DRUŠTVENE NOVICE FRANCETU PENGALU ZA ROJSTNI DAN V pravem planinskem življenju so jubileji, ki jih posameznik prnznuje najraje sam, je pa prav, da se jih spomni vsa planinska javnost. France P engal se je rodil 6. I. 1906 v Hrušici, prijaznem naselju pod karavanškimi vrhovi in predgorju Julijskih Alp. Tako se je France že od mladih nog seznanjal z gorami, kjer je prebil najlepše urice svojega prostega časa. V dijaških letih je s skupino sošolcev-skalašev prehodil vse pomembnejše vrhove slovenskih planin. Spoznavanje narave je bilo odločilno, da se je France posvetil študiju geografije in zgodovine na ljubljanski univerzi. Kot zgo­ dovinar je dolga leta služboval na tedanjem ljubljanske m magistratu in po vojni v Mestni knjižnici, katere upravnik je še danes. Kot dobrega poznavalca gorskih potov ga najdemo že l. 1948 v prvem povojnem odboru PZS kot načelnika markacijske komisije. P o­ vojni zalet planinske crganizacije in množičen obisk svobodnih gora je terjal dobro vzdrže­ vana in markit'ana pota, za kar gre nemajhna zasluga p1·av jubilantu samemu. Pri PD Ljub- 1jana-mat\ica je bil načelnik markacijskega odseka v letih 1952 / 58. P otem je vodil tajniške posle vse do leta 1963. Zadnja leta so mu pla­ ninska društva l jubljanskega področja zaupala dolžnosti predsednika kcoi·dinacijskega cd­ bora, ki ga zastopa v glavnem od boru PZS. Ogromno časa je vloženega v tEm dolgem odborniškem življenju. V tem delu, kjer sta 32 dve roki premalo in še dve ne preveč, ga srečamo še danes, vedno enako živahnega in iniciativnega. Jubilanta srečujemo t udi pri utrjevanju med­ društvenih in medrepubliških planinsk ih od­ sekov, p ri vodstvu izletov, na sejah upravnega odbora - povsod v društvu! Ce kdo, potem je France eden tistih planins kih delavcev. od katerega ne odideš brez prijateljskega nasveta in trdne tovariške podpore. Za dolgo trajno in požrtvovalno delo je jubi­ lant prejel številna planinska priznanja: ju­ goslovan ski zlati in slovenski srebrni znak s pohvalami. Ko mu ob jubileju izročamo planinski šopek pozdravov in čestitk, mu želimo še veliko zdravja in sonca v gorah in tihega pdznanja za nikdar i:;oplačano delo v planinstvu. Tonček Strojin BIVAK l. (2180 m) V VELIKI DNINI POD ŠKRLATICO - TRIDESETLETNIK Ljubitelji in obiskovalci naših gorah z Jese­ nic so se kot nasledniki bohinjskih Zoisovih rudarjev in fužinarjev kmalu prizadevno vključili v aktivno planinsko delo. Na Golici (1836 m) so že leta 1904 začeli gra­ diti Kadilnikovo planinsko kočo. Ko je bilo z velikimi žrtvami uspešno oprav­ ljeno to delo, so goTniki iz našega mesta mar­ ljivo i::omagali ljubiteljem gora iz Kranja graditi Prešernovo kočo na Stolu (2193 m). Tedanji izTedni delovni in ustvarjalni polet slovenskih planincev se izraža tudi v tem, da so jeseniški gorniki pomagali z Dolinci graditi dr. Tičarju Tičarjev dom na Vršiču. Jeseniški gorniki so leta 1934 začeli graditi svoj prvi stal ni bivak v Veliki Dnini pod mo­ gočno severno steno Škrlatice. Iz Kranjske gore skozi Krnico in visoko gori ped steno Velike Martuljške Ponce je bilo treba pre­ nesti veliko lesa, železa in dru gega materiala. Komaj leto dni je minilo in že so sredi po­ letja 1935 Jeseničani odpirali svoj prvi bivak. Opravljeno je bilo veliko in pomembno delo. Bivak l. je skl'Omno orlovo gnezdo, pripeto v prevesne stene Velike Martuljške P once (2180 m). V njem je dovol j prostora za štiri ljudi. Pozneje so prijatelji graditelji in to­ variši imenovali Bivak J. Matevžev bivak po padlem partizanu plezalcu in alpinistu Ma­ tevžu Frelihu. Gradnja bivaka št. 1 je naletela na splcšno odobravanje. Graditelji s Karlom Koreninijem na čelu s'O dobili nov delovni polet. že leta 1936 so jeseniški gorniki skupaj z drugimi navdušrnimi ljubitelji gora nosili težke tovore gradbEnega materiala, železa in lesa iz Vrat (Poldovega rovta) mimo Šplevte na Jezera, na Grunte pod Rokavi. Zgradili so Bivak št. 2 na najbolj razgledni točki Ju­ lijskih Alp z edinstvenim razgledom na Rja­ vino, Cmir, Triglav, severno triglavsko steno, Stenar, Rckav in Oltar. Bivak št. 2 v višini