Gospodarska knjiga. (Dalje.) Vsak, ki sodi gospodarske stroške le na pogled, ne more jih prav presoditi; kajti dandanes zadene kmeta le premnoga in vsakovrstna reč; kakor prej rečeno, ,§rednje. alj slabo posest.vo dela navadno več stroškov, kakor daje dohodkov. Tu je treba krpati poslopje in zamašiti ali obnoviti streho, ondi popravljati orodje, zopet plačevati tega ali onega rokodelca; sploh čakajo kmeta le premnogi stroški, kalere naj si v šesto vrsto med razne stroške zapiše. Varčen kmet si tudi lu mnogo prihrani s tem, da razno gospodarsko orodje p. vozove, sani, grablje, jerbase in takšno lesenino ob zimskem času sam napravi. Previden kmet pa tudi popravljanje poslopij odlaga na boljše čase, boječ se, da bi z dragim stavljanjem se preveč ne zadolžil in bi mu potem novo in lepo poslopje upniki s posestvom vred vzeli. Ker se je to že tolikrat zgodilo, zato svetujem kmetom, naj bodo rajši zadovoljni z revnimi kočami, v katerih so pa vsaj sami gospodarji, kakor pa bi stavili lepa in draga poslopja — za druge! Vsak človek ima svoje potrebščinc, katerib se ne more izogniti; 'tako tudi naS kmet potrosi za sebe in svoje družine obleko in druge drobnosti precej denarja, in to je zadnja, sedma vrsta gospodarskih stroškov. Pri tej vrsti se najprej in najložje vidi, kakšen je kmet, je-H varčen ali zapravljiv in razločno se lahko pozna, če in kaLeri razvadi ali strasli je najbolj udan. Ta vrsla bo marsikateremu kmetu pokazala, da je dostikrat on sam kriv, če mu ide slabo, ker po raznih razvadah mnogokrat veliko potrosi. Mislim, da ravno to ga bo najprej nagnilo, da se bo v prihodnje varoval onega brezna, ki mu spodjeda ali znabiti cel6 uničuje blagoslar^e — in tako se, upam, bo marsikateri poboljšal. Pregledali smo lako jedno stran gospodarske knjigc in spoznali nekoliko, koliki in kako mnogovrslni so stroški gospodarstva. Pokazali smo tudi, kako si more tu pa tam kvnet kaj prištediti, posebno če mu gre slabo za denar. Res, marsikateri kmetič veasih obupava, ko pregleduje velike slroške gospodarstva, ali cno tolažbo ge irha v tem, da mu — vsaj ob boljših lelinah — s slroški vred raslejo tudi dohodki gospodarstva. Tudi te si'raore natanko zapisati na drugo stran knjige, prvic zato, da ve, katera stroka kmetijstva mu največ dobička nese in je najbolj vredna, da se je poprime z vsomarIjivostjo; drugič pa zato, da more konečno dohodke primerjati s stroški in tako spoznati, kako je napredoval ali propadal z gospodarstvom. Ne bom natanko popisoval raznib dohodkov navadnega posestva, kajti mislim, da se vsak kmet iz lastne skušnje in branja podučnih knjig najbolj nauči, kateri pridelki so za njegovo poseslvo najprikladnejši in mu po legi kraja največ dobička nesšjo za kupčijo in domače potrebe. Gospodarska knjiga ga bo pa dobro podpirala s tem, da bo mu ob koncu leta razločno pokazala, kateri pridelki so mu največ dohodkov vrgli, kateri pa le komaj delo poplačali. Seveda razdeliti si niora tudi dohodke v vrste, in sicer po strokah kmetijstva: gozdarstvo ali pridelki od lesa, živinarstvo, poljedelstvo, vinarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo in tudi drugi še tako neznatni dohodki. Le lako, če jih razdeli v vrste, raore kmet natanko razvideti. kje in kako on najložje in največje dohodke dobiva, in si jih more v prihodnje še bolj pomnožiti. Zdaj torej, ko tako razdeli vse stroške in dohodke, zdaj ima kmet pred seboj ogledalo, katero mu jasno kaže, kako je gospodaril. In to je za kmeta, ki si prizadeva zboljšati svoje stanje, veliko vredno. Prvič mu knjiga kaže slabe nasledke njegovih pomanjkljivostij ali razvad, ki, če so za časa še tako nedolžne, postanejo mu lahko čedalje bolj škodljive, ako se jih ne odvadi. Pred vsemi najbolj škodljiva razvada je gotovo pijančevanje, katera mnogim kmetom tu pa tam več škode dela na blagostanju, nego vsi drugi stroški. Kmet si za časa misli: »Kaj dene, če zapijem v nedeljo par desetic, bodem pa potem zopet bolj pridno delal«. Toda kmalu postanejo iz desetic goldinarji, iz majhne nedolžne navade pa velika in najbolj škodljiva strast — pijančevanje! V tem pa je ravno gospodarska knjiga veliko vredna, ker knietu pokaže ob koncu leta, koliko mu je požrla la razvada, če tudi se mu zdi lako maihna, in če ji še ni popolnoma udan, bode se ji odpovcdal. Jednako kakor s pijančevanjem, je tudi z mnogo drugo razvado in pomanjkljivosljo kmeta; knjiga bo mu kazala natanko, koliko mu ^kodujejo, in tako ga morebiti navadila našemu kmetu najbolj potrebne čednosti — varčnosti. (Konec prib.)