- Pa 80 telesne vzgoje na šoli. Če' bodo uPravičeno pričakujemo, da bo vadnicah krepila in zdravo udej- 0,braževanju kadrov in kako naj pro- naš poklic, je le glavna naloga akcijo strokovnega aktiva še do- ustvarjeni pogoji, bo sčasoma redka občina, ki takega tekmova- stvovala. poln j e vala. prešla svobodna aktivnost na šoli nia ne b° izvedla. Zlasti priča- V letošnjem letu bo vzgojite- in šolski krožki v društva. Smer- kujemo množično tekmovanje v Ijem v okviru aktiva omogočeno njCfi reforme morajo občinski pe- občinah z več osnovnimi šolami. gl0^iVP?znavan'1e paiP01^6^13- dagoški aktivi skupno z občinski- Ker je skoraj v vseh občinah nejših faktorjev vzgojnega dela v mi zvezam5 za telesno vzgojo pomanjkanje strokovnega kadra domovih; nadalje bo aktiv se po- usmeriati za telesno vzgojo, bo tudi v tem pravilno usmerjati.____________ vprašanju moral prevzeti inici-,, „ .. ativo občinski aktiv. Nekatere 40 Ifit dula na soli občine so v ta namen že organi Franc Borko svetni delavci začnejo delati v.smisSu glabljal smisel družbenega upravljanja v domovih in težil s tem v zvezi k stalnemu oblikovanju primernih in učinkovitih metod vzgojnega dela v domovih, ki nikakor ne smejo biti nekaj statičnega, togega, pač pa vedno v skladu z našim družbenim razvojem in specifičnimi pogoji posameznih vzgojnih domov. Sistematično bodo vzgojitelji v okviru aktiva proučevali resolucijo o izobraževanju strokovnih kadrov, Seminar za mladinsko dramatiko V začetku novembra »mo imeli zirale vaditeljske šole, v katere na naiši šoM skromno, a prisrčno so pritegnile tudi šolsko mladino. slavnost. Tov. Poldka Jeljičeva je ___. v„. . . praznovala 40-!etnico dela na naši V Rošem okraju je šolsko šport-šoli in 45-iotnico učiteljevanja. Koga no društvo Litostroj poslalo na ne bi ganilo, ko so ji čestital.] njeni, vaditeljski tečaj 12 kandidatov, ” »Učili ste nas, uči:!] ste naše otro- ki so vsi opravili izpit za vadi-ke, želimo, da bi bistrili glavice in teije III. razreda. Tudi v tem po-plemenitili srce še našim vnukom, ki zdaj že obiskujejo to šolo.« reforme da nomaeam Ko se je zahvaljevala za čestitke reforme, aa pomagam Čas proslav in igric je tu, zato zaposlimo čimveč učencev! Slovenije -e glede JeT zirala IS. in 20. nov. v Ljubljani šemi- stov za mladino od U._ leta dalje. Zadnji “a** vi’ S dalje. i i . 1 Ci <-*. a t.4v*x v L v. i i i uxu x xj* “V ---- —J---------J — — - — --------. g , ulodn co moramo okleniti cm emir ngr o mladinski dramatiki. Seminarja se natečaj Delavskega odra ni prinesel no- gieau se moramo OKienill smernic * udeležilo 16 prosvetnih delavcev iz benih novosti, vendar je upati, da bomo reforme, da pomagamo reševati 'razn|i1 kraiev Slovenije. kljub Jemu dobili nekaj novih del pri- ljubi domovino, bo znaj patTiotizeU1 raznih krajev Slovenije . . ... in gledala svoje prve učence, je pomanjkanje Strokovnih moči po Skupno smo obravnavali dvoje-no- rejenih posebna komisija V okviru pa bo »Meni Se zdi, da Sem Vas ' lastni' presoji po krajevnih prili- 'risih mladinskih del Lepota Z'e, pripravila osnutek okvirnega uč;,;a §e pred kratkim, a Vaši beti , j »S. ^ «t' -s mcfn \T 7, dnsradlt- i i ihii1 _ V . L ^ H dela ^Dragf asuanskega jeza v Egiptu. Z dogradit- jubMej. vij o tega velikega objekta pa ho za- V J 1 —1 _ -v 1^1,14-, i ,-ivo 4 «,t' I I »» ^,0. Uatt 'mladino'"za" vcastvo^fvobiv ITi? 'Siriti u 2, j 1» “..S ilEl.r.li » STJ=Mir«»nk»<> leme- in riohm sindelavka Zelo rimo olrMvruvet) tr> nredvtem na ' tipi5no šolsko, zato jih tudi-kasneje tez- stavi v Ekspertmental en g .BI tov prof_ V.ado Pavliha._______ po šolah. pe'U«igU'»lVl »VC LVTV nucu LO V . x_'XtxS,V' - . C1 ek, zastopnik OSS tov. Ivan Pert.g štvu vsaj glavne Kulturne oojeKte, so s.poamjFKe tečaje v z.nrovnici in aru- _____' ” . J *.x“£ Garcia Lorce. Dobra izvedba in z mnoge države obljubile pomoč In bo- god. VeseH smo, da je med nami še V ta namen je ^predvsem tx6ba nekaj prav simpatičnih prizorov, ki jih nafin pociatan;a ppsmi je na vseh Hrt rvri rtoizR+ptrih temnlilh in dnieih talrn nolna moči. Srečni smo. da je izkoristiti semestralne počitnice. uPI:lzorimo vrazredu. Otroci pri iJv«,*« r»uJ«*,rv, m A o pri nekaterih templjih in drugih tako polna moči. Srečni smo, da ........ ............ ni strlo niti Štiriletno okun izgnanstvo v Srbijo in pogled spomenikih ogradili kulturne spomenike. tako da voda ne bo mogla leteli preplaviti. To akcijo vodi UNESCO. Tudi naša država je zagotovila UNESCU pomoč za reševanje egiptovskih starin, sodelovali pa bodo nekateri naši ugledni znanstveniki. okupacijsko 'igri* Seveda Si globok.v,tV lepcg >21^1 na iz- Občinski aktiv mora predhodno /e morejo igrati. Zato pa enakovredno ‘°' d.a Je bl,° f j, .Ex--- ■nnnrnvit.i načrt, za raz.n/-k HAinir- c/odpluipin kot scenoarafi. kostumerii, Pomeni’ ^ ronani dom, ko se 1945 vrnila domov Požrtovalnj vzgojiteljici in dobri tovarišic; želimo njeni učenci in sodelavci še mnogo plodnih iet! 7 Ml LIVTKICVI 11» XZd ... vi. « . . , . je s sestrama ]eta napraviti načrt za razno dejav- sodelujejo v Radovljico.^ nost na šolah, da se razširi svo da kot scenografi, kostumerii, podobno. Otroku je treba hodna aktivnost, mora pa isto-. jj®ih*“ga dd5 & ift Po. izidu novega zakon* ta pred' v Vojniku. študijski materia:!, ki bo za vsakega Iz izčrpnega poročila Je bilo raz- prosvetnega delavca koristen. Orne- s*«. “ToSa.« sr assst tass. -sss blematiko. Predavanja o filmski vzgojo je dolžna da v enaki meri več kot polovica občin organizi- ciij telesne vzgoje, to je, da se poudarjen Je dalje študij za dosego »vsem nam mora biti znana vlog* vzgoji o zdravstvenem režimu v tudi svobodno dejavnost rala šolska tekmovanja, zato lejoi v,n pridna na ririščib in •> tri tv ^ m“«h'perS^^anj^iarrio domovih, o alkoholizmu pa so ^ sr»ii Krw4r> unravičeno nncakuiemo. da bo tro/lmVnh kr^mla m zdravn ndol- _v«,h™.. ^A _«- lizacija sindikata. Če kdaj, je naloga pomembna v obdobju, sprovajamo šolsko reformo Ta neposredno vpliva na prosvetnega delaV' ca, ki mora stati sredi življenja, d©* latj z vsemi silami za to, da o*yu*w-jemo v mladem rodu socialistična osebnosti, kakršne terja naš čas. Ce hočemo to doseči, moramo bit; sam1 take osebnosti. Na nobenem delov; nem popriŠču se miselnost osebnosti tako ne izraža, kakor pri nas. NUjn mora prosvetni delavec iskreno do' živeti v sebi vse preobrazbe novegs časa. Vsaka dvoličnost v miselnosti prosvetnega delavca se hudo maščtb® na mladem rodru. Posledica tega Jj dezorientacija in zbeganost. V pir vrsti smo mi, kj oblikujemo znafl' »h "i N fe laj, th «ai Nit t,|LX«XX VWL,X\_/ v »X1V_<, ailOl: a1 LX LXX»»^- vcepljati mladini Samo taka oseb' no«t, ki globoko razume našo borb'! in revolucijo, bo zna. a za to ogret* igre. mlada srca. Delo pionirske in mi*' .. ......B____________ . S« ^ nižjih razredih bbf Vt ' živahna debata Je bila predv^ upaIi<:prve,1šo'arčke"iv Kranjski'gbri- I^^barOV poedtaT* čla- da imajo skoraj vsi M^^m?iarirM,r»i*irp^ nagTaje^anju^rSev? Okra?! ^ ^ P° ^ ‘^ Žirovnici in Oetos v četrtem ter drugih perečih problem^: lila voda mnoge kulturne ostaline iz učiteljica in dobra sodelavka. Zelo dne aktivnosti, to predvsem na tipično šolsko, zato jih tudi kasneje sporedu večer pesmi pod nasto- Tov Drago Čuček je imel preo»: časov faraonov. Da bi očuvali člove- rada Je prirejala tudi večere «o- on,ih golah, kjer ni strokovnjakov, ^do^anie* Men"m‘rtorVoInTak^fa PeseL hoče biti V -PFrederica vanje o ^dan.Uh KSaS Pj štvu vsaj glavne kulturne objekte, so spodmjrke tečaje v Žirovnici in dru- x7 ^ WK. ."iL “?“ “Vftoih priioro^. ki jih Gar.cia borce. Dobra izvedba in zanimiv skupinskem pouku. Prosvetni delavd i vseh pustil voj niške sfndikafne. podružnice so bi dodal še zanimanjem sledili predavatelju i1: ob kancu predavanja živo debatir&h ga. Ob tem dvorani zelo malo publi- ^ _________________ _______ ke, kar pomeni, da se niti izobraženci iz ,n postavljali vpraišarra predavatelj1^ Ljubljane ne zanimajo dovolj za take 0,b zaključku občnega zbora 50 kvalitetne prireditve. sprejeli sklep, da priredijo ob kan^ Seminar je uspešno vodil režiser šolskega leta krožno potovanje V° Marjan Belina. DJUKIČ MILOŠ Italiji. dagoškega društva kar v celo*' prevzela upravna oblast? V vsej naši povojni praksi s® je dobro izkazala danes že n®' ogibno potrebna povezava sinc11" kalne organizacije s strokovn organizacijo in upravo. V zadnj1 treh letih so na primer sindikalo organizacije in upravni organi of' ganizirali cel niz uspelih sestab' kov, seminarjev, konferenc, svetovanj ali tečajev, ki so irn® pedagoški 'karakter. Na občnem zboru se* tega vprašanja nisin treba to delo oblikovno in vsebin sko nekako razmejiti. Društvo s bo moralo znati mnogo tesne! povezati s svojim naravnim 2 ledjem. Ce ne bomo znali prite^, niti novih, mladih moči, bo nul no životarilo še naprej. Baje vi da podobno mrtvilo tudi po “rie gib pedagoških društvih. Ce res tako, je to novi znak, da Pr^g k Desetletnica Studijske KNJIŽNICE V KRANJU VEČERNI PORTRET desetimi leti je bila v Kra^ L ustanovljena Studijska knjižnica, ^ izmed zadnjih v Sloveniji. LVaSa ustanova je sploSna znan-)J*a knjižnica, namenjena strokov-študiju in splošnim potrebam kulturi in izobrazbi. Zato zbira ^“tani. za sedanjost in prihodnost kar je ustvarila preteklost in ustvarja sedanjost. Njena naloga ^Ovojna: arhivalna in študijska, j^vajno nalogo vrši g tem, da du-stvaritve zbira in jih hrani 2 tive vire za materialno in du-tijt0 zgodovino naše družbe, študij-, ki znanstveno nalogo pa opravlja k"8, da današnjemu človeku omo-A Pridobivanje in dopolnjevanje JJJa in spoznanja na poti k ustvar-boljšega življenja. Knjiga v jjjski knjižnici ni navaden izpo-'Valm predmet, ki ga po uniče-lahko nadomestimo z drugim. (Pak je enkratna osebnost, ki jo je >VaH ohrariiti Pn življenju in zava-(J'1 pred uničenjem. Tako je na j prva izdaj a Prešernovih Foe-^ p leta 1847 že prava redkost. Ker (J® najpomembnejši dokument slo-‘jke kulture, jo Je treba ohraniti stoletja Zato je arhivalnega zna-bff- Za vsakdanjo uporabo pa ima-4aiV knjižnici vrsto ponatisov. Ti se ujlšjo prav s tem namenom, da se P^oljijo vsakdanje potrebe po lei5« Glede na hrambo knjig je iS3 studijsko knjižnico in med ljud. UjaJer pionirsko knjižnico precej U ‘*e. Tam je knjiga Izrazit potroš-">«teriaf, ki se po izrabi nadome-feji-ž novim izvodom, v študijski ijv^Pi Pa je knjiga, če je v enem žj*'®11 zvodu, arhivalnega značaja. V3 ima študijska knjižnica druga-Ju a®stav knjižnega sklada in dru->1™ odnos do knjige. Obsegati mo-isi.^o in novo knjigo, imeti mora V 2 vseh panog človeškega duhov- V ustvarjanja,, zbirati mora poleg kč^ih knllg tudi pomembnejša in Vbna de a v tujih jezikih, segati StT Po naijboliših delih sodobnosti hitro posredovati človeku m študijsko knjižnico so pred Ul ^imi leti priklicale k življe-Potrebe naše družbe. Kranj jJe„Po osvoboditvi iz majhnega j^^želskega obrtniško-trgovske-Mesteca naglo razmahnil v industrijsko in delavsko tiJrfče Gorenjske in po višini Rcinega dohodka stopil na pr-[j. 'Pesto v naši republiki, s tem Hj, Prevzel tudi večje kulturne in težja bremena. V njem '•br«* a na tisoče delavstva, iz-aZencev in študirajoče mladi- ne. Ti so za pridobivanje splošne izobrazbe, za izpopolnjevanje strokovnega znanja in za pomoč pri poklicnem delu nujno potrebovali knjig in revij. Prav tako so jih iskali uradi in ustanove ter gospodarska podjetja in društva. Tako se je rodila naša knjižnica. V desetih letih svojega obstoja je pokazala, da je naši družbi potrebna in življenja sposobna. Ustanova je od početka do danes doživela precej veselih, pa tudi dosti žalostnih dni. Vseskozi so jo spremljale tiste sile in pro-tisile, ki so značilne za ustanovo, ki se začne graditi čisto na novo, ki si mora s svojim delom šele ustvariti tradicijo, se zasidrati v družbi in dokazati svojo življenjsko upravičenost. Vrsta je bila ovir, težav ir» nevšečnosti, kljub temu si je ustanova žilavo postavljala temelje in se stopnjema gradila: si priborila primerne prostore, dobila svoje osebje, poskrbela za strokovno izobrazbo knjižničarjev, izposlovala primerne prostore, dobila svoje osebje, poskrbela za strokovno izobrazbo knjižničarjev, izposlovala primerne kredite, nabavila kompletno knjižnično pohištvo in opremo, nabrala obilen knjižni sklad in ga začasno uredila, nazadnje usposobila še čitalnico s 24 sedeži. S tem je bila knjižnica organizacijsko zgrajena, prešla je pod družbeno upravljanje in se tudi notranje toliko uredila, da je mogla 1955. začeti redno opravljati svoje osnovne naloge. Njena družbena funkcija je rasla iz leta v leto, naloge so se množile. Razmeroma velik knjižni sklad 38.000 knjig z dvojnicami vred je postal vabljiv, obisk se je stalno večal in lani dosegel skoraj 9000, število izposojenih knjig in revij pa se je povzpelo nad 22.000. Ob svoji desetletnici stopa knjižnica kot urejena in homogena enota v sklop reorganizirane knjižničarske mreže v občini Kranj. V okviru osrednje knjižnice ohranja še nadalje svoje mesto in funkcijo neokrnjeno: ima svoje strokovno vodstvo, svoje prostore .svoje osebje, svoj knjižni sklad, svojo notranjo ureditev in svoj način poslovanja. S prevzemom novih nalog ter z razširitvijo in poglobitvijo svojega dela pa stopa v novo dobo. Ne more biti več samo zbiralnica in izposojevalnica knjižnih zakladov, postati mora kulturno-prosvetno in znanstveno aktivna. Svoje delo mora razširiti navzven, aktivno mora spremljati znanstvena, kulturna in družbena dogajanja doma in na tujem in jih sproti posredovati svoji okolici. Postati mora matica vsega strokovnega in znanstvenega knjižničarstva na svojem geografskem območju. Ob sedanjem jubileju lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da si je Kranj po osvoboditvi, v dobi zdrave demokratične težnje po decentralizaciji kulturnih dobrin, znal pridružiti k vrsti raznih kulturnih ustanov in zavodov tudi splošno znanstveno knjižnico — našo jubilantko. „ Stanko Bunc Visim p praznino, srce je prazno, o njem ni niti vzdiha ... (iSlutnjat L. KALAN) Ob 60-letnici Ludovike Kalan Malo življenj ima ob svojem večjimi časovnimi presledki je so-večeru večjo culo. Ludovika Ka- delovala v Jadranki, Učiteljskem lan pripada generaciji, ki je dva- svetu, po osvoboditvi pa v Pri-krat obnemela nad apokalipso morskem dnevniku, Tržaških razvojne. S tako preteklostjo ni člo- gledih, Ljudski pravici, Sloven-veku nikdar varno s samim seboj, skem Jadranu, Ljubljanskem Padli so človeški bogovi, padle so dnevniku, reviji Pomorstvo in Ob-materialne, politične in duhovne zornik, Cicibanu, Galebu, Pionir-vrednote. Rušiti in se spet dvig- skem listu itd. niti, zanikati in spet upati, so K « bombe m4 na Reki preveč kruh kalupi za eno samo razdejale Jdom, se je DTniIa na življenje. Na tem ogromnem pro- K \n čevala na partizanski PPX!\‘JZ — «■ « Hi- če za vsakdanje besede. Mrtev dom. Ždeča, zevajoča razvalina. Grobljo sonce, dež in veter gloje. Slavček le je o grmu belega jasmina našel staro gnezdo in kot nekdaj poje ... poje ... (*Mrtev dom* L. KALAN) po njeni neumornosti zaživelo o bližnji okolici. Od 1946 jo najdemo v bivši coni »B«, v Portorožu in Piranu. Prva je začela 1950 s slovensko osnovno šolo v Piranu. O njenem poklicnem delu tudi lahko rečemo, da je vredno odličnega šolnika. Več pozornosti pa ji gre kot pesniku. Zal še nimamo pred se-boj njene pesniške zbirke, toda iz Kot učiteljica je prva leta služ- drobcev, zgubljenih v dnevnem bovala nedaleč od rojstnega kra- asku in revijah, lahko z goto-ja, v Palčju. Vsega tri leta. Kas- postj0 trdimo, da je to svojska, neje je zmela na Re i, jer j neprefenciozna ženska lirika. V posvečala d^zini in pisanju P e- ng. ^ ^ metaforične_ Tdjišča Prvo pesem je objavil Ša h^ast?ač efrainih Podob in Jugoslovanski učiteljiščnik 1918. Z novih, sodobnih tonov Pesmi so blizke ze na prvi pogled in kot take tudi pritegnejo. Po vseh so _ _ m _ razlita nepotvorjena čustva, bodisi N A T E M O: VOJNA duši tiho govore spomini: Vojna je človeštvo talto prizade- zanimanjem in prizadetostjo sledil žlvetju. Številni natisi le potrjujejo, košček mize, preperela, strgana Jala, da se ni mčči otresti sence gor- njenim spominom. Drugi del podaja da je tovrstna literatura priljubljena. zavesa, ja, opustošenja. Vojna je prizadela sliko zloglasnega taborišča In njegovo Knjigo je prevedel Božo Kovač, med drobci marmorja, stopnic in les človeštvo materialno in psihično. To, ureditev. Opis je nastal na osnovi raz- besedilo so dodane iotografije iz tu- .,—i 1.- kar je bilo razrušeno, so človeške ro- iskav po končani vojni. Tretji del pa ma. ke že izgradile v upanju, da niso gra- tvori prevod izpovedi komandanta ta- Devignyjevemu strohneli, delu je nekoliko ljube knjige list zbledeli. dili zaman. To pa, kar je bilo razru- borišča, ki jih je napisal na zatožni soroden roman Jeana Laffittea »Pre- traven Štor Zgorele palme, šeno v človekovi notranjosti, se še ni klopi. Celotna knjiga ponazarja v vsej živeli-«. Tudi Laffitte pričenja z opi- vlnmliena civresa. povsem zacelilo. Kakor da lebdi senca grozoti eno izmed taborišč smrti, Os- som usode francoskega ilegalca, ki je > , ^3 , preteklosti nad človekom, kije še za- wiecim. prišel okupatorju v roke, nato pa do- sklonjeni orjnk, preKlani Hrast, Strašen nad pogoriščem, in negotovo, Dokument enake vrednosti je delo živel strahote taborišča v Mathause- s krono nagnjeno zavrl je mladi vendar z upanjem tipa v. prihodnost. Ernesta Schnabla »Po sledovih Ane nu in Ebenseeju. Avtor je neposredno Ne več vojnel Frank.« Kdo ni čul o židovskem de- in s toplino opisal trpljenje ljudi v . » , ‘ , «k,,TX™5£«?.s sass s sr s? »srs- v,,r Br"eo,ece uau uuaumentarnega au umemasaegd __________w. Mnvrka in nenmaino vero v značaja so nastala Iz istega Imperativa: ne več vojhe! Literarna dela velikega slovesa, pa tista mala dela, k jih kljub humani misli sčasoma pre- značaja so nastala iz *1egTtop™ strešni sobi brez vsega, dve leti brez f^^ človeka in neomajno vero v DsepoDSod domuje smrt... va: ne več voiriei Literarna dela ve- upanja med štirimi stenami, a pred lepšo prihodnost. Prav tako kot Je p J kj zoro svobode so družino našli esesov- znal __________________ objektivno prikazati ilegalno " ci ter jih poslali’ v taborišče smrti, delo, je umel z isto mero za stvarno I Državna A založba D j S I__Slovenije ima na razpolago naslednje knjige o esperantu: Rakuša: Pismo staršem o esperantu Rakuša: Esperanto I. del 240,— Rakuša: Esperanto 11. del 280,— Avsec: Esperantsko-slovenski slovar 290.— Avsec: Slovensko-esperantsld esperantsko-slovenski in slovar 480.— Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani, Mestni trg 26. gr ne*1 čas. ‘od “Barbu^egaTSgn^a^ Dne^r^rank je ostal krik ne- pn^ed orisati usodo ^ kisov ^Zjl^enUelk, ZsZZ ne- SEBBSSS In uničenje človeka. NI slučaj, da smo videli ____ pot židovskega dekletca. Prevajalec izdelal Janez Vidic, za tisk pa je po- j j - rf„Kriv,Pf?iV Albert Sirek je iz nerazumljivih raz- skrbela založba Obzorja, zadnja leta — nekaj zares dobrih 111- jogov spremenil naslov originala. Za Z imenom Italijanske književnice Dcdaimo. da bi bilo koprski mov, ki obravnavajo vojno tematiko. prirnerno zunanjo opremo je oskr- Kenate Viganč se doslej nismo imeli , . f rpr p,- j ; Pn nas in po svetu. pgia Marička Korenova, knjiga pa je priložnosti seznaniti. Leopold Vrbov- Založen Liri, Ki je men siovensKi- Tudl med knjigami lahko vsako natisnila Mladinska knjiga. šek je prevedel njen roman _ »Neža mi založbami ne na zadnjem me- leto zabeležimo številne prevode in Kar dvoje umetniških del s pod- stu v izdaji originalnih pesniških „ __gre v smrt«. Morebiti ni to delo naj- originale. Verjetno tudi drugod m r0£ja VOjne v-o>~i h''-' “ vv^v.* •'***» v v. ' pl d ViL-iitS . ., ... J Njeni spomini so napisani preprosto, istoimenskem knjižnem delu Andreja stvar. Pri opisovanju je avtorica brez Jean Louis Barrault je preteiue oni brez literarnih pretenzij, zato pa nič Devignyja. Reportažno pisana knjiga dvoma vpletla svoja doživetja Iz med- praznoval petdesetletnico. Letos se je manj prepričljivo. Njena pot od za- je avtorjeva Izpoved o medvojnih vojnih dni, saj se je pridružila ile- g svo1o gledališko skupino mudil tudi pornih celic do koncentracijskega ta- dneh, ki so ga kot člana Odpora nem- galnim borcem. Besedo pa je zasta- _ _,,, borišča je trpeča pot ene redkih in- ške oblasti zaprle In mu pripravile vila kar se da preprosto, naravno, Pri nas ter osvojil pumuco. tsarrauit ternlrank, ki je preživela Oswiecim. emrt. Toda ujetniku je uspelo pobeg- tako da bi knjiga bila dostopna in je nastopal'pri filmu - »Fantastična Vsa grozodejstva, ki jih je doživela niti Izza železnih rešetk. Napeto pl- zanimiva najširšemu krogu bralcev, simfonija«, »Otroci paradiža« i. dr. -in videla, .so brezkompromisna obtož- sana zgodba, kjer volja do življenja Enostavno opremo je napravil Via- eia. ba bestialnosti gestapovskih krvnikov In svobode zmaga nad nasiljem, njena sto Kopač, knjigo pa je izdala založ- loaa Pourocje njegovega ueia je gie in Hitlerjevega režima. Bralec bo z vrednost pa je prav v resničnem do- ba »Borec«. dališče. Televizija mladim gledalcem v ^avod za napredek šolstva in Zavod za izobraževanje pfjjT^jVskem in družbenem upravljanju sta skupaj izdala Druzbeno-ekonomska vzgoja ^airv, na 672 straneh. Pri sestavi je sodelovalo 12 pri-nih avtorjev. Cena priročnika je 2400*din za komplet. žDa^rifočnik je izredno uporabljiv za sodobni pouk in spo-vSakanie našega družbenega življenja, ki ga mora poznati En-ir Učitelj in slušatelji raznih šol, prav tako pa je omenjeni ^nik zelo koristen tudi pri strokovnih izpitih. naklada je že pošla, zbiramo pa prednaročila za Q naklado. Naročila pošljite na naslov: ’,BravfVod za izobraževanje v delavskem in družbenem lojJj^nju, Ljubljana, Parmova 33 — trakt IV ali na tele- MESEČ PRIPOVEDUJE 8. decembra 1960 ob 18. uri »Lani smo imeli pri nas na TV tekmovanje. Med drugim so otroci ugibati tudi naslov pravljice. V vprašanju je bilo navedeno, da jo Je napisal največji pravljičar. Vsi otroci so brez pomisleka imenovali Andersena. -Ko pa smo Jih po oddaji vprašali, zakaj Je Andersen največji pravljičar, so billi v zadregi. Zato je namen naše oddaje, da otroke opozorimo na vsebinsko bogastvo in poezijo Andersenovih pravljic. V ta namen smo jih nekaj izbrali iz zbirke »Mesec pripoveduje« (Pravljico o indijski deklici, Deklici z lutko, Počinelu, O kiparju Thortvald-senu, O razpadlem carskem gradu). Med nje smo uvrstim tudi pravljico Deklica z vžigalicami ter pravljico Dimnikar in pastirica; le da v naši zgodbici nastopata namesto dimnikarja in pastirice — bojevnik in Ja-conka, ker je zgodbica ilustrirana s kitajskimi in japonskimi umetninami iz zbirke Marije Skuškove in Narodnega muzeja. V uvodu oddaje opozorimo mimogrede na nekaj Andersenovih pisateljskih značilnosti. — Slike, ki jih predvajamo, opozarjajo, na katere od posredovanih pravljic se pripombe nanašajo. Na primer: ko opozarjamo, kako mojstersko je znaP Andersen opisovati človeško trpljenje, je na ekranu slika Počlnela; ali ko govorimo o njegovem socialnem čutu, vidimo sliko deklice z vžigalicami. Zato bi bilo prav, da učitelji otroke opozore, katere pravljice slike ilustrirajo. (Slika omare iz zgodbe o dimnikarju in pastirici — v tej oddaji o bojevniku in Japonki; slika Počlnela in slika deklice z vžigalicami iz zgodbe o slikarju. Slikar je sploh vezalec vseh zgodb.) Ko nas TV-oddaja pripelje do podobe slikarja, se vsebina prelije na živo dogajanje. Slikar začne v svoji podstrešni sobici pripovedovati osvoji zapuščenosti. Tedaj posveti mesec in mu govori o vsem, kar Je videl na svojih potovanjih. Temu sledijo pravljice. Mesečevo pripovedovanje Je Ilustrirano z umetniškimi fotografijami, ' ki jih je za to oddajo posnel naš fotografski mojster Milan Kumar. Oddajo zaključi slikar. Ce bomo s to oddalo dali otrokom vsaj slutiti, zakaj Andersenove pravljice tako cenimo, smo dosegli svoj namen.« Oddaja je namenjena tako nižji, srednji kakor tudi višji stopnji osnovne šole. Njen efekt je odvisen od uvodne priprave učencev ter končne analize. ODMEVI NA TV-ODDAJO: PAJKOV ALBUM (10. novembra 1960) Na osnovni šoli Ledina v Ljubljani So organizirali TV-krožek, katerega člani in nečlani redno gledajo oddajo »Razgled za mladi svet«. (Kakšni so organizacijski, tehnični in metodični problemi pri organizaciji takega TV-krožka, bomo poročali v naslednjih naših objavah.) K TV-oddaji »Pajkov album« sta bila povabljena predvsem dva razreda: 3.c in 6.b, seveda pa je bilo tudi precej nepovabljenih gostov iz ostalih nižjih in višjih razredov. Učenci obeh razredov so po oddaji pisali domačo nalogo, v kateri so opisali svoje vtise. Takole se glase: Grušovnik Jana: 3,c: »Gledali smo televizijsko oddajo o življenju pajkov. Videli smo, kako Si spletajo mreže. Za vsako mrežo porabijo približno pon ure. Mreže uporabljajo zato, da lovijo pllen. Hranijo se z muhami m drugimi žuželkami tako, da jim izsesajo kri. Posebne mreže pa spletajo, da samica ohrani jajčeca. Videli smo pajka križevca, suho južino in velikega strupenega pajka, ki živi v Afriki. Televizijska oddaja mi je ugajala, ker me živ jenje živali zanima.« A. Brezovnik- 3. c: »V četrtek smo gledali televizijsko oddajo o življenju pajkov. Pajek križevec ima v zadku 100 m prediva, za eno pajčevino po porabi dvajset metrov. Pajčevine prede v hišah, na vrtu in v gozdu. Prede zelo zgodaj zjutraj. V ranih jutranjih urah ie pajčevina najlepša. Pajkt imajo io navado, ko odrastejo, da si ulovijo ženo. Pajkinja je veliko močnejša od pajka in ga napade. Ta oddaja mi je bila zato všeč, ker sem spoznala, kako živi mala koristna živaL« Švare Mladen: 3.c: »Videli smo, kako pajki pletejo in razdirajo mreže in kako lovijo plen. Eni pajki Ka lovijo v mreže, drugi pa v naskoku. Oni pletejo mrežo s posebno snovjo iz žlez v zadku. Hranijo se z muhami in drugimi žuželkami. Zjutraj v gozdu se lepo vidijo pačevine, ker je na njih rosa. Oddaja mi je bila zelo všeč; najbolj pa, kako pajki jejo mrežo in kako potujejo čez morje.« Navedene naloge so seveda najboljše, so tudi slabše, pr) vseh pa ie razvidno, kako velik interes za življenje živali je vzbudila ta oddaja. Herman Bogdana: 6.a: »Tudi tokrat nam je televizijska kamera odkrila nekaj skrivnosti iz življenja živali — iz življenja pajka. Vsak je gotovo že videl pajka, če ne drugje pa v stanovanju, odvisno od tega, kje je pajek: na zidu, na veji drevesa itd. Potem napelje štiri niti, ki se sekajo vse v eni točki in končno razpne niti v ob iki krogov po prejšnji osnovi. Ce mu veter ali kdo drug mrežo podre, jo pajek umno »zakrpa«, če je le prehudo strgana,, jo enostavno požre, V telesu jo ponovno predela v uporabno nit in začne graditi novo mrežo, sej ima v telesu do 100 m takih niti. Ko je mreža gotova, čaka pajek v njeni sredini na plen. Ko se mreža strese, plane na žrtev, jo zadavi in ji izpije kri. Pajek ima tudi posebne »ženitvene navade«. Pred samico pleše toliko časa, da samico čisto omami, nato Pa prične še ona s plesom. Na jesen si pajčica zaprede kokon, ki ga zelo skrbno varuje, saj je v njem do 100 jajčec — njen zarod. Televizijska oddaja o pajku je bila res zanimiva, saj nam je povedala več, kot smo pričakovali, obenem pa nas je opozorila, da Je treba živaili skrbno opazovati, če jih hočemo bolje spoznati.« * Mislim, da bo teh spisov, ko jih bo bral, vesel tudi sam avtor oddaje dr. Polenec. Dokazujejo namreč, da je možno Isto televizijsko oddajo posredovati na različnih učnih stopnjah, čeprav z različnim učinkom. Spise učencev oblavljamo zaradi tega, ker so dokazni material naše mlade šolske televizije in ker predstavljajo določen metodični e'ement bodočih TV-šolskih oddaj: kako povezujemo TV-oddaje z različnimi učnimi predmeti in kako jih didaktično izkoristimo. Drugi metodični element predstavlja priprava na TV-šolsko oddajo In njena analiza. Najbolj jasno nam to prikaže konkretno poročKo učiteljice, ki je oba elementa v praksi preizkusila, Žalik Anica, učiteljica 3.c razr. osn. šole Ledina v Ljubljani: »Televizijski aparat Ima doma le ena učenka, vendar v razredu ni učenca, ki še ne bi videl televizijske oddaje bodisi pri znancih, v kakem lokalu ali kar na ulici. Sporočilo, da bomo gledali televizijsko oddajo v šoli Pa je bilo za vse prijetno presenečenje. Prvemu navdušenju je takoj sledilo vprašanje: kaj bomo gledali? Ze samo vprašanje nujno nakazuje potrebo, da učence predhodno primemo pripravimo. Pri tem mi je bilo v veliko pomoč poročilo o tej oddaji v 17. štev. Prosvetnega delavca. V razredu se Je raz- idi pogovor o pajkih in izkazalo se je, da učenci to živalsko območje še kar dobro poznajo. Ogledati smo si sliko križevca, 'popravila sem napačne pojme, n. pr. da je pajčevina strnjena slina itd. ter njihove skušnje dopolnila, da bi oddaji laže sledili. Oddajo so spremljali z velikim zanimanjem. Čeprav oddaja ni bila namenjena učencem te stopnje, je bil komentar pq predhodni pripravi dovolj razumljiv. Po mojem mnenju Je bila prva polovica oddaje, jasnejša, in učenci so jo laže dojeli. V drugem delu pa so si slike včasih sledile prehitro, večkrat pa go bile premalo razločne (n. pr. razne vrste pajkov). Naslednji dan smo televizijsko oddajo analizirali v razredu. Razgovor je pokazal, da so učenci oddaji slediti in si osvojili mnogo novih spoznanj. Zapomnili so si celo podrobnosti. Vsi so izjavtli. da jim je bila oddaja všeč. Vredno je omeniti njihove pripombe, kako in zakaj jim je oddaja ugajala,: »Sedaj šele vem, kako živijo pajki«. — »Spoznal sem veliko vrst pajkov, ki jih ne poznam, vendar me njihovo življenje zanima.« — »Rad bi, da bi biSa oddaja daljša, da bi sj vse bolj natančno ogleda!.« — »Spoznal sem nove vrste pajkov.« — »Nikdar še nisem tako dobro videl, kako pletejo mreže.« — »Začudilo me je. koliko nitk ima v sebi.« — »Rad bi videl pajke še kje drugje in ne samo v gozdu.« — »Začetek oddaje mj je bi; bolj všeč, ker so bile slike bolj razločne in žive, pozneje pa so bile nejasne.« — »Začetek je bil boljši, ker so se pajki gibali in delali, pozneje pa so stari na enem mestu.« — »Všeč mi je bilo, ker je razlagal tovariš, ki je imel album in v njem toliko zanimivih pajkov.« — »Bolje je gledati na televiziji kakor pa v šoli.« Razgovor je pokazal, da je bila oddaja za učence prijetno doživetje, čeprav ni spadala v področje, kj ga v razredu obravnavamo. Prikazala jim je del življenja v naravi na tako zanimiv način, da bodo gotovo ta doživljal ohranili do časa, ko se bodo v višjih razredih s to temo podrobneje seznanili. Oddala je vnesla v naše šolsko delo prijetno spremembo in zaključim smo jo z željo, da bi take televizijske oddaje radi večkrat videli.« * Metodični zaključek: Dosedanja praksa je izoblikoval TV-šolski uri določeno strukturo: 1. Na oddajo je treba učence pripraviti. — 2. Po oddali je treba izvesti analizo. — 3. Oddajo lahko didaktično izkoristimo na različne načine. ... Si* Štev. 20 ■—* NAŠ/ J (J B l L A N J ! DRAGO CIBIC Malo je ljudi v Mariboru in širši okolici, ki ne bi osebno in po plodnem javnem delu poznali pevskega pedagoga DRAGA CIBICA. Marsikac se obiskuje pevske vaje, ki jih naš Drago kljub 70 letom neumorno vodi, is* z zbori uspešno nastopa. Težko je (lo kraja ali po vrsti našteti vse tiste pevske družine in zbore, ki jih je jubilant sam ustanovil ali pa je v njih deloval kot pevovodja. S posebno vnemo je pevsko kultiviral predvsem naše delovne ljudi (peke, železničarje, delavce, poštarje), ki so v njem videli in občutili ne samo žilavega pevovodjo, temveč tudi naprednega političnega delavca. Nedavno je minilo 50 let, odkar se je posvetil slovenski pesmi in liudsko-prosvetnemu delu med mlaaino in odraslimi. oblastnikom, toda svoje jasne in ravne življenjske poti ni hotel zapustiti. S pesmijo in koncerti ni zanemarjal vasi v oomejnib krajih, vselej je rad priskočil na pomoč domačim društvom. Več let je vodil pevske vaje v lovrenški Vzajemnosti, katerega člani so bili delavci tamkajšnje tovarne kos. V prvih tednih nemške okupacije je bila tudi Cibiceva družina pregnana v Srbijo; tam se je preživljal pretežno s privatnim glasbenim poukom. šele po osvoboditvi je oživel kot glasbeni pedagog v Cačku io okolici, kjer si je med ljudstvom pridobil obilo simpatij kot naprednjak in dirigent. Po vrnitvi v Maribor leta 1945 se Svoja otroška in mladostna leta -- rojen 1890 na Proseku pri Trstu — je preživel na narodnostno ogroženih tleh v času, ko je bila slovenska pesem eno izmed močnih sredstev je spet ves predal šoli in pevski kulturi v mestu in širši oko proti raznarodovanju na Tržaškem. Tc ' Tedaj je bilo vsako naše pevsko ali kulturno društvo važno žarišče ljudske prosvete in narodno-politična trdnjava. 2e kot učiteljiščnik v Gorici je zbiral vaške fante ter z njimi vadil slovenske pesmi, da bi zajezil pritisk italijanskih melodij v slovensko vas. Po maturi leta 1910 je prevzel pevovodstvo v več zborih, obenem pa se je še strokovno izpopolnjeval v tečajih tržaške Glasbene matice in pri Učiteljskem p( skem zboru. Cibičevi mentorji :olici. Pri okrajnem tekmovanju moških zborov leta 1947 je Cibičev zbor dosegel prvo mesto. Iz tega zbora je izšel današnji Planinski oktet. Cibičevi pevci so nastopali tudi v radijskih oddajah, sodelovali na proslavah in delovnih akcijah. Na več strokovnih šolah, kjer prej sploh ni bilo petja je Drago Cibic ustanovil mešane pevske zbore ter z njimi dosegal lepe vzgojne uspehe. Dopoldne je vodil pevce na levi strani Drave, po- poldne v Svečini, zvečer pa v Brezju ali v Zgornji Polskavi. Kljub obil- nemu delu ga srečaš vedno prijaznega in razpoloženega tudi za kak pri- --An mentorji bili: E. Adamič, Vasilij Mirk, Srečko Kumar in drugi, glasbeno literaturo pa je črpal tudi iz Novih akordov. Ob neki pomembni proslavi je pod Cibičevim vodstvom zapelo 600 pevcev (50 pevskih društev) mogočno Hajdrihovo Morje adrijansko in pa Vilharjevo Slovenac i .Hrvat. Člani Cibicevih zborov so bili kraški kamnarji in dninarji, kmetje in obrtniki iz Časov pred prvo svetovno vojno in v začetku italijanske okupacije. Maja 1919 je Cibic pribežal v Jugoslavijo ter se naselil v Mariboru, Kjer je kmalu postal namestnik dirigenta Glasbene matice, pevovodja h drugih ai Jadrana in mnogih drugih društev. Z zbori je nastopal na samostojnih koncertih in pri raznih delavskih manifestacijah Svobode, Enakosti, Krilatega kola; sodeloval je tudi na prvomajskih proslavah, čeprav je vedel, da se bo s tem zameril tedanjim jeten dovtip, da se srčno'nasmeješ Delo z različnimi zbori mu je narekovalo, da je harmoniziral vrsto narodnih in partizanskih pesmi, priredil ali sam sestavil več skladb za otroške, mladinske in tamburaške zbore. Mnogo notnega gradiva je tudi sam prepisoval do poznih nočnih ur Pri študiju pevskega gradiva in delu je občutljiv in vztrajen, da s pevci doseže komponistovo zamisel v > ustrezni obliki. Na vprašanje, če meni, da je njegova 70-letnica važen življenjski mejnik, je dejal, da je važnejša 50-letnica dela, skrbi in uspehov na pevskem področju in da kljub roist nemu listu še ne mara »izpreči«, ker je melodijam ljudskih in umetnih pesmi vdan s svojim žitjem in bitjem . . . Drago, iskrene čestitke k obema jubilejema ter še mnogo zdravih in srečnih let med pesmaricami, klavirjem in za dirigentskim pultom! -Aže- Pred dnevi je praznovati 60-.et-nico svojega življenja Avgust šu-iitgoj, ugledni in neumorni kulturni delavec na področju mladinske glasbe. Prav te dni Pa mineva tudi 30 let, kar je Avgust Šuligoj ustanovi, znani mladinski pevski zbor »Trboveljski slavček«. Avgust Šuligoj se je že v rani miadosti posvečal petju. Na Primorskem, ki je tedaj bila Se pod Italijo, je pel v znamenitem učiteljskem pevskem zboru za Ju-.ijsko krajino pod vodstvom Srečka Kumarja. Dokler ni pobegnil v Jugoslavijo, je po pri* morskih šolah vodil mladinske pevske zbore. Pravo žarišče med zbori pa si je ustvaril v Trbovljah pred 30 leti. Tam je z globokim smislom za mladinsko glasbo zrastel v prvovrstnega dirigenta, ki je vsebinsko in oblikovno ustvaril novo mladinsko petje. Težavne socialne razmere in revolucionarna zavest prebivalcev v trboveljski kotlini so združile dirigenta Šuligoja, rudarje in njihove otroke, napredne književnike in skladatelje, da so tesno sodelovali v gibanju za rast svobodne mladinske pesmi. Na takšnem temelju se je začela dvigati zavest in zmogljivost zbora »Trboveljski slavček«, njegova umetniška moč je rasla od koncerta do koncerta. S temi koncerti je zastlovela pesem trboveljskemu s.avčku, posebno na praškem festivalu, v Bolgariji, na Dunaju in seveda tudi v domo- vini. Trboveljski slavček se Je povzpel na naj višjo raven mladinskega petja. Po njegovem zgledu so se začeli naglo razvijati naši mladinski in otroški zbori. Neposredno pod njegovim vodstvom pa so se razvijali tudi zbori na vsem jugoslovanskem ozemlju, posebno v Bolgariji. Po vojni je Avgust Šuligoj nadaljeval svoje delo naprej v Trbovljah, nato kot dirigent m. a-1 dinskega zbora Slovenske filharmonije, danes pa deluje kot neumorni organizator in inštruktor povojnih množičnih mladinskih festivalov. Čestitkam ob njegovem prazniku se pridružujejo številni prosvetni delavci, ljubitelji m.addnske pesmi. NEBO V DECEMBRU Dolge noči v decembru nam omogočajo, da z učened in dijaki v zgodnjih večernih urah opazujemo Številne lepe nebesne pojave, ne da bi kratili mladini nočnj počitek. Zelo koristno opazovanje z učenci bi lahko izvršili, če bi dne 21. decembra izmerili z enostavno pripravo — na navpično palice pritrjen kotomer — višino Sonca. Saj dne 21. decembra ob 21.27 doseže Sonce najnižjo točko na ekliptiki, t. j. 23* 27’ in začne se zima. Ce storimo taka enostavna merjenja z učenci tudi nekoliko dni prej in nekoliko pozneje, vidijo posebno nazorno, kako se višina Sonca do začetka zime niža, nato pa se proti pomladi bolj in bolj viša. Prav tako je okoli 21. dec. mogoče opazovati vzhajališče in zahajaližče Sonca, ko nazorno vidimo, da je onega dne doseglo najbolj proti jugu odmaknjeno vzhajališče in zahaja-ližče od vzhodne oz. zahodne točke. Tudi Luna nam v decembru nudi nekoliko posebnosti. Zaradi dolgih noči in ker gre Luna po višjem delu eklfijptike, bomo imeli v noči od 2. na 3. december 14 ur in 58 minut trajajočo noč Polne Lune. Mene Lune pa so: 3. XIX. Polna Luna, 11. Xn. Zadnji krajec, 18. XII. Mlaj, 25. XII. Prvi krajec. Kdor ima le majhen turistični ali lovski daSj-nogled, naj se potrudi 3. decembra ob 2.11 zjutraj: videl bo, kako bo Luna pokrila eno od najsvetlejših zvezd — daljnega Aldebarana — v ozvezdju Bik. Ob 3.39 bo Aldebaran zopet vše) izza Lune. Izmed .planetov bo Venera pridobivala na svetilnosti. Ker se nam sedaj bolj in bolj bliža,, bo narastla njena svetilnost na —3.8 in postaja najsvetlejša zvezda na večernem nebu. Proti koncu meseca bo zašla šele ob 20.15. Ze v manjših daljnogledih bomo lepo videli njeno fazo, ki bo podobna prvemu krajcu (v astronomskem daljnogledu, ki sliko obrne, pa zadnjemu krajcu). V zgodnjih večernih urah bo tvorila z nizko stoječima planetoma Jupitrom in Saturnom lepo trojico nad zahodnim horizontom. V mesecu decembru nam bo Mars prišel v bližino in bo od nas 90 milijonov kilometrov oddaljen. Dobro ga bomo videli, ker bo svetil kot rdeča zvezda — 1,3 velikosti. ■1 ho Vzšel bo po Sončnem zahodu, ker bo v opoziciji, in bo vso noč viden. Tovariši, ki morejo uživati od mestnih noči nemoteno nebo, bodo lahko opazovani od 5. do 19 dec. meteorje. kj izhajajo iz radian ta pri zvezdi Kastor v Dvojčkih, od 21. do 22. pa meteorje, nazvane Ursidi, Izvirajoče iz radianta pri zvezdi beta Velikega voza. Zvezdnato nebo v decembru nas bo posebno razveselilo na vzhodni strani, kajti naši poletni in jesenski znanci so se močno nagnili na zahod. Tam Izginja Bootes-Pastir. Krona je prav na obzoru in Herkul se nagiba k počitku. Le prelepi trikotnik, ki ga tvorijo vroč) Atair v Orlu, rumeni Deneb v Labodu in žareča Vega v Liri. še lepo svetijo pozno v noč. Naš najboljši znanec Veliki voz je tako nizko nad severnim obzo-rom, da ga v močno razsvetljenih mestih niti ne opazimo lahko, in tudi Mali voz je nagnjen na stran. Zato tudi Zmaj, razen g>> ne pride več do prave veljave. Ione v zenitu stoji Kefej s &v temno rdečo zvezdo My in poleg ga lepa Kasiopeja, ki ji dela P«, družbo. Tam med njima pa sveti soče sonc v dvojni lepi kopici hy. Ne daleč proč je Androiri kjer v jasnih nočeh vsakdo s stimi očmi opazi Andromedino glico, v resnici 1,600.000 svetlo*? iet oddaljeno sosedno galaksijo z 200 milijardami sonc in kdo ve likimi planeti in morda neštet kdove kakšnimi in kako razri* bitji, Sicer pa se tam na ju®1 delu neba in v njegovi soseščini baja še mnogo drugih, iz bolj nlh zvezd (zaradi daljave drobo sestavljenih, a zanimivih ozve* Tam so poleg Andromede In Pes še Trikotnik in Oven, spodaj pai rvrrvt-i <7 n Vi rvri 11 na ^ in obsežni Kit, proti zahodu pa ^ nar in Kozorog. Prav nad joj Potovanja v tujino AVGUST ŠULIGOJ 1 Komisija za zveze z inozemstvom Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije pripravlja v času semestralnih počitnic potovanje za naše člane v Avstrijo. Potovali bosta dve skupini po 2S prosvetnih delavcev, ki bodo po 6 dni na Dunaju. I. skupina potuje iz Beograda 17. jan. ob 13.36 uri, vrne se v Beograd 25, jan. ob 17.16 uri. II. skupina potuje iz Beograda 24. jan. ob 13.36. vrne se v Beograd 1. februarja ob 17.16. Cena za potovanje znaša din 25.500 za osebo. V ceno je vračunano: viziranje potnega lista, vozna karta od meje do Dunaja in nazaj do ir^eje, stanovanje in hrana (stanovanje v študentskem domu, hrana: zajtrk in ko-sffio ali zajtrk in večerja) in izplačane devize cca 520 avstrijskih šilingov. Pravico potovanja imajo vsi Mani Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije. Prijava mora imeti: ime in priimek; očetovo ime; datum in kraj rojstva; zvanje; točen naslov stanovanja; naslov ustanove oziroma zavoda, kjer član dela; svojeročni podpis (vse mora biti čitljivo napisano). Prijavo mora potrdit; oziroma priporočiti odbor sindikalne podružnice. Prijave je treba poslati takoj na naslov: Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije — Ljubljana, Čufarjeva 3. Udeleženec potovanja mora plačati polovico cene potovanja 20 dni pred odhodom, drugo polovico pa lahko plača v mesečnih obrokih do 30. aprila 1961. (Za tako odplačfo na obroke mora predložit) potrebno menico). Prijave ža potovanje, ki ne bodo imele priporočila sindikalne podružnice, ne bomo upoštevali. Komisija za zveze z Inozemstvom Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije pripravlja, v letošnjih semestralnih počitnicah potovanje prosvetnih delavcev v Grčijo in Italijo. Naročnikom! Uprava Prosvetnega delavca obvešča naročnike, da bo pričela v prihodnjih dneh spet razpošiljati šolani in ustanovam račune, nerednim naročnikom pa opomine. Da bi ji prihranili nepotrebno delo in velike stroške, prosi, naj ji CIMPREJ NAKAŽEJO ZAOSTALO NAROČNINO. Ker se bo z novim letom povišala letna naročnina, priporoča uprava vsem sindikalnim blagajnikom in poverjenikom, naj ji nakazujejo naročnino — če že ne vse hkrati — pa vsaj v dveh obrokih po 200 din, in sicer i. januarja in 1. junija 1961. 1) GRČIJA (Atene, Peloponez, Delfe). Potovali bosta dve skupini prosvetnih delavcev po 35 udeležencev, ki bodo v Atenah po 7 dni z dvema enodnevnima izletoma na Peloponez In v Delfe. 1 I. skupina: odhod iz Beograda 20. januarja ob 18.20 uri, povratek v Beograd 26. Januarja ob 22.10 uri II. skupina: odhod iz Beograda 27. januarja ob 18.20 uri, povratek v Beograd 4. februarja ob 22.10 uri. Cena za potovanje znaša din 28.500 za osebo 2) ITALIJA (Rim, Firenze, Benetke). Potovale bodo tri skupine po 4> prosvetnih delavcev, ki bodo v Italiji 8 dni (Rim — 4 dni z izletom do Pompejev, Firenze — 2 dni. in Benetke — 2 dni. I. skupina: odhod iz Beograda 16. januarja ob 15.30 uri, povratek v Beograd 26. januarja ob 14.28 url. II. skupina: odhod iz Beograda 21. januarja ob 15.30 uri. povratek v Beograd 31. januarja ob 14.28 uri. III. skupina: odhod iz Beograda 26. januarja ob 15.30 uri, povratek v Beograd 5. februarja ob 14.28 uri. Cena za potovanje znaša din 30 500 za osebo. V ceni za ob* potovanji je vračunano: viziranje potnega lista v tujih predstavništvih, vozna karta od meje in nazaj do meje. stanovanje in prehrana (stanovanje v hotelih, zajtrk in kosilo ali zajtrk in večerja), izplačanih še cca 449 drahem oziroma cca 8.500 Ur, za potovanje v Grčijo sta vračunana tudi izleta na Peloponez in v Delfe. Za naveden; potovanji se lahko prijavijo vsi člani Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije. ...*S V prijavo Je treba navesti: tme in priimek, očetovo ime, datum in kraj rojstva, zvanje, točen naslov stanovanja, zavod oziroma ustanovo, kjer je član, zaposlen, svojeročni podpis (vse mora biti čitljivo napisano). Prijavo za potovanje mora priporočiti odbor podružnice, kjer je pri-javljenec včlanjen. Prijav brez priporočil sindikalne podružnice ne bomo upoštevali. Prijave je treba poslati takoj na naslov: Republiški odbor Sindikata prosvetnih.' in znanstvenih delavcev Slovenije — Ljubljana, Čufarjeva 3. Komisija za zveze s tujino pri Centralnem odboru našega Sindikata daje možnost udeležencu potovanja, da plača polovico cene potovanja 20 dni pred odhodom, ostalo pa lahko plača v mesečnih obrokih do 30. aprila 1961. V slučaju plačila v obrokih, mora udeleženec predložiti Komisiji menico. Republiški odbor Židi XII * J- a v iiou*. J ... horizontom se plazi svetli Fomai* v Južni ribi. . Vzhodno nebo postaja v bru od ure do ure lepše, kajt* se je dvignila na nebo prelepa-pica vročih sonc. Gostosevci ali • jade, pa rdeči velikan Aldebara® Biku. Se više stoji našemu SO podobna, a mnogo večja Kapelj Vozniku, dvigati pa se začneta zvesta Dvojčka s Kastorjem 'n,,j luksom, in največji lepotec zim«* neba, mogočni Orion, kjer nas, malo pozneje razveseljevalo kari; posebno svetlih im zanimivih ter obsežna Orionova meglica! Pavel KuS1 ________________________ DOPISUJTE »PROSVETNEGA DELAVCA«! PROSVETNI DELAVEC Izdaja Repub.lškl odbor Sindi kata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS - List izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor - Odgo vomi urednik Drago Ham - Na Siov uredništva: Ljubljana. Kopi tarjeva 2 — Telefon uredništva 33-722, interno 381 - Naslov uprave Ljubljana. Nazorjeva ulica 1 - Telefon uprave: 22-284 - Poštni predal: 355-VII - Letna naroč nina 300 din — Štev čekovnega računa: 600-70/3-140 - Tiska CZP •x 'ndska pravica« Upraviteljem šol! Založba »Naučna knjiga« v Beogradu ima na zalogi ZGODOVINSKE ZEMLJEVIDE razmerje 1:750.000 — v latinici in cirilici Avtorji so: M. Rajičič, A. Lazič, S. Vujadinovič 1. Jugoslovansko ozemlje v dobi Rimljanov (2100 din) 2. Jugoslovansko ozemlje od XII. do XIV. stol. (2100 din) 3. Jugoslovansko ozemlje v drugi polovici XIV. stol. (2500 din) 4. Jugoslovansko ozemlje v XIV. stol. (2500 din) 5. Jugoslovansko ozemlje v XV. stol. (2100 din) 6. Jugoslovansko ozemlje v XIX. stol. in v začetku XX. stol. (2100 din) O potrebi primernih zemljevidov za uspešno poučevanje predmeta domače zgodovine gotovo ne more biti dvoma. Zato vabimo upravitelje šol, da si pravočasno preskrbijo sredstva za nabavo prepotrebnih učil. Zemljevide lahko dobite pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26. »NAUČNA KNJIGA«, Beograd, Gračanička 14 — p. f. 690 N O V O L E T N A __________________^ KNJIŽNA DARILA Za Novo leto radi drug drugemu napravimo veselje. V ta namen sestavi založba Mladinska knjiga NOVOLETNE ZBIRKE. V teh premišljeno združi in razporedi knjige po starostni stopnji in po zanimanju bralcev; ti lahko izberejo tisti zavoj, ki jim je najbolj po volji. Da, zavoj! Vse NOVOLETNE ZBIRKE so v ličnih zavojih, ki napravijo bogato vsebino nadvse prikupno na pogled. Drži, da je knjiga najlepše darilo! Ce pa je knjig več in če so še lepo zavite, potem je takšno darilo naravnost idealno. V NOVOLETNIH ZBIRKAH Mladinske knjige se prodajajo knjige s popustom, ki ga nudi založba le enkrat na leto svojim bralcem — za Novo leto. S tem jim želi napraviti veselje ob zaključku leta in za srečo v novem letu: s tem poskrbi še enkrat za dober odnos med bralci in njihovo založbo. Te znižane cene veljajo samo do 15. I. 1961. MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Tomšičeva ulica 2 NOVOLETNE ZBIRKE 1961 1. Slikanica za najmlajše Z. Vrščaj: SINIČKA NAS JE OBISKALA -partizanska zgodbica M. Majerova: ČAROBNI SVET — razkošna slikanica M. Lebez: POBARVANKA Skupna vrednost zbirke 735 din — Znižana cena zbirke 640 din 2. Slikanica za najmlajše H. Fischer: TAČKA — zgodba o mucki in drugih živalih S. Horvat: SLON IN SOVA — izrezanka S. Horvat: LEV in OPICI — izrezanka M. Lebez: POBARVANKA Skupna vrednost zbirke 685 din — Znižana cena zbirke 590 din 3. Slikanica za najmlajše A. Martič: DEČEK IN GOZD — zgodba o dečku, ki ga rešijo partizani F. Milčinski: SKAVT PETER IN DOBRA VOLJA S. Horvat: KAMELA — izrezanka Skupna vrednost zbirke 735 din — Znižana cena zbirke 650 din 4. Slikanica za najmlajše D. Lukič: Z DEDOM POTUJEVA - sodobna pesmica o prometnih sredstvih -ČEBELICA« — razni zvezki, ilustrirani z dvobarvnimi risbami S. Horvat: PAPIGA — izrezanka S. Horvat: MAČKA — izrezanka M. Lebez: POBARVANKA Skupna vrednost zbirke 415 din — Znižana cena zbirke 370 din 5. Slikanica za najmlajše J. Kriiss: TEREZINKA, Z ZVONČKOM IN VLAK — povest o veselem vlaku J. Porazinska: HANKINA IGLA — dvobarvna slikanica F. Mirtič: V OBROČU — dvobarvna slikanica Skupna vrednost zbirke 600 din — Znižana cena zbirke 500 din 6. Slikanica za najmlajše M. Leaf: ZGODBA O FERDINANDU - vesele dogodivščine z bikcem H. Andersen: PALČIČA — povest o čudovitem popotovanju kot palec majhne deklice J. W. Grimm: RDEČA KAPICA — dvobarvna slikanica Knjige iz te zbirke so bile že v lanski novoletni zbirki Skupna vrednost zbirke 590 din — Znižana cena zbirke 490 din 7. Zbirka najlepših pravljic PANCATANTRA — izbor čudovitih indijskih pravljic HRVAŠKE PRAVLJICE O. Wilde: PRAVLJICE S. Horvat: IZREZANKA M. Lebez: POBARVANKA Skupna vrednost zbirke 2070 din — Znižana cena zbirke 1750 din 8. Zbirka za šolarje J, Verne: 20.000 MILJ POD MORJEM — L del J. Verne: 20.000 MILJ POD MORJEM — II. del E. Kdstner: 35. MAJ P. Vežinov: SLEDOVI OSTANEJO Skupna vrednost zbirke 720 din — Znižana cena zbirke 600 din 9. Zbirka za šolarje R. Montgomery: KARKAŽU W. Durian: ROBBER I. Gruden: NA KRASU Skupna vrednost zbirke 855 din — Znižana cena zbirke 720 din 10. Zbirka za šolarje J. Larri: KARIK IN VALJA — I. del J. Larri: KARIK IN VALJA - II. del K. Capek: DAŠENKA - MINDA Skupna vrednost zbirke 890 din — Znižana cena zbirke 750 din 11. Zbirka za šolarje B. Dblinar: DVOJNE POČITNICE H. Boguszewska: ZA ZELENIM NASIPOM E. Adamič: OTOK GALEBOV Skupna vrednost zbirke 1095 din — Znižana cena zbirke 790 din 12. Zbirka za odrasle L. Čermelj: Z RAKETO V VESOLJE L. Aškenazy: INDIJANSKO POLETJE Sofokles: KRALJ OIDIPUS Skupna vrednost zbirke 905 din — Znižana cena zbirke 760 din 13. Zbirka za odrasle F Prešeren: PESMI IN PISMA E. Hunter: DŽUNGLA V RAZREDU Homer: ILIADA Skupna vrednost zbirke 1000 din — Znižana cena zbirke 850 din Dne ... 196° MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Tomšičeva NAROČILNICA Naročam za (naročnika, šolo, ustanovo) —" d M B a .S 'd bs N > 3 id S •<~4' 5/5 a Zadnja pošta 1. Slikanica 2. Slikanica 3. Slikanica 4. Slikanica 5. Slikanica 6. Slikanica za za za za za za najmlajše najmlajše najmlajše najmlajše najmlajše najmlajše o S 2 T3 o 7. Zbirka najlepših pravljic 8 Zbirka za šolarje 9. Zbirka za šolarje 10. Zbirka za šolarje 11. Zbirka za šolarje 12. Zbirka za odrasle 13. Zbirka za odrasle 640 ^ 590 ti0 650 d’11 370 d'r’ 500 490 dl'1 1750 di11 600 d^ 720 di” 750 dj*1 790 dl11 760 di” 850 d>J1 Denar pošljem po prejemu zbirk na Vaš koči račun 600-70 1-67 y Da ne bo pomot, Vam sporočam razločno pisan naslov: Ime in priimek: _________________________""" Kraj: _______________________________________" Zadnja pošta:_____________________—— Podpis: