;a /0 }0' J si flC&' cu, raJ S" ol' ov d" lit1 z/ V VO GLASILA ..V AGISU.. — IZHAJA: TEDENSKO ^ ' ■■ .. " UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR '7 Datum: 3. julij 1935 Leto izdaje: I .v: ti ; ; ’ '' - - 'At •lU.U.: A v 'U' 0 dnevu borca vsem sodelavcem delovne organizacije AGrIS' j-v " v ‘ "T:' u.. '.r; ■ ^ene čestitke in prijetno praznovanje« - • - -■ .• 'c: s >;■ ■r! #• ! ti"’' r "Ašt £ . •: A.ng :;± oi: : . -';/ ?■ H ■■ su v , ; e Z A . ■ v rr'.1 !' s-N vr' . ■ ■ ;. .vv,. .1 KOVINARJI USPEŠNI TUDI NA REPUBLIŠKEM- TEKMOVANJU 29= junija je potekalo v Titovem Velenju republiško proiz-^ 0 delovno tekmovanje kovinarjev. . . ske občine se je tekmovanja udeležilo sedem tekmovalcev, od i 1 pet iz naše delovne organizacije = ~ veseljem lahko poročam, da so se naši kovinarji tudi to . °dlično odrezali, in sicer: $, brusilci Silvo Kolarič B ^esto orodjarji Stanko Vrtič h yesto rezkalci Janez Lačen IVU <*• . j-" '• • ..f . 1: ■ ' : i -r' ■" j ■' . ; fr n0;;,r =■ c : - ' ■ ■ ; ; ,S ? . --------—.—» ——:“ — -------- p;".':." o yesto rezkalci Martin Potočnik r;;,;- , u : ^est o strugarji Stanko Koren r £C • ■ ; V ^ekmovalci iz naše delovne organizacije so iz TOZD Orodjarna« ^ ,hkurenci, ki je bila na tem tekmovanju, so doseženi rezultati odlični = i s V * ■ O v." r k SAMOUPRAVLJALCEV OB ROB j. J^VsKi svet DO je na dan samoupravijalcev 26.6,1985 na svoji 2. redni "svoj" način obeležil praznik, in sicer tako, da seja ni bila \ g ;aa* se niso udeležili delegati iz TOZD Komerciala in TOZD Velika ° "Seja" je sicer trajala le dvajset minut, pa vendar dovolj dolgo, da so delegati izrekli kritiko na račun neodgovornosti manjka-joših delegatov. Prisotni delegati so se dogovorili, da se o odsotnos^1 "elegatov teh I^ZD obvesti vodstva TOZD, svoje pa bodo o teh delegat?-11 morale reči tudi DPO TOZD, Delegati so bili enotnega mnenja, da je treba te zadeve doreči takoj na začetku mandata. Skratka, neodgovorb0 do tistih, ki so samoupravno funkcijo vzeli resno, predvsem pa odgovorno do tistih, ki so jih-izvolili„ Upajmo, da se bo uresničilo staro izročilo "slab 'začetek, dober konec", M, NAŠ SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 SKUPNIH OSNOVAH H MERILIH ZA RAZPOREJAJ# SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE JE OCENJEN KOT EDEN BOLJŠIH ..............; .J - ' ;■ .. . ■ '.'.J:''.. V mesecu aprilu 1985 je regijska komisija za vprašanja delitve dohodk^ in osebnih dohodkov pri Medobčinskem szetu ZSS podravske regije Maribo1 pregledala SaS s področja razporejanja dohodka, čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, Ta ista komisr-ja je gledala več samoupravnih sporazumov s področja delitve dohodka in Čl* stega dohodka ter ugotovila, da je naš eden najboljših, z le nekaj širni pripombami. Da bi skupaj predelali te pripombe in se spl®h kaj več pogovorili o delitvi po delu, je bil sklican delovni sestanek, ki. so se ga poleg naših-predstavnikov; .udeležili, še . t Ot - strokovni delavec za področje delitve dohodka!,' čistega dohodka ib ^ pri MS ZSS Maribor tov, Makari, . .. ,,, «:■ - člana regi j ske •komisi je za področje delitve dohodka in čistega hodka ter OD pri MS ZSS tov. Ogrin in^tovs !Petanova, ter - tov. Erika Erlače predstavnica. Občinskega .sveta ZSS Ptuj. " :->• .m ' v‘r"" ■ r.! ■.•.■• ,.i." * ".'C £}** > j.-..', vv. ^ Povedati moram, da je sestanek trajal.'domala tri ure in da je bilo liko povedanega, :pa,.manj .-dorečenega, ali pa kaj takšnega, kar pri baze ne bi bilo znano. "lt r 1 ’’’*-t . '' r:S'L''l Ze 1982. leta smo spoznali, da tedaj in žal še danes veljavni s'atibu pravni sporazum o delitvi dohodka, čistpga 'dohodka in OD, ,ni ustrezaj- ^ tedanjim razmeram, sedanjim še manj. Lotilitvsmo,::še izdelave novega-ki bi dejansko omogočal nagrajevanje po delu',1 Yse:;j:e bilo narejenb. Rezultati referend"uma so pokazali drugače icot'bp'bilo pričakovati. tem referendumu ni bil sprejet SaS o delitvi dohodka, čišbega dohodki in OD, za katerega po oceni komisije, ki je pregledovala SaS, velja ugodna ocena. j g/ ^ k ‘ ; 'p/gv.:,: "Pristop k SaS, ki smo ga pregledali, ocenjujemo kot pozitivnega,. ^redvsem s strokovnega vidika. Res je; da vsebuje nekaj malenkosti, :i bi jih kazalo oziroma bi jih morali zamenjati, poudarjam pa, da iso bistvene in bi lahko vplivale na kvaliteto omenjega SaS. Ta SaS .tam ponuja resnične možnosti nagrajev-anja po delu", je med drugib ocenil SaS tov. Ogrin. . ...’ norej na koncu lahko ugotovim, da smo sprejemali dober samoupravni .porazuin, pa mu nismo verjeli, ali pa nismo hoteli verjeti... %ČKE CIVILHE .ZAŠČITE NAŠIM SODELAVCEM °b dnevu CZ 20= juniju je Lila v gasilskem domu GD Ptuj priložnostna slovesnost„ Na tej slovesnosti so bila podeljena priznanja za izredne dosežke na področju CZo dobitniki značk CZ sta .bila tudi dva naša sodelavca, in sicer ^anc VESELIČ iz TOZD TAP in Franc PETROVIČ iz TOZD KO. Oba_sta iz-^edno prizadevna gasilca IGD AGIS, pa tudi v krajih, kjer živita. To ba izpričuje visoko zavest do družbenega premoženja, ki nam tudi zagotavlja trdnejši jutri. ^estitamo! m zakaj je ustavljeno odstranjevanje panjev Na parkirišču v rajšpovi ulici? Noi podiranju topolov so ostali panji, ki sedaj ovirajo parkiranje avtomobilov. V TOZD Vzdrževanje so se lotili odstranjevanja. Ze na 2acetku je bil potrjen sum, da bo odstranjevanje znatno težje kot so ^icakovali. Zakaj? ^ smo asfaltirali cesto do TOZD TAP, smo močno (najmanj 50 cm) v^li parkirišče. Sedaj nam postane takoj jasno, zakaj panjev^ni navo- v,— ——u panjev_ni mogo- enostavno izruvati. Ostalo je samo eno. Panje odkopati, jih očistili zeidje, peska itd ter jih čim nižje odžagati. Poskusno so tako dva-^ja že odstranili. Zakaj samo dva? Ker jim za..več^nihče več_ne po . di žage (ta se pri takšnem žaganju poškoduje, če že ne uniči), sv i16 pa nimajo. Ta problem, pa tudi siceršnja potreba po motorni ž&gi — cJ C xdi kD V J- CLL1A L -L o / / Ca-u-V Cx iO CAJ_LL vU. V Ca. • rX. v-' J- —c. -J-l z—» ua. v VV w j—1 k- o-o. v v v. J; Sodi žage (ta se pri takšnem žaganju poškoduje, če že ne uniči), svo-pa nimajo. Ta problem, pa tudi siceršnja potreba po motorni ž&gl, >]e TOZD Vzdrževanje narekovalo naročilo omenjene žage. Nov problem? jaS. ni. Obstoja pa obljuba, da bodo pri proizvajalcu motornih žag T0-Koper v štirinajstih dneh uspeli žago nabaviti. Ko bo prispela ža-^a)vbo parkirišče v nekaj dneh očiščeno nadležnih panjev. Torej, pokušajmo še nekaj dni potrpeti in razumeti težave, ki jih navid,ez ni, vendar obstojajo. Jorasa orodij h drugih predmetov delovne organizacije i ;ZA PRIVATNE namene je kazniva ^ splošnem sektorju se dokaj pogosto srečujemo z dejanji,'ko si po-kmezniki brez vsake doku-mentacije odnesejo iz prostorov delovne or~ ^izacije razna orodja, naprave, stroje in podobno zato, da bi sebi komu drugemu s tem opravili določena dela. Menimo, da nam je vsem kano, da takšno dejanje" ni dopustno, da bi se brez vsake dokumentaciji znašale določene stvari in uporabljale. To dejanje predstavlja kr-ktev delovnih obveznosti, predstavlja pa tudi kaznivo dejanje neu-jdvičene uporabe, za katero dejanje je zagroženo glede na ■'/rednost porabljenih stvari do treh let zapora, ali pa celo 6 mesecev do 5 če gre za vrednosti, ki presegajo 50.000 dinarjev. Če že samo po-khsi nekdo tako dejanje storiti, predstavlja to kaznivo dejanje. I temeljni organizaciji AVTOOPREMA - TAP je' pred nedavnim inventurna ^misija napravila inventuro na preskok in pri tem ugotovila, da ne- kateri delavci nimajo pri sebi zadolženih stvari oziroma so jih uporabljali doma pri delu, ali pa celo posojali drugim„ Brez dvoma to dejanj6 p redstavlja kršitev delovnih obveznosti in kaznivo dejanje, za kar ho pokrenjen ustrezni postopek„ Toplo priporočamo vsem zaposlenim,, da ne počenjajo takih stvari, kajb1 tako storjeno dejanje se kot kaznivo dejanje' preganja po uradni dolžnosti in moramo za vsak primer podati prijavo organom pregona. Res je, da se dogajajo primeri, ko zaposleni nujno rabi določeno orodje , stroj ali napravo, ki ga drugje ni mogoče dohiti, V takih primerih je bila do sedaj praksa v delovni organizaciji, da so zaprosili nepo-srednjega vodja, da se jim posodi, in sicer.ob izstavitivi ustreznega dokumenta. Takšna praksa bi naj ostala še v naprej, vendar bi bilo p0" trebno za uporabo računati določeno odškodnino oz, obrabnino. Splošni sektor prosi vse, da se zamislijo ob tej problematiki in možnih posledicah in ravnajo z družbenimi sredstvi tako, kot od njih zahteva naša družba. Splošni sektor NADALJNJI POTEK AKTIVNOSTI ZA IZVEDBO REFERENDUMA L...... : . ... . . . ......... . . ...... L g;" Samo nekaj delovnih dni nas še loči od dneva desetega julija, ko je predvideno odločanje na referendumu o spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, Zaradi tega tečejo tudi pospešene aktivnosti, ki jih je potrebno opraviti še pred referenduma®^ Dne 26, junija je potekel čas za javno razpravo in na tej osnovi je . bila 1. julija seja poslovnega odbora delovne organizacije, na kateri so bile obravnavane pripombe, Pripombe sta d.ali samo dve organizacij'^ ski enoti, to je zbor delavcev Komerciale in splošni sektor, na podih gi razgovora z registrskim sodnikom. Poslovni odbor delovne organiz£j' cije je na tej seji sprejel sklep, da predlaga d.elavskemu svetu delo ne organizacije določitev dokončnega predloga. Delavski svet delovne organizacije bo to točko dnevnega reda obravnaval na seji, ki je sklicana za sredo, to je 3» julija. Ob tej priložnosti povzemam, da smo se odločili iti v spremembe samou" za to je, da bomo lahko na tej osnovi poleg registracije TOZD KOMEN0 ALE izvedli tudi registracijo temeljnih organizacij Velika oprema, ih Vzmetarna, . Glede na navedeno bi bilo potrebno spremeniti naš samoupravni sporazh111 tako : - da se na vseh mestih vnese besedilo TOZD KOMERCIALA, namesto TOZD BLAGOVNI PROMET, - da se prenesejo določena pooblastila za sklepanje kreditnih, investicijskih, nabavnih in prodajnih pogodb na nivo delovne organizacije, - da se poleg direktorja d.elovne organizacije pooblasti za zastopanj® delovne organizacije tudi vodjo nabavnega sektorja in vodjo prodaj" nega sektorja za sklepanje nabavnih in prodajnih poslov, da se je določila glavna in stranska dejavnost TOZD KOMERCIALA,, da se je predvidel sprejem samoupravnega sporazuma, v katerem se po-droneje opredelijo med_seLojne pravice, obveznosti in odgovornosti med delavci združenih temeljnih organizacij in delavci TOZD KOMERCIALA, in da se podrobneje opredeli delo, ki ga bodo opravljali delavci temeljne organizacije KOMERCIALA, Ob lo §a kr Upoštevanju, d.a imamo v tem tednu štiri dni prostega, nam ostane ze~ malo časa, V tej zvezi predvidevamo še izdajo izredne številke naše-vglasila, ki naj bi služila za seznanitev z dokončnim predlogom, kasen bo sprejet na delavskem svetu delovne organizacije. Splošni sektor J? DVEH LETIH SKUPINE C TERAPEVTSKE SKUPINE ZDRAVLJENIH RKOHOLIKOV PTUJ IZ DELOVNE ORGANIZACIJE AGIS PTUJ Nadaljevanje iz prejšnje številke) Detu 1984 smo sprejeli v skupino C šest zdravljencev s svojci. Načel-smo predstavili program dela in nalagali zdravljencem in svojcem ?°stopne obremenitve. Morali so se udeležiti planinskega izleta na Boč ,n Donačko goro ter opraviti spomladanski d_ružinsk.i izlet v naravo^ u~ 1_6ležili so se gledališke predstave in in izleta zgodovinskega društva e:r o nekaterih temah napisali utrinke, svoje vtise ter pripovedovali Sebino prebranih knjig. Nakazali smo tudi pomen jutranje gimnastike in !kupnih stikov zdravljencev in svojcev z naravo in otroki. Imeli smo ^ezalkoholno praznovanje novega leta 1984/35° N Šestih novosprejetih zdravljencev je ob koncu leta obiskovalo skupi-1 s svojcem pet, eden pa je ves čas brez svojca. Od starih članov iz eta 1985 pa je po teh novih obremenitvah skupino zapustilo oziroma so ,Je pogosteje izostajali trije zdravljenci. Med njimi je eden recidi- Iral „ Prvih petih mesecih letošnjega leta, ko smo dokončno soglasno spreje-1 svoj program skupine, 'jo torej obiskovalo skupino sedem zdravijen-z izjemo enega vsi redno s svojci. Izpolnjevali so dokaj redno vse bveznosti, od tematskih nalog do obnov knjig, pisanja dnevnikov in P°zneje tednikov, udeleževanja planinskih pohodov (4) in aktivnega so™ eDovanja obeh v delu skupine, NPos smo na novo sprejeli dva para in enega samega zdravljenca. Od. /h je osamljen zdravljenec sodeloval v skupini le trikrat, nato nas i6 Ua lastno željo zapustil. Eden od dveh parov pa se je udeleževal ■Lub-skega dela le tri mesece, dokler mu ni iztekel pogojni ukrep na jglu. Sedaj torej obiskuje skupino le osem zdravljencev, od teh sedem ,/djio s svojci, ki se zelo aktivno vključujejo v delo skupine in kluba, njimi imamo enega z nad 5 leti abstinence. Štirje imajo nad eno le-'° in trije manj kot eno leto. ^Uemben uspeh je le v tem, da vsi skupino redno obiskujejo s svojci, ^Polnjujejo obveznosti, se tudi izven skupine vabijo na skupna sreča- in so zelo odprti v skupini in'tudi izven nje, dr, Rajko Brglez OBJAVA IZREČENIH DISCIPLINSKIH UKREPOV TOZD VZDRŽEVANJE BERLAK Andrej TOZD AVTOOPRENA ŠPRAH Milica NOVAK MARTIN KRAMBERGER Miran SLAMERSAK Martin VIDOVIČ Jakob ŠIJANEC KETIŠ Alojz LJUBEČ Dušan CAF Stanko DSSS ŠTRAFELA Janez ZOLAR Ivan TOZD VZMETARNA MLINARIČ Janez HORVAT Vlado TOZD VELIKA OPREMA MEZNARIČ Zlatko TOZD ORODJARNA STANET Branko PEČNIK Marjan SALA TEGA TEDNA Javni opomin Javni opomin Prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev Prenehanje delovnega razmerja, delavski svet pa je spremenil na pogojno leto dni Prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo treh mesecev Javni opomin Prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo treh mesecev Javni opomin Prenehanje delovnega razmerja. Delavski.svet je spremenil ukrep na pogojno za dobo enega.le Javni opomin. Prenehanje delovnega razmerja, pop.ojno za dobo treh mesecev. Javni opomin Prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo treh mesecev. Javni opomin TOZD PRECIZNA MEHANIKA KAJNIH Pavla Javni opomin Prenehanje delovnega'razmerja pogojno za dobo treh mesecev Javni cpomin Ko so se nekje pogovarjali o potrebi po pisalnih mizah, je nekdo duh,. "Ne, pisalnih miz pa ne bomo kupovali. Režije je tako ali tako pre^f^ | Za birokrate je znano, da prenesejo vse. Tudi to, da nimajo dela. Kh,, kakor pa ne morejo prenesti tega, da ne bi imeli svoje pisalne mize’