Ameriška Domovina __________ 1,227 CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JANUARY 31, 1968 National and International Circulation MORNING NCWSft STEV. LXVI - VOL. LXVI Ihanski (asfro vedno lK,IJ pfoii liniji ZSSR l^nistični dHctator Kube je * Prijeli 40 starih komu-^lslov, med njimi 2 člana bralnega komiteta, ker So za moskovsko “linijo”. Kuba. — Po treh Lin -i ^0Svet°vanj Centralnega jfyj.1 .a Komunistične partije Pri/V16 ,J!'10 ohJavljeno, da so Jch in da Pred bodo postavili Parli'SOfK^e 40 starih članov vi ''p’k' nasprotujejo Castro-“tii °, 'ki in se vnemajo za jjij^ <0vsk° linijo”. Po urad-j]a ° ’Javah je vodja Castrovih te' frotnikov Anibal Esealan-st;aK!je leta 1962, ki ga je Ca-fa^avno prijel in pokaral za-8 K,i ne^scipliniran°sti, odšel jj •l! ,0 in se zadrževal v Rusije v^1 Poljskem. Na Kubo se ce) lnii.preci dvemi leti in za-paJ1'1 ^ihem propagando proti 2 111 njegovi politiki, ta f ^Caiantem sta bila prije-^*ana Centralnega ko-fta a Kom unistične partije Ti f .°n Cnlciles in Jose Matar. So v!1,,e ln njihovi somišljeniki ki .‘lf5Pr°tovali gverilski vojni, Vsej0,8^11^ Castro zanetiti po tak 'finski Ameriki. Prav VSeJJ Nasprotujejo ukinitvi Cem , posebnih nagrad delav-Zdi nspešno delo. Castro se Sneftj,'1.*10^6 v teni pogledu po-Par(i'l,i kitajsko komunistično Voh,J0 v okviru “kulturne re-^cbe”. ltg0 iniUnisti morajo po mislih retjitj SetUnSa Castra na-ci Vse, kar je v njihovi mo- Novi grobovi Mary Zbačnik Včeraj zjutraj je umrla Mary Zbačnik, ki je pred leti živela v Clevelandu. Zapustila je hčerko Hildo, por. Pugel, v Willowick, O., sina Erica in v Clevelandu sestro Vero Krajic ter več vnukov in pravnukov. Na mrtvaški oder je bila položena v Monreal pogrebnem zavodu, E. 320 St. in Vine St. v Willowick, Ohio. Ure kropljenja nocoj od 7. do 9. uie. Pogreb bo jutri ob desetih v cerkev sv. Marije Magdalene in od tam na pokopališče Vernih duš. Skandinavske države se odmikajo od socijaiizma CLEVELAND, O. — Sedanjo dansko vladno krizo skrbno opazujejo tudi na Norveškem in Švedskem. Na Norveškem nimajo socijalistične vlade že od 1. 1965, pa vendar doba socijalistič-nega režima, ki je tam trajala pred 1. 1965 kar 30 let, še ni pozabljena. Norveški socijalisti u-pajo, da je čas na njihovi strani in da bodo dobili kmalu večino pri volitvah v parlament. Na Švedskem še vladajo soci-jalisti, toda dežela bo imela letos poleti parlamentarne volitve. Je precej znakov, da sedanja vlada ne bo pri njih zmagala. Lahko se torej dogodi na Švedskem, kar se sedaj dogaja na Danskem, kjer namreč načelnik radikalne liberalne stranke sestavlja vlado. Upa, da bo pritegnil v koalicijo zmerne liberalce in konservativce. Za zunanjo politiko skandinavskih dežel te spremembe ne bo-L>]ede in brez ozira na ka- do P°™nile nove smeri. V vseh ^bno nagrado. V Sovjet-'treh dezelah 'bodo socialistične čeprav le kot parla- Vah ZVez* satelitskih drža-!stranke’ alj ’ ^av Posebno pa v “soci-'nientarne manjsine- vendarle ta-lCr*i” T,__________________.v,, ko močne, da nobena skandinav- o^nanja, da je “vnema zai a v. . 1Zein” nremala nohuda. Jugoslaviji so prišli ki t>ri“]1Zem” Prernala pobuda Hiih'' r0 'n skrbno delo v pod-• y^ato plačujejo tam de-1,1 uradnike “po učin- ska vlada ne bo mogla menjati zunanje politike brez njihovega tihega pristanka. V- Q Lo^ntralni komitet tiu 1llJ'‘stične partije Ucli- da Castrove je skle- ^^ll’ da ne bo poslal nobe-[jai^PHikov na pripravno p' i0nferenco v Budimpe-W'^clnji mesec. Na tej se bodo na ruski ikss postal najdražji jetnik m vsem svete! BERLIN, Nem. — Zadnji obsojenec nuernberškega sodišča za vojne zločine, ki je še v ječi je znani nacist št. 2 in Hitlerjev namestnik Hess. Je pa to najdražji jetnik, kar jih pozna svet. Je zbrali vodniki komuni-'zaPrt v trdnjavski ječi Spandau, V$e Partij, da pripravijo ki ima 600 celic, Hessu je pa odre- Hi 1,0 kodp. °Pcu letošnjega ali pri- 32 vojakov, ki jih dajejo po redu %)>■ 1 ^et°. Moskva se za skli- za svetovno ko- Jena samo ena. Hess je sedaj star konferenco nekje’74 let in živi čisto sam. Straži ga take 6va $wlKe konference priza-Ze več let. ‘J’*, o---- ^v0na poti domov ^JV Lel HI, Ind. ^1'e8tnuVanko mudil v °hci dalj, kot Tito sel indijsKi i je bilo hotel je namreč ° v Indiji praznuje- joSv"’.kak„ , tud;Klavn^ nar°dui praznik, '''^tli J "° Prazniku se mu ne Pp. NPiov. Iz Kaira je nam-0^kodo a n°vica, da se bo pred ^Vij g01.7 Jugoslavijo tam u-°va] x 'L-bruarja in se posve-/e^Sed .aserjem in sudanskim h JUe' ni,kom El Hazariejem. L ^thr‘°VanSkega čas°Pisla da bi ga doma poseb- krešali. na razpolago Združene države, Rusija, Anglija in Francija. V iječi je še zaposlenih: 16 stražnikov, 4 njihovi poveljniki, 4 zavezniški zdravniki, francoski trdnjavski duhovnik, 17 nemških civilistov pa dela v kuhinji in j pisarnah. ZDA, Anglija in Francija so že pred leti predlagale Rusiji, naj bi Hessa, ki je rahlega zdravja, osvobodili ali pa premestili v drugo cenejšo ječo, toda Moskva o tem noče ničesar slišati. Čisto drugačen je položaj v navadnih ječah v Zahodnem Berlinu. Tam je na primer v glavni ječi 1,600 celic, pa jih je še premalo, kajti v vsaki celici so stlačeni po trije jetniki. V nekaterih ječah so morali delavnice spremeniti v zasilne celice. Na— ^ VASTERAS, Šved. — Na ev pTCfOR ropskem tekmovanju za prven-1 stvo v umetnem drsanju je zma- Nolatfl pran: gala Češka študentka, 18 let sta , ra Hana Maskova. Drugo mesto Pr"PeratijrSn0 in rndo- Najvišja je dosegla vzhodna Nemka, tre-" blizu 4(b (tje Avstrijka. Ameriški pogoji za konec bombardiranja V okviru “San Antonio formule4’ zahtevajo Združene države od Severnega Vietnama le, da ne izrabi prekinitve bombardiranja za povečanje pošiljanja mate-rijala in moštva na jug. WASHINGTON, D. C. — Od kar je severnovietnamski zunanji minister Trinh izjavil, da bo prišlo do razgovorov z Združenimi državami, kakor hitro bodo te brezpogojno ustavile letalske napade in vse ostale sovražnosti na Severrni Vietnam, je bil Washington pred odločitvijo: ali naj letalske napade ustavi res “brezpogojno” ali naj zahteva od Severnega Vietnama določena jamstva, da ne bo ta ustavitve izrabil za pospešenje vojnih priprav. Predsednik L. B. Johnson je v San Antonio v Teksasu še 29. septembra lani izjavil, da so Združene države pripravljene u-staviti letalske napade le, če Severni Vietnam ne bo tega “izrabil”. Odprto je bilo vprašanje, kaj naj ta “izraba” obsega, oziroma pomeni. Sedaj je Clark M. Clifford, ki bo v kratkem nasledil McNamaro kot obrrambni tajnik, povedal v Senatu, da je Johnsonovo izjavo v San Antonio treba razumeti tako, da Severni Vietnam ne bo po ustavitvi ameriških letalskih napadov “povečal” pošiljanje materiala in vojaštva na jug, ampak se omejil na dotedanji obseg. To Cliffordovo izjavo je potrdil tudi zastopnik državnega taj-ništva. Položaj je torej sedaj tudi v tem pogledu jasen. Jasno je med tem postalo tudi to, da trenutno Severnemu Vietnamu ni do zmanjšanja vojskovanja, ampak hoče to pospešiti in če le mogoče zadati Amerikancem kak hud poraz. Vojskovanje v Vietnamu je začelo v zadnjih mesecih dobivati čisto nov značaj. To vojskovanje ni več mogoče imenovati gverilsko, če pomislimo, da imajo rdeče vojaške enote s seboj ne le težko pehotno orožje, ampak že tudi težko poljsko topništvo in celo havbice 155 mm. V zadnjih dneh so slišali drdrati po Hoči-minhovih potih proti jugu celo oklopna vozila, ki naj bi pomagala streti ameriške položaje o-koli Khe Sanha. Orenofele pripravlja zimsko oiimpiado GRENOBLE, Fr. — Od 6. do 18. februarja letos bodo v Gre-noblu in okolici zimske olimpijske igre. Udeležilo se jih bo okoli 7,700 tekmovalcev in tekmovalk iz 40 držav. O njih bo pošiljalo po vsem svetu poročila okoli 2,900 časnikarjev in 1,500 televizijskih poročevalcev in tehnikov. Poročila bodo pošiljali v Ameriko še isti dan preko satelita “Zgodnji ptič”. Prenašala jih bo ABC. Ameriško zastopstvo na zimskih igrah je sicer sorazmerno veliko, pa je v njem le malo atletov in športnikov, ki bi lahko računali na zlate kolajne, najvišje odlikovanje pri olimpijskih igrah. Edino Peggy Ann Fleming iz Colorado Springs, Colo., ima trdne izglede na zmago in zlato medaljo v umetnem drsanju. V vseh ostalih panogah pa računajo, da bodo zmage odnesli evropski športniki. Francija je porabila 240 milijonov dolarjev za pripravo teh iger, ki naj bi bile največje in najboljše v zgodovini olimpijskih iger. Zgradili so nove ceste v Grenoblu in njegovi okolici, postavili novo železniško postajo in dve novi letališči. Zgradili so tudi dva nova hotela, zgradili krasno “olimpijsko vas”, zgradili vse mogoče športne naprave in uredili tekmovalne proge in igrišča. RDEČI GVERILCI SE DRŽALI V POSLOPJU POSLANIŠTVA ZD V SAIG0NU CELIN SEST UR Včeraj zjutraj ob treh je skupina rdečih gverilcev vdrla skozi luknjo v zidu okoli poslaništva ZDA v Saigonu, ki jo je napravila s strelom iz protitankovskega orožja, na zastražen prostor poslaništva in se tam držala celih šest ur. Posamezni gverilci so vdrli celo v samo glavno poslopje poslaništva. Poslaništvo so rešili napadalcev šele oddelki ameriškega vojaštva, ki so jih pripeljali tja helikopterji. Castro, nazaj v družino narodov! De Mie: obirmha mora računati na vse PARIZ, Fr. — Predsednik republike gen. Charles De Gaulle je na šoli za višje vojaške študije govoril o narodni obrambi Francije. Dejal je, da mora biti ta pripravljena braniti republiko pred katerokoli državo sveta. Francoske medcelinske rakete bodo zato usmerjene proti ciljem v vseh državah sveta, ki bi mogle ogrožati na kak način francosko svobodo. Za De Gaulla so Združene države prav tako možen nasprotnik in sovražnik Francije kot Sovjetska zveza, Nemčija ali Velika Britanija, četudi Združene države niso bile v vsej zgodovini nikdar sovražnica Francije, pač pa vedno njena zaveznica in rešiteljica v dveh zadnjih svetovnih vojnah. Z vsemi ostalimi navedenimi državami pa je bila Francija v preteklosti ponovno v vojni. Avtor nove francoske obrambne politike je načelnik skupnega glavnega stana francoskih o- WASHINGTON, D.C ____________ rp^lboroženih sil gen. Charles Aille- ret. želje ni morda izrazil ta ali oni vnet oboževatelj kubanskega diktatorja, ampak ameriški senator McCarthy, ki obenem tudi hoče kandidirati za predsednika pri novembrskih volitvah. Tako se je namreč izrazil v nekem predavanju, ki ga je imel v St. Louisu. Senator je tudi močno kritiziral delo Organizacije ameriških držav, ki se mu zdi preokorela, da bi mogla izvajati sodobne gospodarske in socijalne načrte. McCarthy je tudi našel pot za povratek “zgubljenega sina Castra”, posebna komisija, ki naj jo sestavi kar Castro, naj posreduje med OAD in njim in določi način sprave. Za volivno agitacijo so te ideje kar dobre, ali pa vsaj zabavne. — Steklena nit, 15-krat tanjša od človeškega lasu, utegne biti močnejša od jekla. Danska bo dobila novo meščansko vlado KOPENHAGEN, Dan. — Pri zadnjih parlamentarnih volitvah je pogorela socialistična koalicija, ki je obstojala iz treh strank. Večino je dobila meščanska skupina, ki jo tvorijo konservativci, radikalni in zmerni liberalci. Kralj Friderik IX. je poveril sestavo vlade voditelju radikalnih liberalcev Bausgaardu. Ako sestavi vlado, bo to po 15 letih prva vlada, ki v njej ne bo socijalistov. Nova vlada bo tudi nasprotnica NATO, do-čim so bili socijalisti zmeraj za to organizacijo. Danska politična javnost se radi spremembe režima ne razburja, kajti tudi nova vlada ne bo mogla dosti spreminjati osnovnih silnic danske domače in zunanje politike. SAIGON, J. Viet. — Oddelki rdečih gverilcev so včeraj napadli vrsto glavnih pokrajinskih mest, ameriških letališč in vojaških oporišč. Uspelo jim je prodreti v Saigon in v Da Nang, največji mesti v republiki. Uspelo jim je celo prodreti na prostore novega ameriškega poslaništva v Saigonu, ki je bilo odprto komaj pred nekaj meseci in je, kot so tedaj trdili, zavarovano pred vsakimi takimi presenečenji. Skupina rdečih gverilcev je s protitankovskim orožjem napravila luknjo v zunanjem zidu okoli poslaništva, nato pa vdrla na njegove prostore. Nekaterim se je posrečilo priti celo v pritličje in prvo nadstropje samega glavnega poslopja poslani-ništva. Redna straža ni uspela rdečih zadržati in jih pregnati. To so storili šele padalci, ki so jih pripeljali s helikopterji na vrh glavnega poslopja poslaništva. Žest ur po rdečem vdoru na tla poslaništva je bil mrtev zadnji rdeči napadalec. Skupno so našteli na tleh poslaništva 19 trupel gverilcev. Mrtvih je bilo tudi 5 ameriških vojaških policajev in dva marina, več pa seveda ranjenih. Nova zgradba poslaništva v Saigonu je v rabi komaj štiri mesece. Zgradili so jo potem, ko so staro poslopje rdeči gverilci 30. marca 1965 hudo poškodovali. Tedaj je bilo pri napadu na poslaništvo mrtvih 22 oseb, okoli 200 pa ranjenih. Novo poslaništvo je bilo grajeno s posebnim ozirom na varnost pred nenadnimi napadi od zunaj. Trdili so, da je bilo v tem pogledu storjeno vse, kar je bilo le možno, ne da bi poslaništvo samo izglodalo že od zunaj kot kaka trdnjava. Bilo je seveda tudi dobro zastraženo, oziroma bi moralo biti. Rdeči vdor na tla poslaništva kaže, da straže niso bile na mestu ali pa premalo pazljive. To je težko razumeti, ko vendar vojaške oblasti v Saigonu trdijo, da so z nenadnimi rdečimi napadi računali! Poslopje poslaništva je precej poškodovano, zunaj so vidne štiri velike luknje v zidu. Se par ur po uničenju rdečih napadalcev na poslaništvo so ležala pred poslopjem trupla padlih gverilcev. Istočasno kot na ameriško po-slanitvo so rdeči gverilci udarili tudi na predsedniško palačo, na poslopje glavnega stana južno-vietnamskih oboroženih sil, na tri bivališča ameriških častnikov, na poslopje filipinskega poslaništva in na privatno stanovanje filipinskega poslanika. Smisel rdečih napadov Rdeči so napadli včeraj zjutraj na razna mesta in vojaška oporišča po vsem Južnem Vietnamu od Da Nanga na severu pa do Can Tho v Mekongovi delti. Z izjemo Tan Canha, katerega dve tretjine so rdeči požgali, se napadalci niso mogli nikjer dalj držati, četudi so izvedli vrsto napadov v samem središču mesta Da Nanga in Saigona. Najštevilnejši in najhujši so bili napadi na področju 2. armadnega zbora, torej v srednjem delu Južnega Vietnama, od koder je bilo del ameriških sil poslan v severni d e 1 republike, da pomagajo v boju za Khe Sanh, kadar do njega pride. Z obsežnimi napadi, zlasti z napadom na ameriško poslaništvo v Saigonu so rdeči hoteli pokazati, da so še vedno sposobni udariti tudi v samem središču glavnega mesta, da tudi mesta niso varna pred njihovim nasiljem, četudi je v deželi pni milijona ameriških vojakov. Napadi naj bi dvignili pogum pristašev in podpornikov Osvobodilne fronte in pokazali njenim nasprotnikom, da niso nikjer varni pred njeno močjo. Pokazali naj bi tudi ameriški javnosti in vsemu svetu, da rdeča moč še dolgo ni zlomljena. Gen. Westmoreland je izjavil, da so napadi rdečih bili dobro in v vseh podrobnostih pripravljeni, kar dokazuje, da so bili v načrtu že davno pred začetkom novoletnega premirja, ki ga je ju novietnamska vlada včeraj zjutraj odpovedala zaradi vrste kršenj od strani rdečih. Rdeči oklic premirja je bil le sredstvo, ki naj bi vzbudili med njihovimi nasprotniki občutek varnosti in brezskrbnosti in s tem olajšal nenadne napade. Priznati je treba, da so kar lepo uspeli v tem pogledu. Gen. Westmoreland je v tolažbo izjavil, da rdeči svojega cilja niso dosegli in da so imeli skupno pri teh napadih okoli 700 mrtvih. Zadnje vesti TEL AVIV, Izrael. — Včeraj je prišlo do streljanja preko Sueškega prekopa, ko so Egipčani poslali tri čolne v del prekopa severno od Grenkega jezera, kjer je blokiranih 15 tujih ladij od vojne v preteklem juniju. Izrael je pristal na čiščenje južnega dela prekopa, po katerem naj bi zajete ladje odplule v Rdeče morje, odklonil pa je proste roke Egiptu v pogledu severnega dela prekopa brez predhodnih pogajanj. V boj je na obeh straneh poseglo tudi topništvo. Izraelsko poročilo trdi, da sta bila uničena dva egiptovska tanka, 6 izraelskih vojakov pa je bilo ranjenih. Egipt je po spopadu /z Clevelanda in okolice Razprodaja oblačil— Pri znani slovenski trgovini oblačil Anzlovar’s Department Store na 6214 St. Clair Avenue bodo v ponedeljek začeli z letno čistilno razprodajo, ki bo kot vsako leto dobra prilika za ceneno nabavo oblačil za žene in otroke. Cene so znižane za 20'< do 50G. Zopet doma— G. Joseph Planinc, 15810 Park-grove Ave., se je vrnil iz domovine, kjer je obiskal hčerko. Dobrodošel doma! V bolnišnici— Mrs. Mary Segulin, 20341 Arbor Avenue, je v Euclid Glen-ville bolnišnici, soba št. 414. Želi si obiskov. Smrt v domovini— Mrs. Cecilija Lubey, 6305 Glass Avenue, je prejela žalostno sporočilo, da ji je v Ponikvah pri Dobrepolju umrl oče g. Vinko Mustovar, star 67 let. Poleg omenjene je zapustil v Ponikvah ženo Marijo, roj. Marolt, in pet sinov z družinami. Smučarski izlet — Za vse dodatne informacije glede smučarskega izleta 2., 3. in 4. februarja naj se zainteresirani obračajo na J. Kokal, tel. 851-4901. Nevarnost poplave minila— Reki Chagrin in Vermilion sta začeli včeraj upadati, ko je bil razbit led v njunih izlivih v jezero in je bil odtok vode prost. Ljudje, ki so v strahu pred naraščanjem voda zapustili svoje domove, so se popoldne že vrnili vanje. Vestna policija— Pred državno trgovino z alkoholnimi pijačami na St. Clair Avenue sredi slovenske naselbine stoji že štiri dni tri čevlje od obcestnega plačnika avtomobil na prostoru, kjer je parkiranje dovoljeno le 15 minut. Policijski avtomobili se vozijo po St. Clair Avenue, mimo avtomobila koraka vsak dan večkrat policaj, pa avto še vedno stoji nemoteno na prepovedanem mestu in to celo brez listka! Res vestno delo policije! Reorganizacija policije odložena— Včeraj je župan Clevelanda C. Stokes zanikal, da bi bila v načrtu skorajšnja reorganizacija policije, četudi je vse mesto govorilo, da bo ta izvedena jutri. Objavil je imenovanje posebne 7-članske komisije, ki naj prouči, ali je reorganizacija policije sploh potrebna in če je, v kakšni obliki naj bo izvedena. Pisarniško moč iščemo — Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno pisarniško moč za splošna pisarniška dela. Predstavite se osebno ali se javite pismeno. Premalo letal in ladij? WASHINGTON, D. C. — Vo- izjavil, da bo do nadaljnjega jaški vodniki v Pentagonu trdi-opustil čiščenje prekopa tudi j jo, da so bila sredstva za narodna jugu. no obrambo tako omejena, da je LONDON, Vel. Brit. — Direktor Bank of England John Stevens je nedavno dejal v Salt Lake bilo treba varčevati z vojnimi ladjami in letali v taki meri, da so morale prenekatere ladje voj- City, da prenekateri Angleži ne mornarice opravljati svoje po- žele, da bi postala Velika Bri- sle v nevarnih področjih brez tanija 51. država ZDA. Včeraj Ispremstva vojnih ladij ali letal. je Daily Mail objavil vrsto pisem, ki se odločno in skoraj soglasno izjavljajo proti temu in sprašujejo Johna Stevensa, kdo ga je pooblastil za take izjave. NEW YORK, N.Y. — Varnostni svet doslej še ni sklenil nobe- nega trdnega koraka za osvoboditev ameriške ladje Pueblo in njenega moštva v Severni Koreji. Ladja je bila zasežena na odprtem morju pred 8 dnevi. Po zadnjem poročilu je en član posadke umrl. dl 17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, OLio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5 50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 ru leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 tor one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 22 Weds., Jan. 31, 1968 Jugoslavija v tujih očeh Dopisniki tujih časopisov imajo navado, da ob novem letu poročajo svojim uredništvom o stanju dežele, kjer so zaposleni. Tako je tudi nekaj velikih tujih časopisov po svetu prineslo za novo leto bežne preglede o političnem in gospodarskem stanju v Jugoslaviji. Pregledi so zanimivi radi tega, ker niso ne za titoizem ne proti njemu. Poročajo to, kar so avtorji videli in slišali. Seveda ne manjka tudi kritičnih pripomb, ki pa nimajo značaja političnega nerganja- Vsi tuji dopisniki priznajo, da so se cene na drobno v Jugoslaviji umirile. Ni več nihanja, kot je bilo v navadi prejšnja leta, čeprav je večina cen sedaj že brez vsake režimske kontrole. Cene se seveda gibljejo, niso zamrznjene, toda gibanja so primeroma ozka. Tupatam se pojavljajo znaki, ki namigavajo na nov val naraščanja cen, vendar se iz njih ne da sklepati, kakšen bo razvoj cen v 1. 1968. Vsa poročila poudarjajo tudi, da je devizni tečaj dinarja kolikor toliko stalen. V svobodnem prometu so še nihanja, posebno ob jugoslovanski meji z Avstrijo in Italijo, toda ta nihanja smatrajo prizadeti kot nekaj naravnega. Zimski šport ne more nadomestiti poletnega turizma in zato je tečaj dinarja prišel pod hujši pritisk. Kakšna bo bodočnost dinarja, se ne da reči. Partijska, družbena in gospodarska reforma je prišla v odločilno obdobje. Ako ne bo podlegla raznim pritiskom, bodo cene in dinar ostali stabilni. Med proroke, kaj bo, se pa ni spustil noben dopisnik. Življenski standard dela videz, da se stalno dviga. O tem pričajo dobro založene trgovine, živahen promet v njih in obsežna reklama. Opaža se pa. da so nakupi posameznih potrošnikov povprečno majhni. Na ulicah je vedno več avtomobilov, ki so postali na jugoslovanskih cestah že stalna prikazen. Lani ni tudi popustil domači turizem, vendar so domači turisti trošili manj kot po navadi in krajšali svoje počitnice. Hudo se že pozna vdor zasebne podjetnosti v o-brti, gostinstvu, prometu in svobodnih poklicih, najbolj pa v stavbenem gibanju. Zasebniki že financirajo več stanovanj kot režimske ustanove. Pod tem videzom lepe zunanjosti se skrivajo na gospodarskem in socijalnem polju tudi precejšnje pege- Brezposelnosti na ulicah ni videti, pač pa govorice o njej nikoli ne počivajo. Tok ekonomskih emigrantov noče ponehati. Režim sam misli, da bo letos morda šlo še več delovnih moči na tuje kot lani. Tako je emigracija postala najučinkovitejši ventil, ki zmanjšuje pritisk na borze dela in lajša režimsko zaskrbljenost pred političnimi posledicami. Kdor zna brati jugoslovanske časopise, lahko hitro ugotovi, da bo držala napoved maršala Tita, da bo letošnjje leto odločilno za reformo in njeno usodo. Vsi podatki kažejo namreč, da se gospodarstvo ne razvija tako, kot je predvideno v sedanji petletki. Povsod se čuti stagnacija, povsod je začelo primanjkovati dela. Zmeraj večje je število tovarn, ki ne morejo več plačevati stoodstotno delavskih plač. Delavci dobivajo le 60-80% rednih dohodkov. Seveda se proti temu skušajo braniti s tem, da delo umetno podaljšujejo. Delajo po 7 ur to, kar bi opravili v treh ali štirih. Tako je zavladala prikrita brezposelnost tudi tam, kjer se stroji vrtijo. Kdor vrta v uradnih izjavah, pa lahko odkrije zanimive stvari. Lani je bilo na primer treba plačati na račun državnih dolgov okoli $270 milijonov, letos bo pa zapadlo kar blizu $350 milijonov. Režim bo torej moral vsak dan plačati milijon dolarjev na račun zapadlih obvez. Ali bo to zmogel? Plačilna bilanca bo težko izravnana, odkod naj torej vzame dolarje za plačevanje zapadlih obvez? Režim je dosti dal na udeležbo tujega kapitala pri jugoslovanskih podjetjih. V ta namen je lani celo izglasoval na videz zelo liberalen zakon, ki omogoča sodelovanje med tujimi kapitalisti in jugoslovanskimi podjetji. Zakon velja že 6 mesecev, uspeha pa še ni nobenega. Optimisti trdijo, da je treba še počakati in morda zakon še izpopolniti, odnosno menjati. Pesimisti pravijo, da niso tuji kapitalisti, tako zaljubljeni v Jugoslavijo, da bi ji posojali v obliki sodelovanja denar, ki ga lahko drugje nalagajo ob manjšem tveganju ravno tako plodonosno. Končno se jugoslovansko gospodarstvo nahaja v neki prehodni dobi in takemu gospodarstvu ne posoja nihče zlepa denarja, saj ne ve, v katero smer bo prehod končno zajadral. Redkejše, toda zanimivejše so opombe tujih oči k jugoslovanskemu političnemu položaju. Iz njih na primer zvemo, da je bila lansko jesen, pa že bolj proti konau leta, federalna vlada dvakrat v tako hudi zadregi, da se je bilo treba bati, da bo morala odstopiti, le izreden pritisk na poslance jo je rešil politične smrti. Domače časopisje seveda o tem ni pisalo naravnost ničesar. Kritika, ki si jo dovoljujejo partijski organi na račun javne uprave, je pa postala vsakdanjost. Ostre partijske kritike so deležni tudi sindi- kati, zbornice, poslovna združenja, še hujše pa seveda kultura in socijalna politika. Kot se vidi, želi partija postati slaba vest jugoslovanske stvarnosti in kritizira vse, s čemur javnost ni zadovoljna. Tako politično stanje je seveda za tujce izredno težko razumljivo. Tega ne razumejo dosti tudi jugoslovanski delovni ljudje, pa jih vest ne grize. Nesporen je namreč pojav, da se ljudje zmeraj manj brigajo za politične probleme in se s takim stališčem celo hvalijo. Režimu je to z ene strani prav, z druge pa ne. Saj je kar lepo in prijetno, da se ljudje jezijo nad nemarnostmi jugoslovanske sodobnosti in pri tem ne kažejo s prstom kje tiči vzrok nemarnosti. Kaj pa, ako se bodo enkrat prebudili in zahtevali političen obračun? Morda bo to vprašanje postalo pereče že ob prihodnjem novem letu, tako mislijo največji pesimisti med tujimi časnikarji v Jugoslaviji. BESEDA IZ NARODA ; ^ CLEVELAND, O. — Večina zimskih praznikov je že za nami, pred nami je le še eden in to je Pust. Saj veste, ta praznik smo včasih zelo “slovesno praznovali”. Kar ne razumem, zakaj ne bi bil tudi tukaj to dela prost dan in seveda pla-[Otoničar, 1110 E si najeli že preje stanovanje. Naslednji dan smo se peljali z vlakom do Jevnice, nato pa peš po novi cesti do Velike vasi. Ko smo prišli do Maselnove hiše, kjer je moj nečak Stanley doma, kjer živi moja sestra Angela, njegova mati, je stala ta pred hišo. Ostrmela je, ko nas je nepričakovano zagledala. Sin je stopil k njej in jo objel, nato pa sva ji še midva z možem stisnila roko. “Ali ste iz zraka padli?” nas je začudeno spraševala. Bila je sama doma, vsi drugi so o-kopavali krompir. Poslala je otroke, da so jim povedali, da smo prišli iz Amerike na obisk. Hitro se je zbralo okoli nas polno vaščanov, pa tudi domači so prišli z njive. Vsi so nam polni veselja segali v roke. Po kratkem odpočitku pri Masel-novih smo se oglasili tudi pri mojem bratu Lojzetu Grilu in njegovi ženi Lenčki, sestri mojega moža. Ta dva sta že vedela, da smo v Veliki vasi. Hitro sta se opravila in šli smo dalje k Sv. Križu, kjer živi mati mojega moža. Predno smo prišli do hiše, nam je mati že prihitela naproti. Vse v solzah veselja je objemala svojega sina. Kmalu so bili vsi njegovi Bernardino, Calif.; Mary Bala-j bratje na mestu polni vpra-zic, 6526 Bonna Ave., Cleve- šanj, veseli in radovedni ob ne-land; Rozalija Vitic, 24120 nadnem snidenju. Chardon Rd., Euclid, O.; Mary 66 St„ (Je- čan. Vsekakor bo treba pri pri-tveland; Frances Prhne, 5511 hodnjih volitvah gledati, da i Warwick Dr., Parma, O. Po Z nečakom Stanleyjem sva se med tem razgovarjala, kaj bi bilo mogoče napraviti za zabavo in veselje. Rekla sem zavajali množice . . Veliko jih bomo volili za kandidate, ki so $15; Ivan Berlec, 29130 Home-,mu: Tvoj ata in mama sta že jim je verjelo, dokler niso bili (komunisti trdno v sedlu in pokazali jasno svojo barvo, ne- pripravljeni za to se potegova- wood Dr., Wickliffe, O.; Jen-[blizu 50-letnice poroke. Te ti. Do takrat si pa moramo po- nie Škufca, 24079 Glenbrook,' morda ne bosta dočakala, če-magati, kakor si vemo in zna- Euclid, O.; Rev. George M. tudi jima do nje manjka le še en8 pričakala pred mašo Pr„ cerkvijo. Vsi skupaj smo ye "D glo popeljali k Maslovim, "J je bilo že vse pripravljen0 ,jj svatovščino. Jedli, peli ih P1 ier plesali so vse popol° ^ zvečer in pozno v noč. Mi ^ še sredi noči odpeljali v LJ1 Ijano spat. Na splošno se nam je z v °- Ko sem ga vprašal za To naj bo mimogrede. V pričetku sem omenil, da bom pisal o osebah, s katerimi sem prišel v ožji stik. Ko se z Adlešičem vrneva v Škofjo Loko, mi mati izroči pismo. Bilo je od župnika Solnca. “Mislim, da boste lahko šli v Ameriko. Pridite v Smlednik, da se pogovorimo.” Solnce je bil doma iz Smlednika na Gorenjskem. Od Škofje Loke je vas oddaljena kake štiri ure. Bolj sem tekel, ko hodil k sestanku. “Sicer ste premladi za leme-nat, pa se bo že kako uredilo. Moja sestra pravi, da takega luštnega fanta ne smemo pustiti za seboj.” (Dalje prihodnjič) “ČLOVEK” — Alexander Colder je izdelal iz nerjavečega jekla “Človeka’, kot ga kaže slika. Tehta 46 ton, dolg je 94 čevljev, visok pa 67. International Nickel Co. of Canada ga je poklonila mestu Montrealu. quelina Kubička, v začetku o-smega leta svojega obstoja že kaže rahla znamenja razpada. Mesto, ki je zraslo dobesedno iz pragozda ter je uradni sedež brazilske vlade in diplomatskega zbora, šteje zdaj približno 60,000 prebivalcev. “Pionirski časi” Brasilie so mimo, življenje se je nekako ustalilo, turisti pa so že opazili, da marsikatero pročelje ni več lepo ter da so se začele s stropa v senatu in s sten poslanske zbornice luščiti freske in štukatura. Zagovorniki Brasilie poudar- j jajo, da se temperatura in vlažnost zraka v mestu sredi pragozda bistveno razlikujeta od podnebja v Riu de Janeiru in v Sao Paulu, od koder je bila večina podjetij, ki so gradila novo brazilsko prestolnico. Prvi poskus pač ne more vselej popol noma uspeti. Povprečna vlažnost zraka znaša v Brasilii 10 do 12 nasproti 60 do 70 odstotkom na brazilski obali Atlantika, kjer živijo skoraj tri četrtine vsega prebivalstva velike južnoameriške dežele. Ne glede na rahlo razpadajočo zunanjost se je medtem u-trdil položaj Brasilie kot glavnega mesta. Troje pomembnih daril je prejela Brasilia ob svojem rojstnem dnevu. Novi predsednik je napovedal, da bo zares imel rezidenco v tem mestu. Njegov predhodnik je preživel v Brasilii komaj tretjino svoje mandatne dobe, najraje se je zadrževal v Riu de Janeiro. Za zdaj se je le malo ministrstev preselilo iz Ria v Brasilio, tudi tuja diplomatska zastopstva ne kažejo vneme za selitev. Drugo darilo je 120 milijonov novih cruzeirov (okoli 5.8 milijona dolarjev) do konca letošnjega leta za dograditev nekaterih pomembnih javnih stavb. Pod splošnim vodstvom Oscarja Niemeyerja bodo v kratkem dogradili narodno gledališče, katedralo, mednarodno letališče in magistralno poslopje. Še tretje darilo: prav na sedmi rojstni dan je pripeljal v Brasilio prvi vlak. Proga sicer še ni povsem opremljena, vendar se bo kmalu začel redni promet. S tem bo Brasilia dokončno našla pot iz pragozdne osamljenosti. Prebivalci novega glavnega mesta so sila ponosni na svojo Brasilio. Vživeli so se v novo o-kolje, zdaj ne čutijo več mnogih pomanjkljivosti, ki jih ima novo vabljivo. Pogrešajo tradicionalne vogalne kavarnice, v kakršnih Brazilci pod večer posedijo s prijatelji, da si ogledajo mimoidoče in vmes kramljajo. Zato pa Brasilia ne pozna prometnih težav. Vsako cestno križišče ima podhod ali nadvoz, nikjer niso potrebne zelene in rdeče lučke, ki v drugih mestih označujejo prosto ali zaprto pot. Italijanski škofje podpirajo katoliške kandidate RIM, It. — Italijanski škofje so zadnje čase objavili dve zanimivi okrožnici. V prvi so ostro obsodili pornografijo in ločitve zakona, v drugi so pa priporočali vernikom, naj volijo pri prihodnjih parlamentarnih volitvah katoliške kandidate. Obe okrožnici je omenjal tudi sv. oče v svojem zadnjem nedeljskem nagovoru in odobril njihovo vsebino. Iz tega bi se dalo sklepati, da je Italija že v prvih dnevih voliv-ne kampanje za parlamentarne volitve, ki bodo letošnjo pomlad. • Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Ženske dobijo delo RAZPIS SLUŽBE Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno in zanesljivo u-radnico z znanjem slovenščine in angleščine, tipkanja in splošnih pisarniških del. Ponudbe na Ameriško Domovino. (x) MALI OGLASI V na jem Dve stanovanji, 3 sobe in kopalnica vsako, na E. 63 St. Kličite 442-4479. (31,2 feb) Naprodaj Prav lepa ženska narodna noša je naprodaj; auba, krilo, jopca, pas in predpasnik, srednje mere. Zglasite se na 1161 Norwood Rd., ali pa kličite 391-3845. -—(31, 2, &• feb) Gostilna za prevzem V slovenski naselbini je na razpolago za prevzem restavracija, ki ima prodajo vina in piva in uspešno deluje že 55 mesto v primerjavi z Riom in s i let. Interesent naj se oglasi na Sao Paulom. Obiskovalci pa se počutijo v Brasilii skorajda kot 361-9373 ali pa na 432-0792. (26, 31, 2 feb) Sir Arthur Conan Doyle: \$rjtrjerjgrjr* IZGUBLJENI SVET (THE LOST WORLD) I I 5 Na drupi konec konopca je potem navezal Zambo vrečo z ž-vili, ki jo je privlekel na vrh, pa smo jo lahko potegnili na našo stran. S to zalogo bi lahko izhajali vsaj teden, če se tudi ne bi posrečilo dobiti nobenega drugega živeža. Naposled se je spustil Zambo vnovič dol in je prinesel še dva svežnja z raznimi stvarmi, zaboj streliva in še druge potrebščine, katere smo vlekli s pomočjo konopca, ki smo ga vedno vrgli zamorcu nazaj, šele zvečer se je spustil v vznožje in nam zopet zagotovil za slovo, da bo že obdržal Indijance do prihodnjega jutra. Na ta način sem porabil sko-io vso prvo noč našega bivanja na planoti za popisovanje vseh naših doživljajev pri luči edine Ješčerbe, ki jo imamo. Povečerjali smo in se spravili spat tik ob robu planote, ko smo' potolažili žejo z dvema steklenicama slatine, ki smo jo našli v zaboju med drugimi rečmi. Priti do vode je za nas življenjsko vprašanje, toda mislim, da ima celo neutrudljivi lord John za. danes dosti doživljajev, pa sploh ni nihče izmed nas navdušen za takojšnje raziskovanje nepoznanega sveta. Nocoj nismo prižgali ognja in smo se potrudili ostati po možnosti tihi. Jutri (ali pa, pravzaprav, danes, ker se že svita, med tem ko to pišiem) se poglobimo v notranjost te čudne dežele. Ne vem, kdaj bom zopet lahko pi-pisal in ali bom sploh imel priliko pisati. Kakor vidim zdaj, so Indijianci še tu, in brez dvoma bo kmalu tu zvesti Zambo, da vzame pismo. Upam torej, da pricte res na naslov. P S. — čim več premišljujem, teim obupneje se mi zdi naše stanje. Nimam nobenega upanja na povratek, če bi še rastlo ob robu planote kako visoko drevo, bi lahko zopet premostili prepad, a ni nobenega drevesa bližje kakor v petdesetih yardih odtod. Tudi vsi skupaj ne bi mogli privleči debla, ki bi se lahko porabilo za most. Konopec je pač prekratek, da bi se z njim poskusili spustiti navzdol. Ne, naš položaj je obupen — obupen! X. Doživeli smo neverjetne stvari Doživeli smo in še doživljamo neverjetne stvari. Vsa zaloga papirja, ki jo imam, šteje pet starih beležnic in nekaj posameznih pol, a ostalo mi je samo eno polnilno pero; nadaljeval bom, dokler sem v stanu gibati z roko in popisoval naše vtise in doživljaje. Saj so mi izmed vsega človeštva e-dini ljudje, ki lahko gledajo slične reči, in zato je moja sveta dolžnost o njih poročati, dokler nas ne doleti ona usoda, ki nam neprestano preti. More- CHICAGO, ILL. biti bo končno Zambo lahko spravil te zapiske na amazonsko obalo ali pa se posreči to na katerikoli način meni osebno; morebiti najde ta šop lističev pozneje kak pogumen raziskovalec, ki bo z večjo srečo na primer s pomočjo kakega novega letala, hodil po naših sledovih — vsekakor sem prepričan, da bo, kar pišem, oteto pozabljenju kot zgled resnično neverjetnih doživljajev. Ko smo ono jutro radi izdajalskega Gomeza postali ujetniki na planoti, se je za nas pričela doba popolnoma novih vtisov. Prvi v vrsti teh dogodkov mi sicer nikakor ni mogel ustvariti posebno prijaznega mnenja o kraju, kamor smo zablodili. Ko sem se po kratkem spanju zbudil ob svitanju, sem zagledal jako čuden pojav na nogi. Hlačnica mi je zlezla ponoči nekoliko navzgor, tako da je bilo videti vrh nogavice za nekoliko prstov gole kože. Sredi nje je štrlelo nekaj sličnega debelemu rdečkastemu grozdju. Začuden pri tem pogledu sem se nagnil, da primem in odstranim nepoznano stvar, pa mi je nenadno počila med palcem in kazalcem in me tako pobrizgala s krvjo, da sem se prestrašil. Zakričal sem od gnusa, kar je k meni privabilo ba profesorja. “Jako zanimivo,” je rekel Summerlee in se skloni nad mojim gležnjem. “Velikanska, kolikor mi je znano, še nikjer nam zabeležena pijavka.” “Prvi sad našega dela!” je rekel glasno in šolmoštersko, kakor po navadi, Challenger. “Moramo jo vsekakor krstiti Ixodes Maloni. če vas je pičila, mladi moj prijatelj, je to seveda prav neznatna neprijetnost, ker pridobite s tem slavno pravico, vpisati svoje ime v brez-smrtno z o o 1 oško zgodovino. Žalibog, da ste uničili to krasno živalco v trenutku, ko se je nasitila.” Zoprna golazen!” sem zaklical. Profesor Challenger je dvignil v znak protesta svoje velike košate obrvi in mi pomirjevalno spustil na pleče mogočno šapo. Naučiti se morate bolj znanstveno misliti pa vse ceniti jz znanstvenega stališča,” je rekel. “Za človeka s filozofsko oblikovanim razumom, kakor sem jaz, je ta pijavka s šila-stim rilcem in raztegljivim trebuhom prav tak čudež stvarstva kakor, recimo, pav ali tudi aurora borealis (severna luč). Ogorčen sem, če slišim, kako zaničljivo o tem govorite. Upajmo, da se nam posreči, če še potrudimo, dobiti še katerega zastopnika te vrste.” “Vaše upanje je popolnoma upravičeno,” je pripomnil pikro Summerlee, “zakaj baš zdaj je izginil tak zastopnik za vašim ovratnikom.” Challenger je skočil v zrak, zatulil kakar bik in besno pričel slačiti suknjo s srajco. Summerlee in jaz sva se tako krohotala, da sva mu komaj mogla pomagati. Slednjič smo strgali obleko z njegovega mogočnega telesa (krojaška mera je morala znašati vsaj 54 palcev širine). Ves hrbet je bil gosto porastel s črno dlako, in iz tega pragozda smo potegnili potujočo pijavko, preden ga je utegnila pičiti. A po grmovju okoli nas je mrgolelo vse polno te golazni; torej smo morali zapustiti čimprej svoje taborišče. Toda najbolj potrebno je bi- stim zamorcem, ki se je baš v tem trenutku zopet prikazal na vrhu skale s kamnom in prepečencem v rokah, da nam pošlje zajtrk v pločevinasti posodi. Rekli smo mu, naj zase obdrži toliko iz naših zalog, da bo izhajal kaka dva meseca. Ostanek je moral izročiti našim indijanskim nosačem kot plačilo za službo in nagrado za dostavo naših pisem do A-mazonke. Nekoliko ur pozneje smo že zagledali daleč spodaj sredi planjave njih dolgo vrsto: korakali so drug za drugim s culami na glavi po isti poti, ki nas je pripeljala sem- lo, da se sporazumemo z zve- kaj. Zambo je ostal v našem DNEVNIK HOUSEHOLD HELP CHILDREN — GRAMMA for 2 lovely children. Room, board, end small salary in nice suburban home. 453-2479. (22) BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT Completely equipped. Good growing business. Priced for quick sale. 646 E. 47th St. 373-9379 AMEKMO DOMOVINO NAJVEČJI malem šotoru ob vznožju skale | in zdaj je bil edina vez med nami ter ostalim svetom. Mi pa smo se morali odločiti, kam naj krenemo. Prenesli smo taborišče iz grmovja, polnega pijavk, na malo, od vseh strani z gostim drevjem obdano jaso. Sredi poljane je ležalo nekoliko ploskih skal, blizu katerih je izviral lep studenček, in tu smo udobno in brez strahu pred nesnago pričeli kovati prve načrte za naskok na to novo deželo. Gori v listju so čivkale ptice — ugotovili smo neko za nas novo, zategnjeno vpitje — sicer pa ni bilo nikjer videti nobenega življenja. Predvsem smo popisali ^ ge, da bi vedeli, s čim l^j računamo. P>ili smo dokaj ‘’‘j bro preskrbljeni s stvarmi' J smo jih sami privlekli in k' J nam je čez brezno poslal 2^1 bo. Izmed vsega so pač naj')0| zalegle z ozirom na možne “a doče nevarnosti štiri pušk® | D)00 naboji in lovska dvoce| ka, za katero pa smo imeli s5| mo 150 strelov srednje debe1 šiber. Kar se tiče prehranei 1 mogla zadostovati za več te“l nov, imeli smo tudi zadosti®! baka in nekatere znansWe|: pripomočke, vštevši velik d8' nogled in dobro vojaško ku^ lo. r/ SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI MODEL MEAT MARKET 610 East 200 St. 531-7447 IMA: Vse vrste prekajenega mesa in zraven tega: DOMAČE SUNKE RAZNIH VRST — te morate naročiti že vnaprej, da Vam jih pripravimo, kakor želite! — DOMAČE hrenovke / vinerce /, DOMAČE meso za narezek /Lunch meat/, DOMAČE kuhane salame, krvave in riževe klobase, DOMAČO repo in zelje, kašo in ajdovo moko. ZMLETE ROŽICE za potice — Sveže meso odlične kvalitete! FLORIAN IN MARY KONČAR — lastnika AMERIŠKI DOMOVINI GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers ZOPET POLNO BLESKA IN LJUDI — Auditorium gledališče v Chicagu je bilo zgrajeno leto 1889 in je zadnjič služilo svojemu namenu leta 1941. Od tedaj ni bilo v njem nobene predstave več, dokler ga niso sedaj obnovili za njegovo prvotno rabo. Dva milijona dolarjev, ki so bili potrebni za obnovo, so zbrali s prostovoljnimi darovi. Slika kaže gledališče ob njegovi otvoritvi. KADITI SE JE NAVADILA — Papige se ne nauče ie govoriti, ampak tudi kaditi, kot kaže gornja slika iz Bejrut^ v Libanonu. DO ZADNJE KAPLJE — Fantiču v Keniji se zdi škodci> da bi kaj ostalo v posodi. Hrano, ki jo dele tam potrebnii71 mladim ljudem, dobivajo iz Anglije.