GLASILO KR S C A N S K E G A DELOVNEGA LJUDSTVA
S T E V. 17
LJUBLJANA, DNE 22. APRILA 1937
LETO X.
Lojze Hartman:
Strokovne organizaciji® in uredba o minimalnih mezdah
Ko je minulo 60 dni in je 15. t. m. stopila v veljavo naredba o minimalnih mezdah, nam je nekoliko lažje govoriti o njenem pomenu za delavstvo.
Splošno prevladuje mnenje, da pomeni uredba v celoti velik korak naprej v graditvi socialno-zaščitne zakonodaje v naši državi. Uzakonila je sistematično postopanje pri urejanju delovnih ’ razmer, ki so kolektivnega značaja, česar doslej sploh še ni bilo, in postavila osnovno mezdo ter v zvezi z njo amplitudo (nihajno dolžino), v kateri se more ban gibati, če bo predpisal minimalne mezde v svoji banovini. Ravno tako kot se priznavajo ugodnosti uredbe v splošnem, pa prevladuje med Slovenci in tudi drugod mnenje, da minimalne mezde same še dolgo ne bodo ustvarile za delavstvo takih pogojev, kot so potrebni za njegovo eksistenco, tudi če bi se .postavila v Sloveniji najnižja mezda 3 Din na uro. Po drugi strani pa je treba takoj zopet priznati, da bi se s tako mezdo zboljšal položaj skoro polovici našega delavstva, za. drugo polovico pa pomenil stalno nevarnost, da bodo delodajalci skušali njene višje mezde čim bolj prilagoditi najnižje postavljeni stopnji. S tem je že postavljena morda ena najvažnejših nalog strokovnih organizacij in njili članstva.
V	naslednjem naj opozorim v kratkem, v katerih primerih in do kakšne meje upošteva naredba delavske institucije, bodisi privatnega ali javnopravnega značaja. Na prvi pogled je jasno, da uvaja naredba državo kot tisti faktor, ki odločilno odreja, posreduje in razsoja; je torej izraz težnje po dirigiranem gospodarstvu. Ban postavlja najnižje mezde, posplošuje kolektivne pogodbe na celotne gospodarske stroke, pred državnim uradom se mora vršiti poravnalno postopanje, državni uradnik, določen od bana, predseduje in odloča v razsodišču. Delavskim organizacijam je odrejena nejasna vloga:
1. Po členu 2. naredbe uveljavlja ban minimalne mezde med drugim, »kadar to zahteva interesirana stranka«. Pri tem si je težko predstavljati, da bi delavska stran to svojo zahtevo stavila na kak drug način, kot pa preko svojih strokovnih organizacij ali zbornice. Zelo dvomljivo pa je že, če je iban vezan, da na to zahtevo tudi reagira. Če ne, delavske organizacije najbrž nimajo pravice pritožbe.
2. Kadar ban uveljavlja naredbo (tudi po lastnem nagibu!), je dolžan prej zaslišati tudi delavske organizacije. Ker lahko ban določi najnižjo mezdo med 2 in 3 dinarji na uro, bo tnnogo odvisno od delavskih organi' zacij, da bodo svoje zahteve čim bolje podprle.
3. Če zahteva več kot polovica delavstva gotove stroke, da se sklene Kolektivna pogodba, ki bi naravno določila višje mezde, tedaj je ban dolžan; da najprej pozove olbe stranki, da tako pogodbo skleneta. Če se pogodba ne
sklene, tedaj ban predpiše posebno tarifno skalo za dotično stroko. Zdi se, da je v tej določbi dana strokovnim organizacijam največja možnost, da bodo vzdržale odnosno spravile splošne mezde na tako višino, da bo našemu delavstvu vsaj približno zasiguran eksistenčni minimum. Kakšne važnosti pa bodo za delavstvo strokovne organizacije, bo pa delavstvo takoj uvidelo, če v njihovih sindikatih ne bo organiziranega vsaj polovica delavstva posameznih strok. Pri naših primitivnih razmerah izgleda ta zahteva previsoka, pripomogla bo pa nujno k temu, da se bo delavstvo organiziralo.
4. Najtežja naloga je stavljena strokovnim organizacijam z določbo, da mora pred vstopom v štrajk zaprositi okrajno glavarstvo, da posreduje za poravnavo. Državno oblastvo mora po naredbi nujno razpisati obravnavo'. Če je prva brezuspešna, se mora obravnava ponoviti. Ker je konjunktura ali pomanjkanje dela odločilne važnosti za vstop v štrajk, bo moralo delavstvo strogo paziti na to, v katerem momentu bo zahtevalo posredovanje, kakor tudi na to, da se poravnalno postopanje ne bo zavleklo do momenta, ko bo štrajk že nesmiseln.
5. Najlažja bo naloga strokovnih organizacij v neobveznem arbitražnem (razsodniškem) postopku. Ker je gotovo, da bo tik pred odločitvijo še vedno neporavnano nasprotje med delavskim in podjetniškim stališčem bo
odločal državni uradnik kot predsednik. Ker Lo ta nujno posloval po namerah režima, bo delavstvo kaj kmalu ^poznalo, ali mu je ta naklonjen ali ne.
V	negativnem primeru se bo tega razsodišča posluževalo le takrat, kadar ne bo več drugega izhoda. Neprimerno bolj pa bo zanimalo zadržanje režima delavstvo v državnih, banovinskih in občinskih podjetjih, ki bo odvisno le od razsodišč, ki so zanje edino obvezna, če poravnalno postopanje ne uspe.
Delavske zbornice so pri vseh teh vprašanjih brez vsakega večjega vpliva. Ban jih lahko zasliši, če se mu zdi potrebno, preden uveljavi minimalne mezde, mora jih pa zaslišati v vprašanjih, v koliko je akordno delo potrebno in v koliko je akordna postavka primerna delu.
Delavski zaupniki so omenjeni le v čl. 15., kjer je rečeno, da podpišejo sporazum v poravnalnem postopanju, če so sodelovali pri obravnavah. Verjetno pa so tu mišljeni zaupniki organizacij.
V’sakdo ve, da izdajajo naj višja oblastva mnogo predpisov, ki se malo ali pa sploh ne izvajajo. V koliko se bo izvajala ta naredba, ki ima zakonsko moč, ni mogoče vedeti. Ker je jasno, da pomeni pridobitev posebno za delavstvo v južnih krajih države, ki je, kakor znano, plačano dosti slabše kot naše, in za slovensko podjetništvo, ki bo postalo zaradi bolj izravnanih de-
lavskih plač konkurenčno sposobnejše, se bojimo, da ta naredba ne bo tista, nad katere izvajanjem bo najbolj bdelo oko državnega aparata. Ker je s tem nadzorstvom poverjeno v glavnem oblastvo I. stopnje, t. i. okrajna glavarstva, se zdi, da bo to osebje po svoji diužabni orijentaciji, po strokovni usposobljenosti in zaradi odmaknjenosti tem vprašanjem le sčasoma morda kos tako življenjskim problemom slovenskega naroda.
Eno pa je gotovo: izvajanje naredbe bo največ odvisno od načina dela strokovnih organizacij, ki bodo morale čim trdneje povezati v svoje vrste vse delavstvo, ga izobraževati in posebno vzgajati, da bo vztrajalo v spoznanju vrednosti in potrebe po žrtvah za pridobitev ter tudi ohranitev pravic, ki so nujne za dostojanstvo vsakega človeka. S svojim nastopom pa bo morala strokovna organizacija vedno in vedno prepričevati tudi vso ostalo javnost, da je njen pojav ne samo upravičen, temveč nujno potreben, če se hoče družba občestveno tako urediti, da bo vse služilo čim večji obči blaginji.
Če imajo isti cilj tudi državni oblastniki, tedaj ne bo prav nič potrebno rušenje pravih strokovnih organizacij, temveč bodo nadaljevali delo na graditvi socialne zakonodaje in le s celotno svojo gospodarsko in socialno politiko dokazali, da je naredba mišljena iskreno ter ji le na ta način dali pravo vrednost.
Boi v Črni - KaoSin
Kakor smo poročali v zadnji »Del. Pravici«, je bilo delavstvo zaradi postopanja vodstva podjetja primorano ustaviti delo. Počivali smo pa le en dan. Gospod okrajni glavar Kosi je namreč priporočal zaupnikom, da vplivajo na to, da gre delavstvo na delo, obenem pa obljubil, da bo njegova skrb, da se razprava čiinprej vrši. Ker vemo, da je gospod načelnik zelo dobrohoten in naklonjen upravičenim težnjam delavstva, obenem pa pravičen, smo ga ubogali. Nismo pa naleteli na tako dobrohotnost pri podjetju. Paznik Repše je omenil, da je prilika, da more pokazati svojo moč. Najbrž je zaradi tega odslovil enega delavca. Pozneje se je to popravilo, priobčujemo pa vseeno, da se vidi, kdo dela napete razmere.
V	petek 16. aprila se je vršila razprava na okr. glavarstvu v Kamniku. V začetku so padale precej ostre besede, celo o komunističnih manirah so nekateri govorili. Toda zastopniki delavcev so se držali dobro in tudi dobro zavračali napade. Pod vodstvom g. okrajnega glavarja je pa vendarle nastopilo mirnejše ozračje in se je dosegel sporazum v nekaterih zahtevah. Končno je pa obveljal sklep, da se razprava preloži in sicer zaradi tega, da predlože delavski zastopniki o nekaterih zahtevah natančne predloge. Prihodnja razprava bo v soboto 24. aprila 1.1.
Delavstvo je sicer pripravljeno na sporazum, toda ne brezpogojno. Za osnovne pravice bomo šli tudi v najskrajnejši boj, če bo potrebno.
Kako je s kolektivno pogodbo siavbincev
Po dosedanjih izg.ledih je predvideno, da bo v kratkem prišlo do podpisa kolektivne pogodbe med delodajalskimi m delavskim) organizacijami. Splošni del pogodbe, ki urejuje delovno razmerje in izvajanje socialne zakonodaje, je že izgotovljen in je bil na shodu stavbi riškega delavstva v nedeljo, dne 18. aprila t. 1., tudi soglasno sprejet. Ta del (kolektivne pogodbe je za delavstvo gradbene strdke povsem zadovoljiv in pomenja velik napredek stavbinskega delavstva. Odprto pa je vprašanje drugega dela pogodbe, ki
vsebuje plače delavstva v gradbeni stroki. V pogledu plač obstoja še precejšnja razlika med zahtevami delavstva in ponudbami delodajalcev. Že sedaj je jasno, da plače ne bodo enake za vso banovino, marveč se bodo delile na kategorije po krajevnih življenjskih in gospodarskih razmerah. Ljubljana in bližnja okolica bo v iprvi kategoriji. Velika večina ostalih mest in ikrajev pa v drugi kategoriji. — Stavbinsko delavstvo je na zgoraj navedenem shodu pooblastilo' zastopstva svojih1 strokovnih organizacij, da‘ se pri na-
daljnjih pogajanjih držijo meje višine plač med Din 3.75 do Din 5.75.
Pogajan ja za višino plač so bila predvidena za torek, dne 20. aprila. Ker so pa med tem časom nastale nove zapreke, se bodo pogajanja vršila v petek, dne 23. aprila t. 1. Upamo, da bo prišlo tudi v tem pogledu med obema strankama do zadovoljivega sporazuma, katerega brez dvoma naše stavbinsko delavstvo želi in pričakuje. Dobra stran te (»godbe bo zlasti v tem, da ne bo pogodba odvisna od posameznega delodajalca v pogledu podpisa in izvajanja, ker bo z delodajalske strani pogodba podpisana, od njihovih organizacij in bo veljala za vse delavstvo v dravski banovini.
Jugoslovanska strokovna zveza bo kot dosedaj stremela in si prizadevalu, da ,pri de čiinprej do sklenitve pogodbe,, ki bo prinesla delavstvu novih izboljšanj pri delu in plači.
Iz centrale
Nekatere skupine še niso imele .red!-nih letnih občnih fcborov. Odbore naprošamo, da te občne zbore še tekom tega meseca skličejo in izvedejo. Izvedba teh' krajevnih občnih zborov je potrebna zaradi tega, ker bomo v aprilu in maju 'm vedli občne zbore strokovnih zvez, za' katere morajo biti izvoljeni v dmiehr pravil za to določeni delegati.
Obenem prosimo vse one skupine, katerih občni zbori so se že vršili, pa nam še niso poslale seznama izvoljenih odborov, da nam le-te v najkrajšem časti pošljejo. Pri poročilih ,[>a prosimo, da na1 vedete funkcijo, katero ihia odbornik, ka*-kor tudi njegov točen naslov.
titaj in Širi Delavsko pravico!
Peter LanVbaTdo:
Stavbinci naj izvedo resnico
Ker sem kol predstavnik Jugoslovanske strokovne zveze sodelovali do malega pri vseh dosedanjih akcijah stavbinskega delavstva za ureditev delovnih in plačilnih razmer potom kolektivne pogodbe, si dovoljujem v kratkem objasniti objektivno stališče, ki sem ga zastopal pri vseh razpravah za uresničenje upravičenih zahtev stavbinskega delavstva. To pojasnilo pa .ni namenjeno kaki agitaciji, marveč hočem le razbliniti laži in demagogijo, katero prav vneto razvijajo neki ljudje, ki pripadajo Savezu gradje-vinskih radnika, in to čisto z določenim namenom.
V	letu 1936 se je v Sloveniji j>ojavila podružnica Saveza gradjevinskih radnika, ki ima svoj sedež v Belgradu. Ta organizacija si je hotela osvojiti monopol nad 8tavbin.skim delavstvom v dravski banovini. Poleg vseh mogočih praznih fraz, demagogije in laži ji je za agitacijo služilo prav posebno to, da so predložili zahteve po zvišanju plač, ki so bile za delavstvo zelo privlačne. Ne rečeni, da so bile zahteve pretirane, vendar je bilo vsakemu, ki količkaj pozna obstoječe razmere, takoj jasno, da takih zahtev ni mogoče uveljaviti. Stavbinsko delavstvo je bilo s temi zahtevami v mesecu juniju 1930 pahnjeno v stavko, katere rezultati so znani. Če bi pa v tedanjo borbo še pravočasno ne posegle ostale strokovne organizacije, bi bila sigurno vsa započeta akcija docela propadla.
Tedanji sporazum je bil sprejet med delodajalci in vsemi delavskimi strokovnimi organizacijami, ki je ob zaključku stavke določal, da se bo do novega leta 1937 sklenila kolektivna pogodba za slav-binsko delavstvo vse banovine, s katero naj bi se dokončno uredilo delovno in plačilno razmerje v gradbeni stroki. Ta pogajanja pa so se pričela sicer precej pozno, že po 'končani sezoni, vendar je bilo še vedno mogoče, da bi se pogodba sklenila še pred novim letom 1937. Med pogajanji, ki so predvidevala, da bo prišlo do zadovoljivega sporazuma in do izboljšanja plač, pa je prišlo vmes nekaj, kar je dalo delodajalski strani povod, da je pogajanja za sklenitev pogodbe odklonila, dokler se ta zadeva ne uredi. Ker Savez gradjevinskih delavcev, ki je to prekinitev zakrivil, gotovo ni svojemu članstvu poročal resnice, zakaj so se 'ustavila pogajanja, naj povem to jaz.
Savez je izrabil neko smrtno nezgodo delavca, ki se je pripetila pri javnih delih, in je izdal Okrožnico, v kateri je vse gradbene delodajalce brez izjeme obsodil kot nenasičene kapitaliste, češ da so krivi takih nezgod. Tudi ta okrožnica je imela svoj namen, dosegla pa je ravno nasprotno in je gradbenemu delavstvu mnogo škodovala. Smrtne kakor vsake druge nesreče, pa naj jih zakrivi kdorkoli, se po mnenju objektivnih ljudi ne smejo izrabljati za agitacijo med delavstvom. Tak način agitacije mora obsojati vsaka resna delavska strokovna organizacija. Na tisti razpravi, ko so delodajalci prav zaradi te okrožnice odrekli vsaka nadaljnja pogajanja, sem kot predstavnik JSZ skušal vplivati na delodajalce, da gredo preko tega dogodka v nadaljnja pogajanja za sklenitev pogodbe. Izjavil sem sledeče:	s*
Obžalujem vsako nezgodo pri delu, toda za obsodbo prizadetih krivcev pa je kompetentno le sodišče in oblasti, ki so v to poklicane. Dodal sem, da se ne strinjam s tako obsodbo, ki je bila navedena v omenjeni okrožnici, in to še zlasti, ker je bila izdana v času, ko so bila .pogajanja za kolektivno pogodbo v najlepšem teku. Pristavil sem še, da zaradi ene nezgode, pa četudi bi jo zakrivil delodajalec, ne gre obsojati pri tem vseh delodajalcev, kakor se na drugi strani ne more obsojati vseh delavcev, da so pijanci, če se je ugotovilo, da' eden ali drugi pride celo ha delo v vinjenem stanju.
Ko je Savez uvidel, kako veliko napako je storil e svojo okrožnico, katere vsebino in način so obsodile vse ostale strokovne organizacije in tudi Delavska zbornica, zato so šli gotovi ljudje na delo, da pozornost delavstva obrnejo drugam, da se jne bi izvedelo, kdo je zakrivil ustavitev pogajanj za pogodbo. Moje izjave, katere upam vsak čas in povsod ponovili, je nekdo od Saveza preobrnil in to zopet z določenim namenom. Danes se med stavbinci govori, da sem na razpravah držal z delodajalci in da 6em delavstvo obsodil s pijanci. Iz gornjega je razvidno, da 60 to navadne laži, s katerimi ee zakriva resnica. Laž se z lažjo zakriva, resnica pa mesta nima, 'to je parola teh gospodov sodrugov. Ali stavbinsko delavstvo ve, da je bilo pred to okrožnico predvideno, da bodo delodajalci pristali na zvišanje plač vsaj za 10% od sedanjih, ki so določene v znanem sporazumu? Ali stavbinsko delavstvo ve, da so pozneje po trimesečni prekinitvi pogajanj delodajalci
predlagali namesto zvišanja znižanje plač iz razlogov, da so medtem delodajalci prevzeli večino del za leto 1937 še po starih m e z d a h in da zato ne morejo pristati na zvišanje plač?
Sliod stavbinskega delavstva v nedeljo, dne 17. aprila, v DZ v Ljubljani je jasno pokazal, kako daleč je stavbinsko delavstvo preslepljeno zaradi demagogije in laži gotovih sodrugov. Resni in stvarni strokovničarji obžalujemo tako organizacijo, še bolj pa delavstvo, ki naseda lažem, ki mu jih podtikajo vodilni sodrugi. Mnogo bolj na mestu bi bilo, če bi se ljudje, ki predstavljajo Savez, raje kaj učili, da bi na pogajanjih z delodajalci pokazali, koliko znajo zastopati delavske interese, in da jim ne bo treba tarnati, če slučajno jaz nisem navzoč pri eni razpravi. Zastopniki Saveza prav dobro vedo, da sami niso niti kompetentni, niti, sposobni za vodstvo takega gibanja, zato so naprain zastopnikom ostalih organizacij, ki sodelujejo pri tej razpravi, zelo vljudni, toda na zunaj med delavstvom pa uganjajo demagogijo, izvajajo teror in dokazujejo, da je samo njihova organiza-
Minister za soc. politiko je izdal dne 15. t. m. navodila k zgoraj navedeni na-redbi, ki določajo minimalne mezde, dokler jih ne predpišejo bani za svoja področja. Po teh navodilih znaša najnižja plača na uro za nekvalificirane delavce nad 18 leti v krajih preko 5000 prebivalcev Din 2.—; v krajih pod 5000 prebivalcev za enako delavstvo v obrti in trgovini Din 1.80.
Za nedolotne delavce pod 18 leti v mestih nad 5000 prebivalcev Din 1.50; v mestih pod 5000 prebivalcev Din 1.35, in sicer za delovni čas, kot je po predpisih dovoljen.
Pod točkami 7., 8., 9., 10 Navodil se določa meja, v kateri sme ban predpisovati najnižje mezde. V točki 7. je predpisana meja od 10% pod osnovno mezdo do 50% nad osnovno mezdo v krajih nad 5000 prebivalcev za nekvalificirane delavce nad 18 leti starosti. Ker znaša osnovna mezda po naredbi Din 2.—, je možna določitev minimalne mezde od Din 1.80 do Din 3.— na uro.
Ista meja bi morala veljati za delavstvo v krajih pod 5000 prebivalcev v trgovini in obrtu v smislu t. 3. čl. 2. Nared-be. V Navodilih pa je vzel minister za podlago zgoraj navedeno najnižjo mezdo, t. j. Din 1.80, ter dopustil znižanje na 90% te mezde, namesto da bi se držal določila Naredbe, po kateri ne sme biti mezda nižja kot 90% osnovne mezde. (Konkretno je torej postavil najnižjo mejo na Din 1.62, namesto na Din 1.80. iKer ima Naredba zakonsko moč, zato to določilo, ki ga je izdal le minister, ne more imeti pravne veljave.
Za nekvalificirano delavstvo pod 18 leti starosti pravilno določajo Navodila, da dnevnica ne more biti nižja kot 75% postavljene najnižje mezde za delavce nad 18 let starosti, t. j. od Din 1.35 do Din 2.25. Ker pa je za delavstvo.v krajih pod 5000 prebivalcev v trgovini in obrtu minimalna mezda prenizko odmerjena in ker se ravna mezda nedoletnega delavstva po lej mezdi, zalo je tudi minimalna mezda nedoletnega delavstva prenizka,
V industriji in bankarstvu Jugoslavije je inozemski kapital udeležen iz na-
slednjih držav:		
Francija	1.092.5 mili j. dinarjev	
Anglija	879.3 »	•>
ČSR	774.6 >	3
Amerika	538.5 >	»
Italija	490.1 »	' >
Avstrija	359.4 »	>
Belgija	229.7 »	>
Ogrska	183.9 >	>
Švedska	107.8 >	>
Holandska	78.9 »	>
•Nemčija	54.9 »	»
Belgija	21.9 »	>
Od 985 industrijskih in		615 bančnih
podjetij so v rokah in pod kontrolo inozemskega kapitala 304 industrijska podjetja in 24 bank.
Dotok in moč inozemskega kapitala v Jugoslavijo je razviden tudi iz naslednje primerjave:
1.	Vpisan kapital vseh industrijskih .podjetij Din ‘8.401,000.000 (od tega ino- ' zemskega kapitala Din 2.31'5,400.000).
cija prava in edina, ki se bori za izboljšanje položaja stavbincev. Mi zbiramo o tem podatke, gospodje sodrugi. Časi nasilja in terorja v delavskih vrstah so minuli. Danes smo zmožni, da se odločno postavimo v bran proti vsakomur, ki ovira delavstvu svobodo organiziranja. Ali se zavedate, da je ravno isti teror, ki ga izvajate med stavbinskim delavstvom, razbil marksistične organizacije pri nas?
Upam, da bom vse svoje besede in vsa dejanja, ki sem jih izrazil in storil kot predstavnik JSZ, vselej in vsak čas lahko zagovarjal pri delavstvu, zlasti pri onem delavstvu, ki se je že kaj naučilo in ki zna samostojno misliti in .razumevati razmere časa. Smelo tudi trdim, da ima ravno Jugoslovanska strokovna zveza po svojem zastopstvu veliko zaslug, da je splošna kolektivna pogodim stavbinskega delavstva- še dokaj zadovoljiva. Pri tem ne iščemo prav nikakega priznanja, iščemo le resnico, ki je sestra pravice, ne glede na to, kaj bodo rekli tisti, ki imajo pri vsakem gibanju in pri vsaki stopnji svoje posebne namene.
ter mora pravilno znašati Din 1.35 do Din 2.25, namesto Din 1.215 do 2.025.
Ta nepravilnost v Navodilih bo prišla do izraza šele tedaj, kadar bi ban določil minimalne mezde posebej za kraje pod 5000 prebivalcev, in to za delavstvo v trgovini in obrtu.
Zaslužek pri akordnem delu ne sme biti nižji od zgoraj navedenih mezd. Kadar je s kolektivno ali individualno pogodbo določena višja mezda, velja ta. Če ban predpiše mezde za kvalificirane delavce s tarifno skalo, tedaj ne sme biti najnižja mezda nižja, kot je najvišja nekvalificiranega delavstva. Za kvalificirano delavstvo v industriji pa se smatra delavec s strokovno izobrazbo po o. z.; delavec, ki opravlja posle, za katere je strokovna izobrazba potrebna, odnosno kdor opravlja take posle, za katere je potrebno posebno učenje in daljša praksa; delavec, ki ga delodajalec prizna za kvalificiranega. V spornih slučajih odloča ban. Kadar ban določa mezde, ne sme delati načelne razlike med spolom, temveč se mora držati načela: enaka nagrada za enako delo.
Kjer se praznuje angleška sobota, se pri 48 urnem delovnem tednu ne more zahtevati zvišana mezda za delo preko 8 ur na dan. Pri mesečnih plačah se računa na mesec 25 delavnih dni. Ban odreja vrednost plače v naravi po zaslišanju zbornice.
Kadar zahtevajo stranke, da se določi najmanjša mezda za kako gospodarsko panogo {industr., obrt, trgov, itd.), tedaj lahko nastopajo kot interesirane stranke: sindikalne organizacije dotične panoge ali sitroke, če velja njihova organizacija za teritorij banovine, ali pa delavska zbornica. Na strani poslodavcev pa svobodne in prisilne organizacije ter zbornica. (Primerjaj uvodnik toč. 1.)
V	primeru arbitraže morajo sporne stranke določiti [>oleg zastopnikov tudi njihove namestnike, ki morajo vsi skupaj stalno prisostvovati vsem razpravam in javno glasovati. Stroške postopanja, ki se vrši navadno v banovinskem mestu, nosijo stranke same.
2. Vrednost investiranih strojev, transportnih sredstev in nepremičnin v jugoslovanski industriji Din 5.173,100.000 (od tega inozem. kapitala 1.772,100.000 dinarjev).
3. Skupni znesek kratkoročnih kreditov v Jugoslaviji Din 4.496,800.000 (od tega inozemskega kapitala 2.865,900.000 dinarjev).
Poselska zveza
Služkinje. Poselska zveza v Ljubljani priredi prihodnjo nedeljo (25. aprila) izlet na Šmarno goro. Zbirališče bo točno ob pol 3 popoldne pri »Figovcuc na Tyr-ševi cesti. Od tam se peljemo z električno železnico do Št. Vida. Z nami pojde gospod duhovni voditelj in pevski zbor služkinj. Takoj po prihodu na Šmarno goro bomo imeli v cerkvi pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Vabimo vse služkinje, da bo več zabave in poštenega razvedrila. Če bo 6labo vreme, se izlet ne bo vršil.
Rudarji
Trbovlje. V nedeljo, dne 18. aprila t. m., se je vršil občni zbor naše skupine. Po poročilih starega odbora je govoril tov. tajnik J. ‘Rozman, ki je predvsem poudarjal organizatorično stran in naloge odbora do organizacije in do članstva ter na drugi strani, kake dolžnosti ima članstvo do svoje organizacije. Vsak odbornik naj izvršuje svoje funkcije točno lin mu poverjeno nalogo ne odlaša, ker s tem delo v organizaciji trpi. Zaupniki naj bodo hrbtenica odbora, ki naj bodo v stalnem stiku s članstvom v svojih rajonih, da jih v vsem tekočem lahko sproti obveščajo. Občni zbor je posetil tudii duhovni vodja naše skupine č. g. Korban. Pri volitvah odbora so bili soglasno izvoljeni: Predsednik:	Križnik Filip, namestnik: Kralj
Franc, tajnik: Dolar Jože, namestnik: Dolar Viktor, blagajnik: Zupan Franc, namestnik: Simončič Franc. Preglednika: Renko Miloš, Kunsti Ferdinand. Odborniki: Jesih Adolf, Spil er Franc, Kralj Franc. Zaupniki: Hostnik Ivan, Hočevar Anton, Fajdiga Božidar, Merzcl Franc, Vengust Franc, Dovnik Anton, Kapi Anton. Delegata za glavni občni zbor sta Križnik Filip in Jesih Adolf. Zaupniški kader se je precej razširil. Pritegnili so se saniii mlajši in agilni tovariši, ki se bodo z veseljem oprijeli dela v skupini, ker se zavedajo, da je mogoče izboljšati delavski položaj edino le v močni strokovni organizaciji JSZ.
Zagorje. V nedeljo, dne 25. aprila, se bo vršil sestanek vsega članstva, tako rudarjev, kakor tudi apneničarjev. Sestanek bo zelo važen, zato naj se ga vsak sigurno ude,leži in poskrbi tudi za udeležbo drugih. Za člane apneničarskega delavstva je še prav posebna dolžnost, da pridejo, ker se jim bo obrazložila sprememba stare kolektivne pogodbe. Treba pa je tudi, da mu bodo sami obrazložili in predočili vse potrebno k pogajanjem, da bo tako lahko pravilno zastopal interese vašega dela. Dalje se bo tudi sklepalo na sestanku o letošnjem izletu dne
1.	maja. Naj bo letošnji 1. maj nekakšen skupen družinski izlet. Skupina bo poskrbela, da ne bo izlet vezan z velikimi stroški, ki jih članstvo ne zmore. V nedeljo torej vsi na sestanek. — Poročil se je tov. Skrabar Peter, član skupine rudarjev, z gospodično Ključevsek. Izbral si je tovarišico iz ugledne krščanske družine. — Iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova!
Tekstilno delavstvo
Tržič. V nedeljo, dne 18. t. in., se je vršil 26. redni občrai zbor naše skupine JSZ. Udeležba ni bila prav velika, toda tisti, ki so prišli, so pokazali, da jim ne manjka poguma in vztrajnosti za nadaljnje delo. Iz poročil dosedanjih funkoijo-narjev smo jasno videli vse, ne majhne težave in zapreke, s katerimi se je morala skupina preteklo leto boriti za svoj obstanek. V imenu centrale je podal izčrpno poročilo tov. Grošelj, kateri nami je v lepih besedah orisal delo, trpljenje in uspehe naših tovarišev po drugih skupinah. Poudarjal in z jasnimi dokazi je podpiral potrebo strokovne organizacije v današnjih, za našega delavca vse prej kot pa prijetnih razmerah. Vsi navzoči so se iz njegovega poročila navzeli trdne volje, dviig.nilti in razširiti našo organizacijo jx> vseh tržiških obratih. Piri volitvah je bil po večini izvoljen stari odbor, kateri je že v preteklem letu pokazal, da bo kos svoji nalogi, kaitera gia čaka. Priporočamo vsem tistim, kateri so že prerokovali smrt naši skupini, in vsem tistim, kateri so jo že naprej z vso sigurnostjo barvali zeleno, da vzamejo gornje poročilo no znanje in naj vedo, da bo tr-žiško delavstvo ostalo v krščanski delavski organizaciji, ki jo je ustanovil dr. Janez Ev. Krek.
Kranj. V nedeljo, 2. maja, bo ob 9 dopoldne ustanovni občili zbor Strokovne skupine tekstilnega delavstva v Kranju. Občni zbor bo v prostorih Delavskega doma. Tovariše in tovarišice iz tekstilnih tovarn že danes opozarjamo, da se tega zbora udeležijo.
Delavska pravita
liha j a vsak četrtek popoldne, v slučaju prauiika dan prej • Uredniitvo In uprava: ■Ikloilčeva c. 22 I • Nehanklrana plima >• a« sprejemajo • Oglasi, reklamacija la naročnina na upravo: Mlkloilčava cesta 22/1 • Oglasi po ceniku • Telefoa nii • itevllka čekovnega račuaa 14.M0
Peaameana itevllka Din 1'— • Cena: za 1 mesec Din 4-—, za četrt tata Dla 1*.—> sa pol lata Din M*—, za calo leto Dla za Inozemstvo stane meseča« Din N-
Vrejnje in za aredalitvo odgovarja iMsfcardo Pater • Izdaja za kcazorcl) Delavske Pravica: •. tamer • Za Jago-slovaaeke tiskarne v IJabljaal: I. Ceč
Navodila
za izvrševale uaredbe o minimalnih mezdah
Inozemski kapital v Jugoslaviji
2
Klepar S
Ljubljana. V nedeljo, dne 18. aprila, je imela naša skupina svoj redni letni občni zl)or. Udeležba je bila sicer zadovoljiva, vendar bi želeli, da bi prišli tudi listi tovariši, kateri dosedaj še niso organizirani. Na občnem zboru smo poleg poročil obravnavali tudi vprašanje kolektivne pogodbe. .Kolektivna pogodba je predložena, in sicer smo jo predložili Združenju. Rok, katerega smo stavili za odgovor, je pamreč že potekel in bomo po vsej verjetnosti morali zahtevati tozadevne razgovore potom oblasti.
Tov. Fajfar nas je kot zastopnik centrale bodril k delu. Kolektivna pogodba bo dobra le v tem slučaju, ako bomo 100% organizirani, kakor tudi, ako se bomo zavedali svoje odgovornosti, katero imamo na prani organizaciji in delavstvu kot celoti. Za volitve je bilo precej zanimanja. Izvoljeni so bili naslednji tovariši: Pauer Ivan, Grubič Gvido, Lukner Franc, Mauser Fi ton, Oven mar Jože.
Kranjskemu tekstilnemu delavst¥i
Pred oblet«.c© teši$2;'ne stavke
ES
<111, VJIUOIV VI'1UW,
<'ranc, Hiršman Jože, Ferjan An-n Anton, Čertanc Franc in Kra-
Lesno delavstvo
Duplica. Na zadnjih dveh. sestankih smo obravnavali poleg drugih važnih zadev tudi vprašanje 0-UZD, kakor je ugotovila revizija. 'Previšnje odtegljaje je bilo podjetje sicer pripravljeno izplačati, vendar pa ni hotelo dati na razpolago moči, ki bi to izračunale. Izjavilo je, da damo to lahko računati sodišču, ali pa da rešimo kompromisno. Naš odbor in zaupniki so izdelali nekaj predlogov, katerih zadnjega je osvojilo tudi delavstvo na našem sestanku dne 24. marca t. 1. S tem predlogom se je ta zadeva rešila še nekako razveseljivo. Sporazum je že vsestransko podpisan, ter ga, je podpisala tudi druga še obstoječa organizacija, čeravno je zadnji dan odpovedala skupni sestanek, v tej zadevi. Ta sporazum je za delavstvo tovarne velik korak naprej, saj zboljšuje in urejuje interese vseh zaposlenih delavcev. — Da delavstvo ne bo zahtevalo več previšnjih odtegljajev za OUZD, je v ostalih točkah določeno: do 20. maja bo gotova 'kopalnica s prho, ki bo na razpolago vsem zaposlenim delavcem; do 10.. t. m. se bodo plače uredile glasom kolektivne pogodbe, sicer plača podjetje za vsak teden zamude 100 Din v fond zaupnikom. To velja tudi za kasneje. Kazenski fond bodo računsko upravljati zaupniki ter ga sporazumno 44 podjetjem porabi li v socialne potrebe zaposlenih delavcev. Dosedaj tega še ni mio. v slučaju dopustov in odpustov pridejo v poštev najprej neorganizirani, da ne bodo kakor troti v panju. Nemirov pa največ delajo. Dalje je še važno, da v podjetju ne bo več kot 10—15% mladoletnih delavcev, sedaj pa se ne smejo več zaposliti v podjetju izpod 16. leta starosti, to pa iz zdravstvenih razlogov. Podrobno bomo obravnavali ta sporazum na rednem sestanku ter ga bomo tudi prečrtali. — Apeliramo na g. upravitelja, zlasti pa obratovodjo, da naj veaj podpisani dogovor drži tudi v praksi. Ako se priznavajo zaupniki in organizacije, naj se pri posredovanjih tudi dejansko upoštevajo, ker prihajajo s potrebami in zahtevami vseh zaposlenih. Mirno sožitje naj se nikar ne kvari s samovoljnim ravnanjem g. obratovodje. Delavstvo je soustvarjajoči faktor v podjetju, zato pa hoče tudi po svojih zastopnikih soodloče-vati v zadevah, ki se ga tičejo!
Begunje pri Cerknici. Delavstvo lesne tvrdke A. V. Meden je v ponedeljek, dne 9. apnla, po skoraj 4-tedeneki stavki zopet pričelo z delom. Med podjetjem in Jugoslovansko strokovno zvezo je bil 6 posredovanjem sreskega načelstva v Logatcu dosežen sporazum, ki je bil za delavstvo zadovoljiv. S tem sporazumom se bodo izboljšale plače za 50 par na uro dalje bo podjetje uveljavilo delovni red’ in izvajalo socialno zaščitno zakonodajo.
Potrebno je, da ob zaključku tega gibanja spregovorimo nekaj besed na račun ene in druge strani." V prvi vrsti je treba ugotoviti, da so taki spori, ki občutno zadevajo interese obeh strani, samo posledica neurejenih delovnih razmer in neuvaževanje upravičenih zahtev delavstva s strani podjetja. Zal, da delodajalci Često nočejo razumeti, da gospodarski uspehi podjetja v veliki meri zavise od zadovoljnosti delavstva. Zadovoljstvo delavstva pa se ustvarja s- tem, da se da delavstvu možnost veaj skromnega preživljanja, kar je neobhodno potrebno za ohranitev zdravja Ln delovne sposobnosti. Pa tudi delavstvo se mora pri takih gibanjih nekaj naučiti. Predvsem mora spoznati, da se v svojih ukrepih nikdar ne sme prenagliti, zlasti če ni sigurno potrebne solidarnosti, ki mora vladati pri takih gibanjih med delavstvom. Poeebno pa ni na mestu, da se posamezni delavci med stavko s svojim nastopanjem vedejo nekorektno in dajejo izjave, ki s stvarnostjo gibanja nimajo ničesar skupnega.
Naša iskrena želja je bila, da bi se nastali spor mirnim potom poravnal. V to •vrho smo pod vzeli vse razpoložljive mož-
Preteklo leto je bilo za tekstilno delavstvo leto težkih borb in preizkušenj. Vse, kar je tekstilno delavstvo v teku zadnjih let občutilo zaradi neizvajanja delavske socialne zakonodaje in drugih nedopustnih dejanj, kakor tudi znižavanja delavskih plač, je dalo delavskim strokovnim organizacijam mnogo misliti. Na drugi strani se je pa med delavstvom ustvarjalo ozračje, ki ni moglo roditi nič dobrega. Vse to je dalo povod, da so strokovne organizacije pričele s temeljitim delom na proučevanju razmer in delu za kolektivno pogodbo. Na nešteto sestankov je Jugoslovanska strokovna zveza klicala delavstvo, da s tem pripravi in izvežba svoje članstvo za predstoječe delavsko gibanje. S tem je naša organizacija hotela, da v skupnem delu čim več doprinese v prospeh tekstilnega delavstva. Seveda velika večina delavstva za to ni imela nobenega razumevanja. V takih okoliščinah so se pričela pogajanja na banski upravi za enotno kolektivno pogodbo. Delavstvo je bilo treba pripraviti na predstoječe mezdno gibanje. Zato se je vršil shod na »Stari Pošti«, katerega je sklical centralni tarifni odbor za tekstilno delavstvo. Shod, ki je bil v zgodovini kranjskega delavstva največji, je izzvenel v delavski skupnosti in enotnosti. Kazalo je, da delavstvo pristopa k pravi delavski borbi za izboljšanje svojih življenjskih interesov.
Drugi dan na to pa je izbruhnila po vseh kranjskih tekstilnih tovarnah stavka. Ali je bila stavka pravilna ali ne in kdo je stavko povzročil, ne bomo v tem članku raziskovali. Resnica je, da stavke niso povzročile strokovne organizacije, ter s tem tudi ne morejo za stavko nositi nobene odgovornosti. Posebno JSZ je bila po svojem zastopniku v centralnem tarifnem odboru proti vsem tistim, kateri so skušali z delavstvom delati razne poizkuse sebi v korist.
Kljub temu so strokovne organizacije, združene v centralnem tarifnem odboru, šle takoj na delo in pripravile vse potrebno, da so 6© drugi dan stavke pričela pogajanja. Na teh pogajanjih so bili navzoči zastopniki delavstva iz vseh kranjskih tekstilnih tovarn. Na ta način so vsi ti zastopniki delavstva kot soodloču-joči faktorji lahko popolnoma svo-bodno odločali o usodi stavkujočega delavstva. Pogajanja so se uspešno končala v popoln uspeh delavske delegacije. Zato so delavski zastopniki sklenili sklicati za stavkujoče tekstilno delavstvo še isti večer shod, kjer bi delavstvu pojasnili uspeh pogajanj. Nadalje so delavski zastopniki sklenili predlagati delavstvu, naj gre prihodnji ponedeljek na delo, ter naj pri delu čaka na nova pogajanja, katera so bila od oblasti določena za 28. avgust.
Vsak, kdor je resno motril to spontano delavsko enotnost in vrhu tega videl uspeh pogajanj, je brez vsakih okoliščin dejal, da mora delavstvo iz tega upravičenega mezdnega boja doprinesti popolno zmago. Toda stvar se je zasukala povsem drugače. Prišlo je tisto, kar bo še leta in leta škodovalo kranjskemu
n osti. Prav tako je naša iskrena želja, da bi vladali tudi v bodoče med delavstvom in delodajalci čim boljši odnošaji, da ne pride do nepotrebnih borb in medsebojnega sovražnega razpoloženja, ki prinaša samo škodo na obeh straneh. Delodajalci morajo pač spoznali, da je poleg »cesarju, kar je cesarjevega« treba dah tudi delavcu, kar je delavčevega, to je potrebni zadostni kruh in tudi moralno upoštevanje.
delavstvu. Delavstvo, namesto da bi sledilo svojini strokovnim organizacijam, je kratkoinalo ostalo v tovarnah. Vso škodo, ki jo vsled tega danes delavstvo ima, nosijo dotični, ki so delavstvu nepravilno poročali o poteku pogajanj. Vsled toliko pre-stanih šikan, katere je delavstvo zadnja, leta moralo prestati po kranjskih tekstilnih tovarnah, je delavstvo s strahom sledilo vsemu, kar se je odločalo o njegovi usodi. Ravno vsled te bojazni pa je bilo še bolj dostopno demagoškim besedam gotovih delavskih »fiihrerjev« ki so to slabost delavstva uporabili za to, da je delavstvo odpovedalo disciplino delavskim strokovnim organizacijam. Niso pa ti ljudje pomislili, koliko so delavstvu škodovali, ko so ga privedli do tega usodepolnega koraka. Delavstvo je s tem izgubilo svoje zakonito zastopstvo — strokovne organizacije. Najbolj so bili tega veseli podjetniki kranjskih tekstilnih tovarn, ker so v delavstvu videli samo množico neorganiziranih in nediscipliniranih ljudi. Danes pa skoro ravno isti ljudje, ki so največ škodovali ne samo kranjskemu tekstilnemu delavstvu, ampak vsemu tekstilnemu delavstvu v Sloveniji, skušajo to krivdo odvrniti od sebe, češ, strokovne organizacije so krive, da se danes tekstilno delavstvo nahaja v tako težkem in brezupnem položaju.
Nastane vprašanje, kaj je delavstvo s podpisom enotne kolektivne pogodbe pridobilo? Kljub vsem težkim okoliščinam je delavstvo priborilo kolektivno pogodbo, v kateri je zajamčena del. soc. zakonodaja. S to pogodbo so delavstvu dane enotne temeljne urne plače v vsej tekstilni industriji. Na račun delavskih plač se je namreč ravno v tekstilni industriji izvajala največja konkurenca.
Zaradi enotnih temeljnih urnih plač, ki so zajamčene v kolektivni pogodbi, bo ta umazana konkurenca kolikor toliko odpravljena. Tudi delovni čas je v kolektivni pogodbi zajamčen. Delavstvu so zajamčena določila §§ 219.—221. obrtnega zakona. Vsak trezno misleč delavec vidi, da je s kolektivno pogodbo le nekaj pridobljenega. Ustvarjeni so temelji za izboljšanje delavskega položaja po tekstilnih tovarnah, dani so pa tudi pogoji za novo in boljšo pogodbo.
Dejstvo, katero najbolj porazno vpliva na delavstvo, pa je, da podjetniki ne izvajajo kolektivne pogodbe. Izvajajo jo le v toliko, v kolikor jih delavstvo v to primora. Na ta način so tekstilni podjetniki najbolj udarili delavstvo. Je to pač njihov namen, da v delavstvu ubijejo smisel za strokovno borbo. Dobro so se namreč zavedali, da gre to v korist samo njim samim. Med delavstvom je treba ustvariti nezaupanje do strokovnih organizacij, ubiti smisel do delavske skupnosti, ker le na ta način bo delavstvo še nadalje brez ugovorov in protestov služilo. Tu mora delavstvo presekati s preteklostjo in se dokopati do spoznanja, da tudi najboljša pogodba nič ne koristi, ako delavstvo ni enotno in organizirano. Po podpisu pogodbe se šele začne borba za njeno uveljavljenje.
Kranjsko delavstvo pa, ker ni imelo v tem pogledu prave jasnosti, je, namesto da bi se še bolj strnilo v strokovnih organizacijah, te pustilo. Zato so posledice veliko težje in hujše. Kakor brez dela ni jela, tako brez strokovne organizacije ni in ne more biti izboljšanja delavskega položaja. Zato delavci in delavke, v organizacijo, ki bo čuvala in branila vaše interese. Vsi v Jugoslovansko strokovno zvezo!
in p© svetu
V Zagrebu je v nekem študentovskem domu prišlo do krvavega spopada med dvema skupinama študentov. Večja skupina je z noži navalila na manjšo med vzkliki: »Doli s komunisti!« En levičar je bil smrtno ranjen in je kmalu umrl, dva druga pa sta težko ranjena. Policija je več napadalcev kmalu prijela, drugi pa so se poskrili in zbežali iz mesta.
Turški ministrski predsednik in zunanji minister sta potovala preko Kragujevca in Kraljeva ter Sarajeva v Boko Kolorsko, od tam pa spet nazaj v ‘Bosno v Han Pijesak, kjer je bila zadnja konferenca z dr. iStojadinoviičem.
V Zeniei so se vrnili te dni na delo vsi delavci na poziv obratnih zaupnikov in strokovnih organizacij. Dnevno je stalo zadnje dni pred obratom 5(X) do 600 de-iavcev. Delo se je redno pričelo v ponedeljek 19. t. m.
Umrl je v Belgradu bivši predsednik J1NS vlade iz'1 leta 1932—38 dr. Milan Srškič. Pokojni je bil voditelj bosenskih radikalov. Po volitvah leta 1935 je nastopal spet za Obnovo stare radikalne grbske 6tranke.
Živahno politično delavnost razvijajo srbske opozicijonalne stranke: kmečka, demokratska in radikalna. Na številnih Zborovanjih po severni Srbiji na široko razpravljajo o vseh najnovejših notranje in zunanjepolitičnih dogodkih. Na shodih se najbolj poudarja zahteva po resnični demokraciji in svobodi, posebno po svobodi tiska.
40 milijonov dinarjev bo veljal ogromen blok palač, ki jih bodo v najkrajšem času začeli graditi v Belgradu. V krasnih palačah bo nastanjeno predsedništvo vlade, uprava monopolov in kataster finančnega ministrstva. To bo največja zgradba
v	srednji Evropi.
4 nova ljudskošolska poslopja so bil* zgrajena v Skoplju v zadnjih 4 letih. Poslopja so najmodernejša v naši drfavi.
V Siplitu .bo zgradila država radijsko postajo za 6 milijonov dinarjev.
Spomenik Nikoli Pašiču nameravajo postaviti v Belgradu. V ta namen se je osnoval poseben odbor, ki je izdal poziv, naj se začnejo po vsej državi zbirati pri-
spevki za -spomenik temu zaslužnemu jugoslovanskemu državniku. Častni predsednik tega odbora je dr. M. Stojadinovič. Od Slovencev pa so: v ožjem odboru minister dr. Mihael Krek, v širšem pa: ban dr. Marko Natlačen, mariborski župan dr. Alojzij Juvan iin Ravnik (Rudolf, advokat iz Maribora.
Bolgarsko časopisje pozdravlja odlok jugoslovanske vlade, da se odstrani bodeča žična ograja ob jugoslov.-bolgarski meji. To ograjo je zgradila jugoslovanska vlada, da se onemogoči prehod macedon-skih četnikov iz -Bolgarije v J-ugoslavijo, kjer so prirejali razne atentate.
0 z bližan j u ined Nemčijo in Rusijo so poročali zadnji teden nekateri ugledni angleški in francoski časopisi. Po teh vesteh zahtevajo od Hitlerja ta popoln preokret nemške zunanje politike generali ln industrija. Nekaj dni je nemško časopisje molčalo, nato pa je pod enotno taktirko začelo zanikavati te vesti, češ da z Rusijo ni možen sporazum, dokler bo boljševiška.
Novo zunanjo politiko je napovedal, madžarski min. predsednik. Madžarska je pripravljena razpravljati o vseh predlogih za sodelovanje podonavskih držav na temelju enakopravnosti. Italijansko-jugoslovanski sporazum je za -Madžarsko zelo povoljen. — Glede notranje politike stremi vlada za tem, da bi bila krščanska, narodna in socialna. Dejal je, da Madžarski ni potrebna diktatura. Diktature ne -rešujejo problemov in nastajajo le takrat, ko ni nobenega drugega izhoda. Madžarska -more rešiti vse težkoče z reformami v okviru svoje ustave in ne rabi nobenih novih »šefov«, ker ga že ima v osebi kraljevega upravitelja -Horthyja. S tem je udaril po madžarskih narodnih socialistih, katere podpirajo iz Nemčije in ki so -nedavno hoteli izvesti nekak pohod na Budimpešto, a jih je vlada pravočasno pozaprla.
Nemška vlada je izročila po svojem poslaniku v Vatikanu odgovor na okrožnico sv. očeta proti nemškemu fašizmu. Vsebina odgovora pa dosedaj ni bila Objavljena.
Počasi, pa vendar ...
Zadnja leta so naši prijatelji porabili veliko črnila radi imena: krščanski socializem. V štev. 1(5. »Del. fronte« pa beremo tole: »Končno brani B. I). ime >kr&an-ski socializem«. Popolnoma brez potrebe. Ime samo na sebi ni nekaj zmotnega. Zmotna more biti le vsebina imena. Tudi Pij XI. ni obsodil tega naziva radi naziva, temveč radi njegove vsebine, radi nazora, da je mogoč kompromis med krščanstvom in sociallizniom.c Tako so končno tudi na oni strani prišli do istega mnenja, ki smo ga mi vedno zastopali. Ne gre za nazive, gre za vsebino!
Samo to bi še vprašali: kdo bo popra-
vi	1 krivico, ki so jo delali naši organizaciji
s tem, da so jo samo zaradi imena tako trdovratno prištevali med najhujše marksiste in boljševike?
Podobno krivico dela kršč. socialistom »Del. fronta« v istem članku, kjer jim sicer ne odreka »globokega verskega ouv-sivovanja«, pač pa govori o kršč. socialistih, »ki še vedno pravijo, da je gospodarski marksizem pravilen«. Kdaj, odkar »Del. fronta< izhaja, je njen pisec bral v . glasilih Ji*Z kaj o tem. Čemu take izmišljene trditve, ko zaradi njih tako ne bo nihče verjel, da sla »Del. fronta« in njena organizacija nastali zaradi marksizma v JSlZ in ne iz drugih razlogov.
Zakaj nam je potrebna »Delavska tiskarna«'? Mnenja smo, da je vsak zaveden delavec na jasnem in mu ni treba ne vem kako učenega odgovora na gornje vprašanje. Lastno gospodarstvo je gotovo prvi pogoj, da bomo z vso gotovostjo prebrodili vse mnogoštevilne ležkoče, katere nam bo delal sedanji ustroj družbe, ki je kapitalističen. Ni kdo naj ne pričakuje medenih dni bodočnosti, ako vam bodo tudi z vseh strani obetali, da bo, da je že, da bo kmalu vse boljše. Boljše je sicer tudi že danes! Ali za koga, to je drugo vprašanje. Vsi vemo, da človeku, ki gara od jutra do mraka, bolje drugače ne bo, kakor edino ob svoji lastni samopomoči. Priznano je, da je oblika zadružništva najboljša, najsigurnejša. Slovenci se bo-
mo morali tega dela slej ko prej močneje oprijeti, da ne bo prepozno, kajti pozno je že itak. V našem delavstvu vidimo močan kader zrelih ljudi in pričakujemo, da bo znalo prijeti tudi na zadružnem področju, kakor se je znalo uveljaviti na strokovni poti. Taka strokovna organizacija, kot jo imajo naši krščanski socialisti, pa nujno rabi svojo tiskarno, vsaj za tisk lastnih potreb. Ako hočemo to doseči, bo treba veliko zadružnikov in kapitala; kajti tudi prav malo podjetje zahteva v tiskarski stroki veliko kapitala.
-Na delo vsi! Kdo-bo prej in kdo prvi. Kdor bi želel |wdrobne informacije, naj to sporoči na naslov: »Del. tiskarna«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22/1.
Gradbeno delavstvo
'Dol pri Ljubljani. Članom skupine .RSZ v Dolu sporočamo, da se vrši občni zbor naše skupine prihodnjo nedeljo, dne
2.	maja, po prvi sv. maši ob pol 8 v Prosvetnem domu v Dolu. Občnega zibora naj se gotovo udeležijo vsi člani, tudi tisti, ki delajo drugje, kot pri regulaciji Save, in tudi tisti, ki še niste zaposleni. Povabite tudi tiste delavce, ki še niso organizirani, da pridejo na občni zbor in ,postanejo naši člani.
Kovinarji
(»listanj. Dne 4. t. m. se je vršil občni zbor naše skupine kovinarjev v Guštanju. Udeležba je bila lepa, kar je dokaz, da se pri nas skupina vedno bolj razvija. Zavoljo tega imamo kovinarji tudi popolno zaupanje v našo organizacijo. — Tovariš Grošelj, zastopnik iz Ljubljane, nam je v
SLAŠČIČARNA
PELICON
priporoča priznano najfinejše torte, piškote in bonbone.
Ljubljana, Woifova uQ. 14
podružnttea: Kongresni trg 19
dolgih, prav lepih besedah razložil splošen položaj ter nas spodbujal k delu. Sprejetih je balo več resolucij. Izvolili smo si odbor: predsednik: Kotnik Andrej, podpredsednik: Kukal Ivan, tajnjk: Kukal Franc, blagajnik: Mager Alojz, namestnika: Petrač Anton in Pogorevčnik Karl; za nadzorstvo: Civnik Ivan in Jamšek Bogomir; gospodar: Paradiš Miha; delegat za centralni občni zbor Pogorevčnik Karl. Sedaj, ko smo si izvolili nov odbor, kličemo vsem: korajžno na delo! Člani, podpirajte novi odbor povsod. Le, ako se članstvo zaveda svoje dolžnosti, bo odbor lahko brezhibno deloval.
To in ono
Trbovlje. Iz seje bratovske skladnice. 15. t. m. se je vršila seja tukajšnje krajevne bratovske skladnice, na kateri se je poleg drugega obravnavalo itudi o nabavi jedilnega orodja za bolnišnico, kakor tudi postavitev štedilnika v drugi oddelek bolnišnice, kateri bi pri gretju hrane omogočal, da dobe bolniki toplo hrano.
Razpravljalo se je tudi o zidavi zdravniške stanovanjske hiše, v kateri bi bilo nameščeno tudi osebje bratovske skladinice. To je nujno potrebno, ker sedaj stanujejo vsi trije skladnični zdravniki nad četrt ure od bolnišnice. Pri stalnih dnevnih nezgodah članov v rovih pa bi bilo vsekakor potrebno, da je zdravnik primarij v bližini bolnišnice, kateremu je mogoče biti pri dovozu ranjenca takoj na mestu. Končno se je sklenila nabava novega Rentgen-aparata. Sedanji ne odgovarja za celotno slikanje osebe v notranjosti in pa radi stalnega pregleda tuberkuloznih od strani dispanzerja.
Naie nove postojanke
Dovže v Mislinjski dolini. Dne 18.
t. m. se je vršil pri nas sestanek lesnega delavstva za tukajšnji okoliš. Sestanka se je udeležilo zelo lepo- število domačega delavstva, kakor tudi iz sosednje Mislinje. Sestanek je otvoril tov. Vogrin Ivan s pozdravom na vse navzoče, s posebno zahvalo za udeležbo predsedniku JSZ tov. Srečku Žumru iz Ljubljane. Nato je zanimivo in stvarno poročal tov. S. Žumer o pomenu strokovne organizacije za delavstvo, posebno za lesno delavstvo, katero je še danes s svojimi delovnimi in plačilnimi pogoji na najslabšem položaju na-pram ostalini panogam delavstva. Pozval je navzoče, da se morajo zavedati dolžnosti, katere jim nalaga njih delo, njih etan, in jih točno izpolnjevati, da se morejo potem neustrašeno in zavestno postaviti za svoje pravice, katere 6e jim kratijo. Za svoj govor je tov. Žumer žel prisrčno odobravanje in priznanje. Zakaj bi ga ne — slednjega je deležen le voditelj delavcev, ki je sam delavec, ki dela z njim in le za delavca, zalo bodi nam tov. Žumer še mnogokrat dobrodošel. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji pripravljalni odbor:	predsednik	Ogrin Mihael,
podpredsednik Vrhovnik Albin, tajnik Ogrizek Viktor, blagajnik Smerekar Fr., preglednik Šmon Franc, odbornika Vogrin Ivan in Brlek Ludovik. — Dasi pozno, vendar se prebuja naše delavstvo in uvideva, da neorganizirano delavstvo ne pomeni ničesar, je kot suh listič, prepuščen vsem vetrovom v izigravanje. Raz-
Celjsko okrožje
Celje. Tovariši pekovski pomočniki!
V	nedeljo, dne 25. aprila, se bo vršil sestanek naše pekovske skupine. Stojimo tik pred pogajanji z našimi mojstri. Zato je v našem interesu, da pridete prav vsi in se pogovorimo o naših zahtevah in nadaljnjem delu. Torej vsi in točno!
Celje. iNaš tajnik tov. Joško Jurač je bil od OUZD poslan na zdravljenje na otok Rab. Želimo mu, da bi se prav dobro opomogel in prišel spočit nazaj, saj ga bo čakalo vse polno dela.
Gledališki frizer za dame in gospode
R. GROBELNIK
Celje — Glavni trg 17
Podružnica poleg hotela Evropa.
• ••
Posoja lasulje, zaloga šmink i. t. d.
Tovariši! Posetite specerijsko in kolonialno trgovino
FILI JANKO
Celje, Dečkov trg 4 a Vedno sveže blago po najnižjih cenah
mere današnje dobe nas silijo, da se strnemo v skupno vrsto, da tako podpremo delo in moč naše res vzorne ocianizacije JSZ, katera se neustrašeno inf brez (popustljivosti bori za tako preziranega delavca, za njegov moralni in gospodarski dvig, ,ki je postal žrtev kapitalističnega družabnega reda.
Tovariši! Bodimo strnjeni, složni in delovni, tembolj sedaj ob začetku ustanovitve podružnice, da bomo ob ustanovnem občnem zboru, ki naj bo čimprej, lahko dejali", tu smo, še več nas je, vsi neustrašni — nerazdružljivi. Po teh geslih bomo lahko čuvali naše pravice, naš obstoj, našim naslednikom pa pripravili pot v srečnejšo bodočnost.
Delavsko zadružništvo
Redni občili zbor Delavske posojilnice v Laškem bo v nedeljo, 9. maja t. I., ob 3 ,popoldne pri Grešak iBlažu v Rečici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva, 2. poročilo nadzorstva, 3. čitanje revizijskega poročila, 4. odobrenje računskega zaključka za leto 1936, 5. volitev načelstva in nadzorstva, 6. slučajnosti. — Odbor.
Oglašujte v Delavski pravici!
s:
KNJ1GOTISK - BAKROTISK - KLIŠARNA LITOGRAFIJA — KAMENOTISK — OFFSETTiSK
lUGOSLOVfiNSKfilžSMA
LJUBLJANA, KOPITARJEVA ULICA 6
ILUSTRACIJE IN KLIŠEJI DAJO REKLAMI SELE PRAVO LICE. - ZA REKLAMO V VISOKIH NAKLADAH UVA2UJTE OFFSETTISK, KI JE DANES LE NAJCENEJSI!
Brezposelni
Roman
Angleški napisal Walter Briesley Poslovenil Radej Ciril
Ivan je molčal. Samo v gledalca, ki je korakal preko igrišča, je upiral pogled. Obhajali so ga isti občutki kakor Tomaža. Gledal je njegove roke: v eni je krčevito stiskal odbijač, druga se mu j,e mlahavo povešala ob životu. Očividno sp je fant zavedali kako malo zasluži to prijazno odobravanje, to vzklikanje, ki je kipelo iz vrst gledalcev. Bil je sicer dober igralec, toda Bradmana ali Hobbsa ni dosegal, celo v primeri z ostalim moštvom ne. »To so osli!« si je mislili In res* še nikdar ga niso pozdravljali tako viharno, tudi takrat ne, ko je dobil svojih sto točk. To je bilo konec lanske sežone. Seveda so mu hoteli s tem le reči, naj pozabi na dogodek, ki se je pripetil prošli teden-In vsakdo, ki je kaj govoril o njem, j« moral izraziti isto mnenje kot oni. Ko je stopil na svoje i mesto, je zavladala grobna tišina. Sedaj se je sunkoma ozrl po Vgrišču, ki je bilo zanj že pripravljeno. Najprej, je štiri žoge kar zabil. Poskusil jih je izrabiti v svoj prilog. Potem je odnehal, se potuhnil in-dobil štirideset' pet točk, dokler ga nasprotnik ni odbil.
»Dobro dela,« je zasopel Ben. Opazoval je branilca, ki je pobiral odbijače in naravnaval vratne palice. »Še pet točk in bo vse posekal.« Prešinila ga je svetla misel. »Morda mu pa le priznajo kolekcijo. Grem k paviljonu, da vidim, kaj je.« Zapustil je svoj sedež in deset minut ga ni bilo nazaj. Ko je zopet sedel poleg Ivana, mu je bila zapisana na obrazu nejevolja in stud. Ljudje, ki so sedeli v bližini, so
čakali, kaj bo povedal. Bili so zelo radovedni. Sila radi bi se bili o čem sporekli.
»Odborniki so vsi preplašeni, ne vedo, kaj naj store. Zmajujejo z glavo in trepečejo. Boje se, da ne bi napak ukrenili. Siniš bi šel nabirat, a ker ve, da drugi nočejo, si tudi 011 ne upa. Saj ni nič manj plašljiv kot ostali. Če bi mu samo eden ostalih dejal: »Pojdi, greva!« bi si nič ne pomišljal, brž bi se lotil stvari. Jaz sem se mu ponudil, da pojdem z njim nabirat, pa mi je takoj rekel, da me ne potrebuje. Če bi ne bilo zraven tistega študenta, bi imeli lažje stališče.«
»Ali se Tomaž ni izrekel proti zbirki?« je vprašal1 droban možiček.
»To ne. Ampak ravnateljevemu sinu se tudi ne bi radi zamerili, Marsikdo je že dobil presneto lepo službico pri rudniku. Zakaj bi jo zapravil po neumnem!«	!!.i' ;	.
»Torej se ne da nič napraviti;?,« je vprašal glasan, možakar. »Ali je Benov Tomaž dobil petdeset točk alti ne? Če bi bil kdo	drug.	bi	'tiju	brez	nadaljnjega
dovolili nabiranje. Dobro, ve,	da	mu	ne marajo ustreči.
Vsekako bi bilo proti pravilom* če bi dovolili kaji takega fantu* ki ni dobil petdeset točk.«
»Proti-pravilom! Prokleto!« je planil Ben. »Če tak fant, kot je Tomaž, ne more živeti, se ne vpraša, kaj, je proti pravilom in kaj po pravilih.«
»Kaj: ne more živeti! Nikar ne govori tako preklicano bedasto! Če bi odborniki prišli med gledalce in dejali, da hočejo nabirati zanj, ker je brez dela in ker se je dobro odrezal pri tekmi, prav. Toda fant ni dobil petdeset točk, kakor se zahteva za nabirko:ci
•»Stavim,« je suho pripomnil drobni možiček, »da Tomaža nič ne mika,	da, bi	hodil okrog	ljudi. To je
resnica, če kaj vem.«
K