Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mirau v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravnistvo „11 ir a44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVIII.	V Celovcu, 13. sušca 1909.
Štev. 11.
Prihodnja številka „Mira“ izide v torek, dne 16. t. m.
V zadeui krme.
Kmetom, ki so se v zadrugi v Sinčivasi ali pri gg. župnikih za krmo zglasili, poročamo, da bodo krmo večinoma dobili, vsaj tisti, ki so podpore najbolj potrebni.
Volilni shodi.
Volilni shod dne 17. marca, v sredo pred sv. Jožefom, se vrši za celi velikovški in dobrolski sodnij skl okraj ob 1. uri popoldne v ,,Narodnem domn“ v Velikovcu. Govorila bota gg. kandidata Ellersdorfer in Grafenauer.
Volilni shodi se vršijo: Na praznik, dne 19. marca na Želinjah pri Petru po blagoslovu ob 3. uri popoldne, dne 14. t. m. v Maloščah pri Graceljnu ob pol 11. uri dopoldne, v Ločah pri Beljaku ob pol 3. uri popoldne, v Žitarivasi ob 9. uri dopoldne in pri Pi-rovcu, v občini Eekarjavas, ob 4. uri popoldne.
Luči se bolijo.
Naša stranka je vse kandidate, ki jih je že nastavila, takoj naznanila volilcem. Ni se nam treba skrivati, ni se nam treba sramovati naših kandidatov, ker so možje, ki smejo pogledati vsakemu v oči in obraz, in od katerih smemo opravičeno pričakovati, da se ne bodo dali samo voliti, ampak bodo tudi delali, če bodo izvoljeni, pa ne šele morda zadnje mesece v 6. letu, zato da
bi bili zopet izvoljeni. Tako dela stranka, ki misli s kmetom pošteno in se ji ni treba ničesar bati.
„Dohavžvana“ pa mora biti nemškonacio-nalna stranka in strašno slabo vest mora imeti, da se še sedaj ni upala s svojimi kmetskimi kandidati na dan, čeravno jih je že davno imenovala in so deželne volitve že pred durmi. Ne čudimo se ravno, da si ne upa na dan s kakim že vnaprej propadlim kandidatom Šumijem, pač pa je več kakor čudno, naravnost neverjetno, da seno upa na dan s Kiršnerjem in Wieserjem, ki vendar že poslanita dolgo vrsto let, in sta imela priložnost, zlasti prvi še kot dolgoletni državni poslanec, da bi pokazala svoje poslanske zmožnosti, in storila za svoje volilce toliko dobrega, da bi ju volile! sami hoteli še zanaprej kot pollanca. Moža, ki sta v deželnem zboru pri stranki preobjedene gospode, ki ima vso moč in vsa sredstva v deželi v rokah, bi bila za kmete res lahko mnogo storila, ker za poslance večine delo ni težko. Težko pa je iz-polnovati poslanske dolžnosti poslancu, ki je v stranki manjšine, kakor na pr. pri nas gospod poslanec Grafenauer; večina namreč odkloni, kar se ji poljubi.
Taki so ,kmečki poslanci' nemškonacionalne stranke, ki maršira rakovo pot. Zato se ne upajo na dan, ker se bojijo, da bi mi te čudne ,,kmečke poslance" pred volilci razkrinkali.
Pa saj jih ni treba. Ljudstvo samo ve, da sedanji nemškonacionalni kmečki „hofrati“ v deželnem zboru za ljudstvo niso storili, kar bi morali in mogli storiti; Da ljudstvo o njih tako sodi, to sami dobro vejo, in zato so dali nekateri svojemu „neumorno delavnemu poslanstvu" slovo in so povandrali med staro politično šaro, kakor Fišer, Folte in Oraš. Njihova zvezda je zatonila, še predno se je mogla prav razžareti. Ista usoda čaka tudi Kiršnerja. Ko se je ob za-ključenju zadnjega jesenskega zasedanja poslavljal g. deželni glavar pl. Goéss od poslancev in poudarjal, da marsikaterega izmed njih prihodnjič ne bo več med poslanci, je Kiršner pomenljivo kimal z glavo, in zdelo se nam je, da so mu postale oči solzne. Zato se je že tudi zunaj na deželi poslavljal od politike in poslanstva. Njegov
neločljiv prijatelj in tovariš Wieser pa je hotel takrat svojega lovskega „kamerota" zapustiti s trdno zavestjo, da bo še naprej poslanoval. Mož čuti brezdvomno v sebi še čisto „frišno“ moč za udrihanje po „bindišarjih“, ki so mu dali glasove, in po „farjih“ ; to je menda edino prava politika, ki bo rešila kmeta, ki stoji že na robu gospodarskega propada (kar bo morda g. Wieser sam najbolje vedel! Op. ,,prešernega" stavca.) Pri taki „fortšritlih“ politiki kmet lahko gladu umrje.	v
Nasprotna stranka je pa tako poHtikovaisN>_-jp^, da je izgubila vse najboljše kmete, ki ji obračaj o hrbet, in da kot najmočnejša stranka v deželi nima niti več ljudi, ki bi mogli kandidirati. Tako daleč je pripravil stranko hvalisam „fortšrit“, ki je v resnici znamenje zasta-losti in brezglavnosti. Zato se je zatekla zopet h Kiršnerju in Wieserju. Kiršnerja je njegova lastna stranka zapustila in volila pri zadnjih državnozborskih volitvah proti njemu — socialnega demokrata. Tega Kiršnerja, ki jim je bil prej preslab, sedaj zopet ponujajo. Resnico je povedal na shodu zaupnikov g. dr. Brejc, rekoč: „To je špekulacija na kmetsko neumnost." To so najbrž izprevideli že celo zaslepljeni in v nemškonacionalne zanjke ulovljeni nemškutarski kmetje, ki so pri shodu zaupnikov nemškonacionalne stranke v Celovcu napravili „rebeljon“. Vitezu Metnitzu vse vkup nič ni pomagalo. Zlasti grabštanjski kmetje, ki imajo še najbolj samostojne glave, Kiršnerja in Wieserja ne marajo več. Ne marajo ju, ker govorita, da sta kmečka poslanca, v resnici pa sta prava gospoda. To je čutilo svoje dni odposlanstvo grabštanjskih kmetov, ki se je podala z neko prošnjo b gospodu Kiršnerju, ki pa za kmete ni imel časa, ampak se mu je mudilo — na lov z gospodi iz Celovca. Ubogi kmetje pa so morali naRazajevega gospoda ponižno čakati.
Taka je tudi z Wieserjem. Namesto da bi bil ustregel strankam, je šel razbijat v Otmanje na shod, ki so ga priredili nemški krščanski soci-alci. Seveda je to delo za kmeta. Pred kratkim so imeli v njegovi gostilni ustanovni shod „bauern-
Podlistek.
f Simon Janežič.
(Konec.)
Toda leto 1878. je prekinilo družbeno delovaje Janežičevo. Vojaška oblast ga je bila namreč poklicala v vojsko v Bosno. Ker je bil Simon le začasno odpuščen iz vojaške službe, je moral biti pripravljen, da ga za časa vojske pokličejo v službo. Ko sem se meseca julija 1. 1878. poslavljal v Celovcu od njega in drugih prijateljev ter odrinil s svojim mariborskim polkom v Bosno, mi je zatrjeval, da bodo najbrž tudi njega, poiinvalida in bolehavca, poklicali v vojsko; bil je namreč za slučaj vojske prideljen graškemu oddelku vozarstva, „Morda se vidiva v Sarajevu. Bog Te obvari!“ mi je zaklical v slovo. In res, ko je bil moj polk na jesen po končani zasedbi v mestu Sarajevu, da se odpočije od hudih naporov, mi pride prijatelj Janežič nepričakovano pred oči. Skoro da se nisva spoznala, tako črna in shujšana sva bila oba. „Kako se imaš, brate?" se je glasilo prvo moje vprašanje. „Bolj zdravega se čutim, kakor v Celovcu. Sprva sem mislil, da bom omagal, tako hudo se mi je godilo. Ker pa me niso dosedanji napori uničili, upam še dolgo živeti." In glejte, Janežič se je res vrnil zdrav in vesel koncem istega leta z menoj vred v Celovec. V priznanje za njegovo delovanje v Bosni so ga pozneje imenovali za nadporočnika in ga popolnoma izpustili iz vojaške službe. Ob
enem se je odpovedal tudi dosedanji postranski službi v vojaški bolnišnici ter posvetil nato ves svoj čas in vse svoje delo Mohorjevi družbi.
Janežiča je odslej potreboval osobito družbeni blagajnik Andrej Einspieler za pomočnika, ker je bil sam preobložen s službenim in političnim poslom. Simon je vodil zdaj namesto Andreja Einspielerja družbene račune in tako se je polagoma ves denarstveni promet naše družbe stekal v njegovih rokah. Janežič je bil gospodar in zastopnik naš, ki je vodil v zvezi s poslovodjem vse kupčijske in trgovske zadeve. Po dogovoru s poslovodjem se je pogajal zdaj s tovarnami za papir, zdaj s tovarnami za tiskarske stroje, zdaj z drugimi tvrdkami, da je tiskarna po najnižji ceni dobivala svoje potrebščine. Tukaj se je potegoval naš rojak za vsak novčič, kakor da bi delal za svojo korist, in na ta način je družbi pridobil tisočak za tisočakom. Skratka, Janežič je bil previden in vesten gospodar, ka-koršnega si more le želeti vsako večje podjetje.
Dobro gospodarstvo pri Mohorjevi družbi je tudi vplivalo na njen daljši razvitek. Knjige so postajale vedno lepše in obsežnejše, pisatelji so se začeli bolj zanimati za družbo, ker ni skoparila pri nagradah za rokopise, tiskarna se je uredila po najmodernejšem načinu in končno so se začele družbene knjige bogato ilustrovati. Slikarji umetniki so našli torej tudi pri naši družbi lep delokrog in so tako širili med slovenskim ljudstvom svojo umetnost.
Po smrti družbenega blagajnika Andreja Einspielerja je odbor brez pomisleka našemu pokojniku izročil blagajniški posel, izvolivši ga 1. 1888.
za blagajnika in za ravnatelja družbene tiskarne in knjigoveznice. Tu je bil Janežič na pravem mestu. Ves svoj čas in vse svoje moči je posvečal odslej naši družbi.
Njegove misli so imele le en cilj pred seboj, in ta je bil, kako bi se mogla družba na zunaj povzdigniti in kako bi se dala olajšati njena notranja uprava. Če pomislimo, da je število udov nekaj let zelò naraščalo, včasih celo za šest ali sedem tisoč na leto, tedaj moramo pripoznati, da je bilo velike opreznosti in premišljenosti potreba, vsem zahtevam ustreči. S pomočjo izvrstnega tiskarskega poslovodje Vek. Legata je Janežič vedno tako dobro razpolagal s časom in z delom, da so se pravočasno dovršila vsa dela v tiskarni in knjigoveznici, in da so udje vsako leto o .pravem času in v popolnem številu dobivali svoje knjige. Tuje bilo treba vojaškega reda in največje točnosti, da se ni družba nikdar zakasnila s svojimi knjigami in da je odbor mogel vsestranski ustrezati raznim željam svojih udov.
Ko je bilo število udov od 1. 1887. do 1889. poskočilo za ednajst tisoč (od 35.010 na 46.042). tedaj nam je postalo jasno, da ne zadostujejo več prostori v hiši na Benediktinskem trgu. Manjkalo je dovoljnih prostorov za tiskarno, za knjigoveznico, za skladišča knjig in za ekspedicijo; saj se je število udov podvojilo, odkar smo se bili preselili v lastno hišo. Odbor je tedaj sklenil, si postaviti novo moderno poslopje, ki bi naj za vse slučaje zadostovalo družbenim potrebam. Janežič in jaz sva prevzela nalogo, poiskati pripraven prostor za našo novo zgradbo. K sreči sva našla lep in za nas kakor nalašč pripraven
ferajna“ (saj bauernbund z dolgoletnim načelnikom Kiršnerjem vred nima pri kmetih več kredita. Op. stavčeva.). Tedaj je Wieser zopet delal za kmete, s tem da je klobasaril o milijardah, ki jih bojda dobiva papež. Izračuni! (za poč’t) je, kako veliko svoto prejema papež vsako sekundo. To je menda tudi delo za kmeta. Gospod Wieser, poživljamo Vas, da objavite tiste številke, ki ste jih pravili zbranim, in dokazali Vam bomo, da ni res. Sicer je pa to čudno, dà Wieser dela za kmeta s tem, da udriha črez Kristusovega namestnika, črez papeža. Če bi se zaganjal nad jude, ki imajo milijarde krivičnega denaija, bi ničesar ne rekli. No, pa o teh ne sme preveč govoriti, ker judje vsi držijo z nemškonacionalno stranko. Na misel nam je prišla povest o tatu, ki je kradel, zbežal in na vso moč klical: „Pri-mite tatu! Držite ga!“
Tako je. Kiršner in Wieser sta nobel birta. Prihajajo k njima hofrati, baroni, pa še kdo od londes-avšusa, pa pride frak za frakom, ju hvalijo ter jima stiskajo roke. Ni res, gospod Kiršner? Za kmeta pa potem velja: „Tumer Bauer, geh’ ham! Hòlts Maul, sajn di hern do!“
Kmetje v celovški okolici potrebujejo poslanca, ki ne bosta udarjala po bindišarjih, ampak ki bosta povedala celovški frak ariji to, kar ji gre. Naša kmečka poslanca ne smeta biti prijatelja celovških gospodov, ki poznajo kmeta le ob času volitev. Udrihati črez Slovence pa ne zna nihče bolje, nego Wieser. V deželnem zboru so se mu „bin-dišarji“ kar vsipali skoz zobe. V Dušanjčah je imenoval na pogorelem shodu Slovence „unge-bildet“ in se je izrazil, da bi jih morali „nieder-driicken, ausrotten“ (na tla pritisniti, iztrebiti). Dobro mu je odgovoril Nemec Lakner: Če to hočete, potem bi morali vse Slovence postreliti. Slovenci imajo vendar iste dolžnosti kakor Nemci, niso nič manj pošteni kakor Nemci, zakaj bi ne imeli enakih pravic! Tako je govoril mož nemškega rodu, in kmetje so mu ploskali, gospod Wieser jo je pa — odkuril.
Čudno imenitno mu teče jezik, kadar je treba udariti po „bindišarjih“, ki so mu zaupali svoje glasove, če pa je treba v deželnem zboru zastopati kmetske koristi, tedaj se mu pa zapleta jeziček in on mora — brati. V teh rečeh pač ni tako študiran.
Zakaj nista odprla ust Kiršner in Wieser, ko je vlada izdala sitno in nepotrebno naredbo, da morajo imeti kmetje na vozovih tablice, če vozijo po državni cesti ? To je sekatura visoke gospode! Zakaj je Wieser predlagal v deželnem zboru 500 kron podpore „šulfe-rajnu?“ Ali bi ne bilo bolj umestno, da bi bil vstal in zagovarjal zahtevo krščansko-socialne manj šine po volilni reformi zadeželni zbor? Glasovala sta oba proti tozadevnemu predlogu posl. Krampla in tovarišev. S tem sta glasovala za to, da naj tudi zanaprej pride na 11 grajščakov že en poslanec, in da ima nekaj nad sto veleposestnikov skoro toliko pravic, kakor 56.000 kmečkih volilcev. Ali je to delo za kmeta? To je delo za grofe. Zato pa naj
Kiršnerja in Wieserja volijo zdaj grofje in veleposestniki, kmetje ne.
Namesto, da se je g. Wieser zadiral v šent-tomaškega župnika, da „slovenizira“ in „čehizira“, kar seveda ni res, naj bi bil skrbel, da se popravi frajdenberška cesta, ki se popravlja že 10 let, pa še zdaj ni popravljena. G. Kiršner pa bi se naj bil pobrigal za cesto Kotmaravas-Žoprače, da bi jo prevzela v opravo dežela. V šestih letih bi bila to lahko dosegla. Oglasila sta se pa šele zadnje dni pred zaključenjem deželnega zbora, da bi lahko rekla, da sta se za cesti potegovala. Ljudje govorijo, da je tako delovanje prazno. Za koliko cest sta ta dva poslanca glasovala na Zgornjem Koroškem! Seveda „bin-dišarji“ ne potrebujejo ničesar. To nista kmečka poslanca po našem prepričanju. Res ni treba, da bi mogel biti vsak poslanec kmet, kakor da bi kdo drug ne mogel delati za kmeta. A izkušnja, razdrapane hiše, prazni hlevi, opustošena polja na Koroškem nas učijo, da nemškonacionalna stranka celih 40 let ni delala za kmeta. Kiršner in Wieser pa sta pristaša te stranke. Kaj je naredil ,,Futternotstandskomite“, v katerem so sami nacionalci, če se ne motimo tudi Kiršner in Wieser, z denarjem, ki ga je izposloval s pomočjo deželne vlade posl. Grafenauer za nakup sena. Ta komite ali odbor je delil potem seno tako, da so ga dobili liberalni mogotci, mnogi potrebni kmetje, ki so se pravočasno javili, pa sploh ničesar. Kmet iz Mohljič nam piše, da ga tam sploh niso dobili. Ali je to delo za kmeta? Kako ste ravnali z denarjem? Zakaj ne pustite nobenega naših blizu? Ali se bojite, da bi Vas kontrolirali? Proč s takim delom! Nobeden zaveden kmet naj ne da več glasu nemškonacio-nalnim kadidatom, ki so pokazali srce za kmeta na tak dvomljiv način! Če dobimo mi več poslancev v deželni zbor, nas ne bodo mogli več tako odrivati. Proč s protikmečko stranko!
Kmetje v volilnem okraju Celovška oko-lica-Borovlje, oddajte dne 29. marca glasovnice vsi za prava kmečka kandidata :
Janez Struhl,
podomače Vende, posestnik na Tibičah pri Dholici,
in
Hnton Freithofnig,
posestnik in župan v Blatogradu.
Volilno gibanje.
Volilcem v splošni skupini v volilnem okraju: Beljak-Paternion-Trbiž-Podklošter-Rožek-Borovlje !
Izpolnivši nalogo, ki jo je naložil shod zaupnih mož v Celovcu, in ustrezajoč želji nekaterih gg. zaupnikov, da se naj postavi v splošni skupini v omenjenem volilnem okraju za kandidata naše stranke delavec, je politično društvo postavilo za kandidata naše stranke gospoda
lllihaela Turk,
puškarja v Resnici pri Borovljah.
Gosp. M. Turk je poštenjak skozinskoz, mož odločno narodnega in verskega prepričanja in človek, ki si služi kruh z delom svojih rok. Delavci imajo sedaj priložnost, da pokažejo, ali so volje voliti delavca ali ne.
Dne 24. marca naj v imenovanem volilnem okraju zapišejo vsi naši volilci na glasovnico ime: Mihael Turk.
Kandidati nemške krščanskosocialne stranke so:
V	kmečki skupini:
Celovška okoli ca-Boro vij e: Anton Freithofnig, župan v Blatogradu.
Beljak-Rožek-Paternion: Janez Hernler, župan v Šmartnem.
Šmohor-Kotiče: Adam Kofler, gostilničar in poštar v Št. Jakobu v Lesni dolini.
V	splošni skupini:
Št. Vid-Volšperk: Rajmund Tatschl, župan v Kolnici v Labudski dolini.
Splošna kurija na Zgornjem Koroškem: Janez Hofer, župan v Penku.
Belj ak-Paternion-Trbiž-Podklošter-Rožek-Boro vij e : Jožef Kaufmanu, posestnik v Št. Jurju pri Beljaku.
Volilne sleparije in vsi drugi podobni pre-greški se zelo strogo kaznujejo. Prebirajte volilni katekizem; kdor ga še nima, naj se obrne na katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. Poživljamo naše volilce, da nemudoma naznanijo vsak tak slučaj, da se krivci kaznujejo. Ne prizanašajte jim, saj ste lahko prepričani, da bi nasprotniki vsak tak slučaj, če bi se prigodil v naših vrstah, takoj prijavili oblastim. Nasprotniki so dozdaj zmagali z raznimi lumparijami in s pritiskanjem in grožnjami nasproti našim poštenim ljudem. Ta sistem lumparij bomo enkrat za vselej odpravili in potem tudi — zmagovali. Nasprotnik, ki ne bo hotel^tega verjeti, naj gre v luknjo!
Št. Jakob v Rožu. (Volilni shod.) Daši smo šele v zadnjem trenotku zvedeli, da bo naše katoliško-politično društvo zborovalo pri nas v nedeljo, dne 7. marca, je prihitelo vendar častno število volilcev poslušat svojega kandidati Janeza Vošpernika in g. dr. Brejca iz Celovca. Celo nekaj socijev nas je počastilo s svojim prihodom. Shod se je prav povoljno obnesel. Z vidnim zanimanjem in glasnim pritrjevanjem so poslušali zborovalci govornika, ki sta v dokaj živih barvah slikala gorostasne krivice, ki se gode nam koroškim Slovencem povsod, kamor se obrnemo, ter razkrinkala v naši deželi gospodujočo nemškonacionalno stranko. Pa tudi sociji so dobili svoj del, in bodo to zborovanje gotovo dolgo pomnili. Vošpernikova kandidatura je bila soglasno in z velikim navdušenjem potrjena. Sadovi tega zborovanja pa se naj pokažejo na dan volitve v velikem številu glasov, oddanih za našega kandidata!
Gorenče pri Rudi. (Volilni shod.) Zadnjo nedeljo, dne 7. t. m., se je vršil pri nas volilni shod. Kot govornika sta nastopila gg. Anton Gril iz Vovber in J. Dobrovc iz Velikovca ter razjasnila zborovalcem namene slovenske in
prostor; toda težkoče in ovire nam je delala občina celovškega mesta, ravno tako, kakor tedaj, ko je družba prosila dovoljenja, da si napravi svojo lastno tiskarno. Ker ni mogel družbeni odbor sprejeti stavljenih pogojev, je svoj načrt o zgradbi popolnoma opustil. Ta čas pa je porabil Janežič, da je nemške svoje prijateljske kroge izkušal pridobiti za naš načrt. In res, po preteku enega leta smo si zagotovili pripomoč več merodajnih oseb v občinskem odboru in mestni župan sam nam je šel na roko. Zgradba družbenega doma je bila po naših željah dovoljena in tudi v odboru sklenjena. Podpredsednik Lambert Einspieler, blagajnik Janežič in jaz smo tvorili stavbeni odsek; glavno delo v odseku pa je slonelo na Janežičevih ramenih. Le kdor ve, koliko skrbi in sitnosti prizadeva zgradba tolikega obsega, kakor je dom Mohorjeve družbe, zna tudi ceniti zasluge, katere si je pri tem pridobil naš pokojnik. Navzlic marsikaterim neprilikam se je ta zgradba srečno dovršila in za leto 1894., ko smo imeli 65.952 udov, smo že tiskali družbene knjige v novem poslopju. Mohoijev dom je zdaj naš ponos v Celovcu, celò nasprotniki priznavajo znamenitost naše zgradbe.
III.
Dvanajst let je deloval Janežič v novem domu, zadovoljen in srečen, da se moremo v novih prostorih na vse strani gibati. Ker je število udov vedno naraščalo, se je tudi družbena tiskarna in knjigoveznica morala povečati. Novi stroji so se morali nakupiti in vse moderno urediti. Pri vsem tem je kazal naš pokojnik bister razum ter
bil pristopen najboljšim nasvetom, priznavajoč velikanski razvitek tiskarske umetnosti v zadnjih desetletjih.
Tako je tekel Janežiču čas v neumornem delu in vednem nadzorovanju mirno in gladko naprej. Družbeni odbor je z velikim veseljem gledal na svoje dosedanje uspehe in je bil Janežiču za to iz srca hvaležen. Seveda je odbor sam sklenil vse preosnove, ki so se imele vršiti, da zadostujemo vedno večjim zahtevam; toda sklepe je izvrševal naš pokojnik, saj se je mogel odbor zaradi njegove izkušenosti in vestnosti zanašati na njega. V veliko zaslugo našemu Janežiču pa moram tukaj naglašati, da ni nikdar ravnal samo-oblastno ali svojeglavno, temveč vselej se je posvetoval s poslovodjem in z odborom, predno se je storil kak važnejši korak. In ravno temu spo-razumljenju in tej premišljenosti pokojnikovi se moramo v prvi vrsti zahvaliti za veliki napredek naše družbe na gospodarskem polju. Zasluge Janežičeve je odbor očito priznaval. Zaradi tega ga je izvolil 1. 1899. za podpredsednika ter mu dovolil, ko je stopil iz službe in odbora, vso plačo kot pokojnino.
Janežič je bil namreč tisto leto, ko je imela družba doslej največje število udov (84.598), nevarno zbolel. Zadel ga je meseca grudna 1904 mrtvoud in ta ga je tako hudo potrl, da ni mogel dalje govoriti. Kdor ga je videl, je mislil, da kmalu premine; toda okreval je nekoliko, vsem na radost. Ko si je malo opomogel, je zopet prihajal v urad, ali svojega posla ni mogel več opravljati. Številke so mu plesale pred očmi in računi se niso več strinjali. Prepustil je svoje
delo mlajšim močem, rekoč: »Gospodarstvo naše družbe sem postavil na trdna tla; zdaj lahko nadaljujete drugi.“ S solzami v očeh je vzel slovo od mesta svoje delavnosti; le včasih je še prišel pogledat v Mohorjev dom, da se prepriča o delovanju našega zavoda. Popolnoma ni več okreval naš pokojnik. Postrežba in tovarišija njegovega brata, nadštabnega zdravnika dr. Valentina Janežiča, mu je sicer olajševala življenje kolikor mogoče, toda duševne in telesne moči so pojemale. Nekaj dni pred smrtjo sem ga še srečal na ulici in ga kakor navadno poprašal, kako se počuti. Globoko me pogleda, stisne mi roko in reče: »Životarim pač, dokler me Oni nad nami ne pokliče k sebi.“ In res, dne 18. svečana 1908 nam naznani tužna vest, da_ je preminil blagi naš rojak, Simon Janežič.
Veličastni izprevod, ki je spremljal truplo rajnkega k zadnjemu počitku, in mnogoštevilni venci, ki so krasili krsto pokojnikovo, pa so jasno pričali, kako v obče priljubljen, kako spoštovan in kako zaslužen je bil blagi naš pokojnik.
*
* *
Rajnki je bil miren in blag značaj. Kot mož v pravem pomenu besede ni nikdar in nikjer zatajeval svojega krščanskega in narodnega mišljenja. V politične borbe se sicer ni spuščal, toda povsod, tudi v nemških prijateljskih krogih, je branil in zagovarjal pravice našega ljudstva; z mirno in odločno besedo je čestokrat ublažil mar-sikako krivo sodbo o našem narodu. Osobito pa je ljubil svojo ožjo domovino, svoj prelepi Rož. Vsako leto je večkrat obiskal svoj rojstni kraj
nemškonacionalne stranke. Mnogobrojno zbrani volilci so pritrjevali govornikoma in se izjavili za kandidaturi gg. Ellersdorferja v kmečki in Grafenauerja v splošni skupini. Nekaj nasprotnikov, med njimi domači učitelj, so hoteli več vedeti, kakor pa vodja zborovanja, zato jih je pa slednji tudi primerno poučil. Najbolj pa jim je usta zamašil naroden kmet, ki je izjavil, da so zborovalci iz dna srca zadovoljni z besedami obeh govornikov in se bodo tudi tako ravnali. V Gorenčah so se nasprotniki še vedno blamirali. Vsako dosedanje zborovanje je dokazalo, da smo mi dostojni, oni pa ne. Kaj ne, g. Domnik, to ste Vi dokazali s sklicem: „Serbus Schwarzer“.
Skupno na volišče! Kakor volkovi nad jagnjeti, tako prežijo nasprotniki pri volitvah na naše ljudi in nam ugrabijo marsikaterega volilca. Naši volilci naj pridejo zato na volišče skupno. Kar je volilcev v enem kraju, eni vasi, naj se zberejo v določenem času na gotovem kraju in potem naj odidejo skupaj na kraj volitve. Zaupniki po posameznih krajih naj v sporazumu z volilci določijo zbirališča in naj poskrbijo, da bodo volilci ob določenem času zbrani. Omahljivce vzdignite med potom s seboj, da ne pride za vami grabežljiv volk v podobi grdega nemškutarja in nam uropa jagnje. Posamezno raj še ne prihajajte na volišče, kajti nasprotni agitatorji imajo posebno „piko“ na take volilce. Dne 24. marca in 29. marca se ne pričkajmo z nasprotniki, še poglejmo jih ne, govorijo naj le glasovnice, vse drugo se lahko opravi po volitvah!
Nič ni imenitnejšega, nič bolj važnega na dan volitve, nego volitve. Naj bi imel še kdo tako važne opravke na dan volitve, volitve imajo prednost. Oskrbite vse pred volitvami, da vas volitve ne bodo ovirale. Kmet, ki ne gre z nami volit na dan volitve in ostane doma, je izdajalec kmečkega stanu. Delavec, ki ne voli z našo stranko, noče samemu sebi dobro.
Javno vprašanje na gosp. Filipa Talentili, župana občine Kotmaravas.
I.
Dobili ste, oziroma došel je, meseca svečana t. 1. en vagon turščice (sirka). Vsled tega usojam si Vam staviti naslednja vprašanja, na katera prosim hitrega odgovora:
1.	Koliko ste dobili turščice in po kateri ceni ste jo potem oddajali?
2.	Ali ste res zvozili vso turščico na dom in jo šele od tam oddajali drugim, oziroma koliko ste je zvozili na svoj dom?
3.	Komu ste to turščico oddajali, po katerem ključu ste isto razdelili, koliko ste je oddali drugim, in komu? (Prosimo za imena.)
4.	Koliko ste je zase obdržali?
5.	Na koga ste se pri oddaji turščice v prvi vrsti ozirali?
6.	Ali so se res tudi slovenski posestniki zglasili za to turščico, ali ste jim iste kaj oddali, koliko in komu? (Prosimo imena.)
7.	Ali ste to, da se dobi, oziroma da se bode tudi turščica dobila po znižani ceni, tudi „orts-ublich“ razglasili, kdaj in kako, kakor ste razglasili „ortsublich“ pred cerkvijo 21. svečana t. L,
in počitnice svoje je preživel večinoma v krogu svojih rojakov v Lesah. Ko si je bil v gmotnem oziru nekoliko opomogel, je tudi rad in izdatno podpiral sorodnike in rojake svoje.
Tako je v dejanju izkazoval rodoljubje in ljubezen do svojega roda in marsikatera solza hvaležnosti je kanila na njegov hladni grob.
Za Simonom Janežičem ne žalujejo tedaj le njegovi prijatelji, rojaki in sorodniki, temveč vsi koroški Slovenci, zlasti pa družba sv. Mohorja.
Blag in hvaležen mu spomin!
Dr. Jakob Šket.
Sele nad Borovljami. (Sneženi plaz) je ujel hlapca Valentina Oražeja, kateri je peljal z dna obložene sani od kmeta Franca Keliha, pd. Cevha, na Bajtiško cesto. Velikanski plaz je popolnoma zasul konja, sani in hlapca, kateri se je po triurnem težkem trudu rešil ves obnemogel iz snega. Predno se mu je posrečilo se rešiti, je moral pod snegom z zobmi na dveh krajih pregristi vajeti, v katere se je bil zapletel. Konj, vreden 600 K, je poginil pod snegom; le prava sreča, da se je rešil hlapec. Kmetje imajo vsled snega sploh veliko škode, ker je sneg podrl veliko skednjev in so se kar po vrsti podrle vse kolibe za seno na planinah. Zverina prihaja vsa sestradana k hišam. Zajci so postali čisto domači. Sneži še vedno. Bog nas varuj še slabšega!
Mohorjani, spominjajte se šentjakobske šole!
da vsi tisti, kateri so kaj turščice dobili, isto plačajo in prazne vreče vrnejo?
8.	Ali ste to, da se bode tudi turščica dobila po znižani ceni zavoljo suše, naznanili tudi slovenskim posestnikom naše občine, in ne morda samo Nemcem, pravzaprav „tajčgesint“-Slovencem?
9.	Kdo je dal denar, da se je turščica dobila po znižani ceni?
II.
Radi razpisa deželnozborskih volitev.
1.	Ali Vam je kaj znano, da so se za bodoče deželnozborske volitve tiskali tudi slovenski razglasi ?
2.	Ali ste se res z dopisom na c. kr. okr. glavarstvo v Celovcu izrekli za samonemške razglase, in da slovenskih razglasov za te volitve za občino Kotmaravas ni potreba, in kako mislite to svoje dejanje opravičiti?
V Kotmarivasi, dne 10. marca 1909.
V imenu več slovenskih posestnikov: Matija Prosekar p. d. Razaj.
Koroške novice.
Pozor! Nameravani in pismeno naznanjeni mladeniški socialni tečaj na Brnci dne 15. in 16. sušca 1.1. izostane, ker se je moral preložiti na poznejši čas. Kadar se bo vršil, se pravočasno naznani.	„S. K. S. Z. za Koroško.11
Slovenske liste opozarjamo, da naj ne uvajajo uprav dosledno napačne pisave krajevnega imena „Železna Kaplja“, ampak se naj ozirajo pri pisavi krajevnih imen na naš list. Kapla prihaja od „kapele“, ne od „kaplje“.
Plazovi so naredili na Žg. Koroškem silno mnogo škode in povzročili mnogo nesreč. V Lu-kavi je močen plaz zasul, deloma odnesel dve hiši, eno delavnico, dva kozolca in tri mline. Zasul je tudi 11 oseb, izmed katerih so rešili tri, osem pa je mrtvih. Mogočen plaz se je utrgal tudi nad Plajbergom pri Beljaku, kakor 1. 1879. ter napravil škode blizu 100.000 K. Zasute ljudi so vse izkopali. V Kreuzen je plaz zasul 4 osebe, v Irschen 53Ietno žensko in Sletnega dečka. V Bekštanju je zasul sneg županu Baumgartnerju tri konje; eden se je zadušil, drug je močno poškodovan, tretji pa je ostal nepoškodovan. Pri Ledenicah je podsul 5. t. m. plaz na železnični progi deset delavcev. Z Beljaka se je pripeljal pomožni vlak z zdravnikom ob 9. uri zvečer; ob štirih zjutraj pa so bili delavci odkopani. Štirje so hudo ranjeni, eden je mrtev, pet pa je nepoškodovanih. Tudi po Laškem in Tirolskem so naredili plazovi mnogo škode. V Bekštanju na Solnograškem je zasul plaz 38 oseb; 12 so jih rešili, 17 je mrtvih, 9 pa jih še pogrešajo.
Nagle smrti je umrl v Celovcu 9. sušca 1.1. g. Šimen Gregorc, finančni nadstražnik v pok. in opaltar nasproti „Mohorjevemu domu“. Vlegel se je bil po obedu k običajnemu spančku, in ko ga črez nekaj časa pride žena budit, najde — mrliča. Dosegel je starost 58 let. Zaradi svojega priljudnega obnašanja si je pridobil veliko prijateljev ; vedno je spoštoval svoj slovenski materni jezik. Sveti mu večna luč. — Sploh vlada velika umrljivost po mestu.
Borovlje. (Malo odgovora na „Freie Stim m en“.) Hujskaške „štimce“ so pisale, da ustanavljamo Slovenci posojilnice in hranilnice tam, kjer niso potrebne. Mi se ž njimi ne bomo pričkali ali prekarjali, objavili bomo samo delovanje ,,Hranilnice in posojilnice v Borovljah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo41, ki je začela poslovati s 1. prosincem 1908 in je imela v pretečenem, torej v 1. upravnem letu sledeči promet. Vložilo je sto strank 6 4.18 0 K 21 vin., vzdignilo 5 strank 7101 K, tako da je stanje hranilnih vlog 58.512 K 26 vin. s pripisanimi obrestmi. Zadružnikov je pristopilo 23, ki imajo v splošnih 47 deležev po 5 K. Posodilo se je Ì4 zadružnikom 9520 K. Rezervni zaklad šteje koncem leta 135 K 90 vin. Obrestna mera je za vloge 4%, izposojuje se pa po 43/4°/n. Vsega denarnega prometa pa je bilo 13 7-145 K 17 vin. Po teh številkah naj „štimce“ sodijo, ali je bila hranilnica potrebna ali ne. Seveda jih bo to lepo spričevalo o blagostanju našega naroda malo bolelo, pa ne moremo pomagati. Slovenci pač napredujemo.
Borovlje. (Zofa rajža.) Kadar je maček varen, pravijo stari ljudje, počasi leze v kot na peč. Čemu se naj tudi prenagli, saj je varen. Ta pregovor mi je prišel na misel, ko sem slišal o čudni selitvi Neutzlerja in bolniške blagajne v Borovljah. Dobro vedoč namreč, da rdeči še ust ne upajo odpreti, če ata kako pametno uganejo, — za druge se pa itak nihče nič ne briga — so v zboru „ta višjih14 sklenili, da se preslavna Najclarjeva zofa in bolniška blagajna zavleče nad gostilniške prostore pri Kleineggerju. Bolniška
blagajna pride torej v gostilno. Ni še dovolj, da je večkrat pravi ravs in kavs in letanje od Policija do Kajfeža za bolniške podpore; zdaj bodo stranke še prisiljene hoditi skoz gostilniške prostore, da se jim bo tam s prijaznimi obrazi pomagalo vse tiste dobljene borne „helije“ v podobi raznih ,.kriglčev41 zalivati pod kožo. To je tudi vzrok, zakaj se Singer tako trudi za Klein-eggerja. Je pač žlahta! Gospod Kleinegger se ne trudi zastonj, on že ve kaj dela. Tudi ne dvomimo, da so ti „bolj solnčni41 prostori gospodu Neutzlerju pogodi. Zakaj tudi ne? Še enkrat mu zdaj ne bo potreba stopiti v blato, zabava bo pa v hiši. Zazdaj ne vemo, v koliko so sociji s tem zadovoljni. Mi nismo zadovoljni in resno protestiramo proti temu, da bi se taki javni zavodi vlačili brez potrebe in proti volji občinstva v gostilniške prostore! Vsaka stvar ima svoje meje; tako daleč pa še tudi nismo, da bi nas kak Najclar ali Singer takorekoč silil gostilničarjem v roke.
Podljubelj. (Mačka so streljali.) Pred nedavnim so obsodili podljubeljski navihanci na smrt starega mačka. Dolgo so premišljevali, na kak način naj izpihnejo krutemu sovražniku miši luč življenja, in glej, napredni in moderni, kakor so, si izmislijo za ta čin tudi moderno sredstvo — obsodba se glasi na smrt s puško. In res se je zgodilo tako. Najpogumnejši izmed njih priveže mačka na vrvico, dene puško na ramo, in hajd mucek v smrt. Tako sta korakala, močnejši ob močnejšem, v bližnji gozd, in že ni bil več daleč trenotek, ko bi se imela izvršiti sodba. V tem prileti neki kužek, in ko zagleda nesrečnega mačka, se hoče še on nad njim malo znositi. Huda je predla zdaj ubogemu mucku, toda toliko je bil še ponosen na svoje življenje, da si tega ni dal dopasti. To je bil kritičen položaj: pes je lajal, maček mijavkal in na vso sapo pihal, a naš pogumni možakar se je moral braniti zdaj tega, zdaj onega. Čudna zmešnjava je nastala, in to porabi maček, najpametnejše kar je storiti mogel ter poskuša uiti. Na vse moči se zaganja naprej, junak s puško ga hoče pridržati, a pri tem se mu izpodrsne, on pade, kakor je dolg in širok, v sneg in si pri tem še zlomi en prst. Maček jo je vesel popihal domov, za njim pa je prilazil ves potrt največji junak tega dneva. Ko je neki stari mož slišal o tem dogodku, se je kratko, a duhovito izrazil, češ: Mačka ne streljati, mačka v Žakelj!
Podgora. (Naša postaja) dobi zaprto čakalnico. S tem se je ustreglo nujni želji potnikov, ki dozdaj v najhujši zimi in nevihti morajo postajati v odprti lopi. Nemajhna zasluga za to pridobitev gre postajenačelniku gospodu Ktihnelu. Hvala mu za trud!
Kožentavra. Naš občinski odbor je začel objavljati sklepe sej v „Freie Stimmen11. Kako lepo se berejo imena Ratz, Petritsch itd., gotovo čisto nemška imena, samo to Bog vedi, kako so prišli med Slovence taki pristni Nemci. Veselilo bi nas tudi, če bi rdeči, ki sedijo v občinskem svetu poleg imenovanih „strammdeutsch11 gospodih, objavljali razglase tudi v „Arbeitervville41. Kako lepo bi se bralo: ,.Genosse A ali B stellte den Antrag11! Izvedeli bi tudi gospodje sodrugi o delovanju svojih zaupnikov v občinskem odboru.
Kožentavra. (I z p r e m e m b a posesti.) G. Jera Sp e k je prodala zaradi družinskih razmer svoje posestvo pri p. d. Kuražu g. Ožbaltu Weis p. d. Fridlnu. Strašno je spekla ta novica Ignaca Ratz, da ta posest ni prišla kakemu nemškutarju v pest. Letel je k prodajalki in ponudil 400 K več, ali zaman. Mi pa pozdravljamo, da je ostalo to lepo posestvo še zanaprej v slovenskih rokah, in želimo mlademu podjetnemu kupcu ž njim prav obilno sreče.
Št. Jakob v Rožu. K tistim srečnim krajem, ki so bili v zadnjem času tako bogato obdarovani s snegom, spada tudi naša občina. Umevno je tedaj, da je bil vsled tega tudi pri nas promet zelo oviran. To pa naši „gnadljevi41 na pošti nikakor ni hotelo v glavo, ampak je v svoji vse-nemški prebrisanosti zahtevala tudi sedaj dvakratno poštno zvezo na dan. Ker se to ni moglo zgoditi, in se na višjem mestu tudi ni zahtevalo, se je brzojavno pritožila na poštno ravnateljstvo. Tako torej! Na železnici je bil na nekterih progah radi visokega snega promet več dni ustavljen, pri nas pa bi naj postiljon čudeže delal ter mogoče po zraku vozil pošto. Je sploh veliko, da smo imeli enkratno zvezo na dan. Mi si bomo to postopanje naše „gnadljive41 dobro zapomnili ter bomo poskrbeli, da se ji peroti nekoliko pristrižejo. Gradiva za to imamo dovolj na razpolago, in tudi vemo, kam se moramo obrniti. Kakor se posojaj e, tako se vračuje.
Želuče. (Nesreča.) Ti preklemana dvaka, kaj takega pa še ne vem, pa se tudi gotovo še nikjer drugje ni zgodilo, kakor pri nas v Želučah. Za počt je, pravim ! Kaj pa je bilo, povej no !
Bi vam že povedal, g. urednik, samo to vas prosim, da nikomur drugemu ne pravite, kakor našemu prijatelju „Miru“. Poslušajte ! Poroko smo imeli, pri nas pravimo „hojset“. Po cerkvenem opravilu smo se na ženinovem domu prav po domače pa izborno zabavali brez godcev in plesa. Mladih razposajencev, kateri hočejo imeti na vsaki hojseti muziko in ples, tudi pri nas ne manjka ! Ker je pa ženin godbo odklonil, poklicali so v drugo hišo mehača, da jim je muziciral in so mogli rajati in skakati. Kadar se človek vrti, pri plesu se to ja godi, se mu rado v glavi zmoti. Tako se je zgodilo tudi pri nas. Eno dekle je letelo po vodo, voda se ja vedno rabi, postavila je škaf, boste rekli — o ne ! koš na korito, in čakala, da bi bil poln vode. Ker pa le nič vode ni ostalo v košu, je bolj natančno pogledala in še le zapazila, da je vzela koš namesto škafa in šla po vodo ! Kaj jo je tako zmotilo, mi sicer ni povedala, jo je bilo preveč sram, pa mislim, da se ne motim, če rečem da ples. No, zdaj pa veste, kaj je bilo! Kadar bo spet kaj novega, vam bom že sporočil, saj vem, da me ne boste izdali !	Opazovalec.
Rabelj, 5. sušca. Snega imamo v dolini nad štiri metre visoko in še vedno sneži.
Rabelj. (Umrla) je tukaj v starosti 76 let v obče priljubljena gospa M. Pipan, soproga tukajšnjega načelnika veterancev in smo jo spremili v obilnem številu k večnemu počitku dne 5. t. m. N. v m. p.!
Dobrlavas. (Zborovanje,) kije bilo sklicano na nedeljo, dne 28. svečana, se je vsled slabega vremena preložilo na nedeljo, dne 7. t. m. Udeležba tokrat ni bila tako številna; vzrok je bil gotovo ta, ker se je zborovanje preložilo, da marsikateri ni vedel natanko, ali se vrši ali ne. Prvi je govoril društveni predsednik, g. Iv. Kuh-ling, o socialdemokraciji. V jako poljudnih besedah je govornik razkrinkal stranko socialdemokratov. Živio! Drugi govornik, č. g. V. M Orti, je govoril o časništvu. Gosp. govornik opozarja zborovalce na strašne posledice slabih časnikov, ker ti zastrupijo^ cele družine, čeprav jih here le sam gospodar. Časniki so šesta sila v Evropi, zato bi ne smeli pogrešati v nobeni krščanski hiši časnika, kakor je „Mir“. Tretji govornik, milostljivi g. prošt M. Randl, nas je v jako navduševalnih besedah opomnil na prihodnje volitve. Stopiti bo treba v boj za kmečke pravice; zato si moramo izvoliti poslance, ki bodo za kmete, ne pa za gospode. Vsem gg. govornikom iskrena zahvala, posebno g. proštu za tako navdu-ševalne besede. Tudi peli smo, tako da se je vsak veselega srca vračal domov. Vsa čast gosp. organistu in pevkam!
Iz žitrajske občine. (Gosposka občina.)
V	naši občini je lani 15 posestnikov naročilo skupaj 2500 kil otrobov. Dva sta se v občinski pisarni zglasila, drugi pa v župniščih v Žitari-vasi in Št. Lipšu. Zglasila je tajnik brez obotavljanja potrdil in župan podpisal. S tako po-strežljivostjo bi se nam moglo še nasprotno občinsko predstojništvo prikupiti. Pa kaj se je zgodilo? En teden po novem letu je dobrolska občina naznanila žitrajski, da so otrobi v Sinči-vasi in se naj o tem obvestijo naročniki. V prvem mesecu pa je moral dobrolski občinski urad žitrajskega zopet opomniti in vprašati, kaj je? Sedaj šele je žitrajska odgovorila, da se je 13 posestnikov zglasilo po župniku in je ti nič ne brigajo. Sedaj šele je dobil — 16. svečana! — iz Dobrlevasi šentlipški župnik naznanilo in je seveda takoj poslal najetega sela, ki je šel vsakemu naročniku posebej to povedat. Otrobi, so bili 80 vin. za stot dražji, dobrolska občina je imela sitnosti in kmetje, ki so ravno ta čas za pitanje otrobe najbolj potrebovali, so se jezili, zakaj otrobov ni. Še sreča je bila, da se otrobi niso poslali nazaj v Celovec. Kmetsko ljudstvo tako-le modruje: Občinski sluga izklicuje ob nedeljah pri cerkvi marsikaj, kar ni kaj vredno; ali bi ne bil mogel tudi izklicati: Otrobi so tu, kdor jih je naročil, naj gre po nje? To je bila vsaj velevažna reč. Gospoda ne pozabi na kmeta, kadar ga potrebuje, recimo pri volitvah, kadar pa jih potrebuje kmet, pa jih to nič ne briga. Taka gospoda ne spada v odbor kmečke občine.
Žvabek. (Smrt v snegu.) V pondeljek, dne 1. t. m., je šel kmet Vodovnik po opravkih v Labud. Vračal se je zvečer domov, a je vsled utrujenosti v bregu proti domu obnemogel, domači mu niso šli naproti, misleč, da bo vsled strašnih snežnih zametov gotovo kje prenočil. Drugi dan so ga našli vsega otrplega, in vsi poizkusi, privesti ga k zavesti, so bili zastonj.
V	sredo zjutraj je izdihnil ter zapušča vdovo in nedoletne otroke.
Spodnji Dravberg. (Trgovino) v našem „Narodnem Domu“ je otvoril novi trgovec gosp. Josip Podgorelec. Ima zalogo manufakturnega
in mešanega blaga, in ker postreže kar najbolje, poživljamo vse rojake, da hodijo le v to našo trgovino.
Sv. Križ nad Črnečami. (V postu) je v naši romarski cerkvi vsak petek ob 10. uri postna pridiga in več sv. maš. Tudi na dan Jožefa in Marijinega oznanjenja je tu cerkveno opravilo. Romarje vljudno vabimo.
Socialni tečaj na lirnci.
Imetje, denar in premoženje se da zapraviti ali pa ukrasti po tatu. Nikakor pa se nam ne more vzeti to, česar smo se naučili. Sploh pa je dandanašnji svet tako uravnan, da je siromak vsak, ki se ni veliko ali celo ničesar učil in mu je odvzeta prilika, si sploh kake vednosti pridobiti. V izobilju se utihotapljajo našemu ljudstvu, narodu in veri sovražni nauki, in sicer v tako poljudni obliki, da je včasih težko zapaziti strupeno kačo med rožicami. Le tisti jo bo zapazil, ki drži korak s časom, ki zasleduje vse važne dogodljaje časa, ki je sposoben vsaj kolikor toliko samostojno misliti.
To nalogo izpolniti imajo izobraževalna društva in prav posebno pa S. K. S. Z. Iz tega vzroka je ista že sedaj sklenila, napraviti na Brnci pozneje enkrat dvodnevni socialni tečaj, na .katerem se bodo obravnavala važna gospodarska, verska in socialna vprašanja. — Oglasi za udeležbo naj se blagovolijo čimprej naznaniti brnškemu župniku veleč. gosp. Fran Kat-niku. Sposobne in nadarjene fante iz Zg. Roža, beljaške okolice, Zilske in Kanalske doline prisrčno vabimo na mnogoštevilno udeležbo.
Društveno gibanje.
Slov. kršč.-soc. „Zveza“ za Koroško v Celovcu (Kosarnske ulice št. 30.) naznanja, da ji je pristopilo „Slov. katol. izobraževalno društvo11 na Brdu v Zilski dolini (štev. 22.). — Kdaj se oglasijo še ostala? V složni skupnosti je moč!
Podljubelj. Kršč.-soc. delavsko društvo ima na Jožefovo, dne 19. t. m., svoj občni zbor. Govorita čč. gg. kaplan Rožman in provizor Arnuš.
Železna Kapla. Na sv. Jožefa dan, dne 19. t. m., priredi soc. kršč. izobraževalno društvo svoje mesečno zborovanje v zgornjih prostorih gostilne pri p. d. Bošteju po drugi sv. maši. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Kat. slovensko izobraževalno društvo Kostanje in okolico priredi dne 19. marca ob 3. uri popoldne pri Neuwirtu na Kostanjah svoj mesečni shod z govorom: „Kako zabraniti propad kmetskega stanu." K obilni udeležbi vabi
odbor.
Doječe matere
dobe nove moči z uživanjem SCOTT-ove emulzije.
Utrujenost
jenja, otrok postane rdeč in zadovoljen bolj kakor prej. SCOTT-ova emulzija daje materi moč in pogum v vsakem slučaju in je vrhtega prijetnega okusa in lahko prebavljiva.
Pristna le s to
znamko — z =-- -	■ ■■ ' .	- ■ ■	■	- .. - -.
ribičem — kot	##	.	. ,	.
z jz”akomim Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
S™vn"ankga Dobiva se v vseh lekarnah.
Kaj je novega po svetu.
„Miklova Zala“ se ponavlja v nedeljo, 14. sušca 1909, ob 6. uri -zvečer pri ,.Jelenu“ na Savi na Jesenicah. Konec ‘410. uri zvečer.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani imela je dne 4. sušca t. 1. svoj IX. redni občni zbor. Iz bilančnega poročila za preteklo leto posnamemo sledeče podatke: Aktiva: blagajna K 299.775.94; menice: K 5,438.225.29; devize, valute in novci K 36.930'84'—; predujmi na vrednostne papirje K 1,814.126.86; vrednostni papirji K 1,075.818-20; dolžniki K 7,583.759-40; realitete in oprava K 200.927.56. Pasiva: Delniški kapital K 3,000.000'—; vloge na knjižice K 4,279.981-61; vloge na tekoči račun K 7,015.078"70; upniki K 1,529.351'02; transitne obresti K 47.298-39; rezervni zaklad: K 322 192.36; pokojninski zaklad
K20.147-10: čisti dobiček 1.1908 K217-104"81; skupno s prenosom dobička iz 1. 1907 K 224.830"91. Račun zgube in dobička izkazuje v breme: Obresti K 706.328-46; upravni stroški, plača in stanarina: K 111-42796; davki in pristojbine K 40.426'29; odpis inventarja in negotovih terjatev K 9.104"32; čisti dobiček za 1. 1908 inkl. prenos iz leta 1907 K 224.830'91. V dobro: obresti K 924.363-69; iznos bančnih poslov in realitet K 160.028 09; prenos dobička iz leta 1907 K 7.726-10. V preteklem poslovnem letu zvišala se je delniška glavnica od K 2,000.000"— na K 3,000.000"—, skupni promet vseh bančnih oddelkov znašal je K 632,340.981-66. Na predlog upravnega sveta sklenil je občni zbor izplačati 6% dividendo, t. j. K 24-— za vsako delnico, kar znaša skupaj K 120.000-—- nadalje odkazati od čistega dobička rezervnemu zakladu K 27.807-64, pokojninskemu zakladu K 5000-—, posebnemu re-zevnema zakladu K 30.000.—, v dobrodelne namene K 7000 in 24.398'31 prenesti na nov račun. Z veseljem konštatiramo ta lep napredek ljubljanske kreditne banke, katera s svojimi podružnicami v Spljetu, Trstu, posebno pa v Celovcu neumorno deluje za povzdigo in procvit slovenskega, oziroma jugoslovanskega gospodarstva. In letos se že prične z gradnjo lastne palače, katera ne bo le dostojna in ponosna reprezentan-tinja ljubljanske kreditne banke, ampak tudi pravi kras in dika metropole slovenske — bele Ljubljane.
® Slabosti,	•
nervoznosti, krčevih bolečin ne poznamo, odkar rabimo Feller-jev fluid z znamko „Elsa-fluid“. Dvanajsterica za poskušnjo 5 K franko. Naročite pri E. V. Fellerju v Stu-# ìlici, trg Elsa 67 (Hrvatsko).	Dada. 0
Dobro milo je dobrota za vsako hišo. Mirno plačajte en vinar več za „Schichtovo milo“ z jelenom, ki varuje perilo in ga ohranjuje kakor novo. Malo večji izdatek se izplača desetkrat.
Priporočujemo našim družinam
tinsko cikorijo.
Podpirati češko industrijo je naša dolžnost. Če torej potrebujete platno, cefire, kanafase, oks-forde in sploh vsakovrstne tkalske izdelke, obrnite se z zaupanjem na bratsko firmo (tvrdko) Jos. Suchànek, tkalska in razpošiljalska tvrdka v Novem Hràdku pri Novem Mestu nad Metuji na Češkem. Zahtevajte vzorce.
Tržne cene v Celovcu
4. sušca 1909 po uradnem razglasu:
			100 kg				80 litrov	
Blago			od		do		(biren)	
			K	v	K	V	K	V
Pšenica ....								
Rž				20	-	20	67	12	12
Ječmen ....			—	-	—	—	—		 j
Ajda				—	-	| 		—	—	— !
Oves				19	-	19	50	6	62
Proso	 Pšeno ....					25	40	16	
Turščica ....			—							—		
Fižola rdeča . .			—			—	—	—	—
Repica (krompir) .			—	—			—	—	-
Detelj no seme . .			—	-	—	—	—	-I
Seno, sladko . .			—		12	—	—	
,, kislo .	.	.			7	—	10	60	—	
Slama ....			7	40	8	90	—	
Zelnate glave po 100 kosov								
Repa, ena vreča .								
Mleko, 1 liter .					24	—	26	—		 j
Smetana, 1	„			—	60	1	20	—	—
Maslo (goveje)	. 1 ba		2	60	2	80	—	—
Surovo maslo (potar), 1			2	60	3	20	—	— :
Slanina (Špeh), povo	; 1	n	1	90	2	20	—	— !
„	,, surova, 1		v	1	50	1	60	—	—
Svinjska mast	. 1	n	1	60	1	80	—	— :
Jajca, 1 par . .			—	20	—	24	—	—
Piščeta, 1 „	.	.			2		2	40		I
Kopuni, 1 „	.	.			6	—	8	—	—	—
30 cm drva, trda,	1 W	i* .	3	20	3	40	—	— 1
30 „	„ mehka,	1 ,		2	60	3	—	—	I
			100 kilogramov					
								
Živina			živevage		zaklana		!	I
	od	do	od	do	od	do		
		v	k r	o n	a h		p*	ph ;
Konji	 Biki				_	_	_			:
Voli, pitani . .	—	—	66	—	—	—	2	2
„ za vožnjo	320	350	—	—	—	—	13	8
Junci		170	182	—	—	—	—	7	3
Krave ....	120	380	—	—	—	—	38	19
Telice		—	—	—	—	—	—	1	—
Svinje, pitane .	.	—	—	—	—	134	140	15	15
Praseta, plemena	14	34	—	—	—	—	56	22
Ovce						1			

1?
Najboljše in od prvih avtoritet kakor tudi od tisoč praktičnih zdravnikov, domačih in tujih, priporočena hrana za zdrave kakor tudi na črevesju obolele otroke in odrasle ljudi; ima veliko redilnih snovi, pospešuje razvoj mišičevja in kosti, uravnava prebavljanje in je z ozirom na porabo cena.
Vremenske nezgode v starejših letih. Iz cerkvene spominske knjige pri Mariji na Žili, zapisano od gosp. župnika in poznejšega prošta Lovro Serajnika, žal, v nemškem jeziku. Leto 1870 se mora imenovati nerodovitno. Vsa ozi-mina je uničena in smo morali nasejati mesto nje poletno seme. Koruza je bila zaradi slabega vremena in obilice črvov slaba, ajdo je pomorila slana. — L. 1871. Dne 2. junija je snežilo 5 ur. Sneg je napravil mnogo škode na sadnem drevju, mnogo vej leži na zemlji. Žito je kakor pokošeno. Še 5. junija leži sneg na njivah. L. 1877. Danes 15. februarja že orjemo. Lani smo začeli šele 7. aprila. — Opomba iz 1.1877: Do leta 1753. so spadale pod Marijo na Žili tudi Loče, Pečnica in Drava. A pri Mariji na Žili je bil navzlic temu le en sam kaplan. — 2. julija 1872 v noči od 1 — 2 je uničila toča vse poljske pridelke. Zato imajo sedaj Ziljani vsako leto dan 2. julija, Obiskovanje preblažene Device Marije, za farni praznik.
Za „Delavski dom“ v Podljubelju so še došli naslednji darovi :
Hranilnica in posojilnica v Zilski Bistrici K 40. Juri Sitter, Sv. Duh-Loče 2. Fran Gosak, Žalec 1. Juri Plevnik, Virstein 140. Leop. Jonko, Bovec 5. Jari Mohor, Žamanje pri Škocijann v Podjuni 3. Šim. Greiner, Št. Jakob ob cesti 5. Ant. Jakončič, Gorica 3. Janez Lukežič, Gorica 2. Katol. izobraž. in gospodarsko društvo, Sv. Miklavž nad Laškem 2. Jos. Pavletič, Gorica 3. Fr. Rijavec, Bovec 2. Dr. Iv. Janežič, Ljubljana 10. Volbenk Serajnik, Št. Lipš 5. Iv. Kamenšček, Bovec 1'20. Jos Abram, Bilje 2. Iv. N. Murovec, Črniče 1. Mar. Urbančič, Podgora 1. Jos. Fon, Novaki 2. Bened. Poniž, Gorica 4.1. Žavli, Žužemberk 2. Tom. Verbovnik, Grebinj 1.
Hvala! Prosimo še nadaljne darežljivosti. Dvakrat da, kdor hitro da.
»Zvezin« blagajnik.
.Jirje Edino glasilo MbihSlovencev!
Va b i 1 o.
Hranilnica in posojilnica v Tinjah s sedežem v Slov. Šmihelu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj
redni letni obéni zbor
v nedeljo, dne 21. sušca 1909, ob 3. uri popoldne pri Bužljeju v Vabni vesi s sledečim sporedom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje letnega računskega zaključka za 1. 1908.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Izvolitev odbora in računskih pregledovalcev.
5.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi	načelstvo.
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravbergu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj
letni občni zbor
v soboto, dne 20. sušca 1909, ob 1. uri popoldne v svoji uradni sobi v „Narodnem domu" v Spodnjem Dravbergu.
Dnevni red :
1.	Poročilo načelstva o delovanju zadruge v letu 1908.
2.	Odobrenje računskega zaključka.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Citanje revizijskega poročila.
5.	Volitev načelstva, računskih pregledovalcev in namestnikov.
6.	Slučajnosti.
Opomba: Ako bi ob določeni uri ne prišlo dosti zadružnikov, se vrši drug zbor ob 2. uri istega dne popoldne, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih udov.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
-5t' ”• Razglas.
C. kr. deželna vlada v Ljubljani je ugodila prošnji mestne občine Kranjske za preložitev tukajšnjih letnih semnjev, ki bodo počenši z letom 1909
vsak prvi ponedeljek majnika, septembra, oktobra, novembra in decembra.
Ako pade na te dni kak praznik, ali v mesecu novembru Vseh vernih duš dan, se vrši letni semenj prihodnji ponedeljek.
Vsled te prenaredbe odpadejo dosedanji letni semnji v Kranju, in sicer 25. aprila (sv. Marka), dne 1. avgusta (Kocijanov semenj), dne 21. septembra (sv. Matevž), dne 18. oktobra (sv. Lukež) in dne 11. novembra (sv. Martin).
Mestno županstvo v Kranju,
dne 1. marca 1909.
V zalogi tiskarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu je izšel:
Anton Janežičev
slovensko-nemiki slovar.
Četrti, pomnoženi natis priredil France Hubad.
1908.
Dobiti je tudi
Anton Janežičev
nemško-slovenski slovar.
(Deutsch-slowenisches Hand-Worterbuch).
Četrti, pomnoženi natis priredil Anton Bartel.
Cena vsakemu delu: Mehko vezan K 6'—, trdo vezan z usnjatim hrbtom K 7-20 (po pošti 30 vinarjev več).
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica Podravlje,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj
redni občni zbor
v nedeljo, dne 14. sušca 1909, ob 724. uri popoldne v zadružni pisarni s sledečim sporedom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje letnega računskega zaključka za 1. 1908.
3.	Volitev novega odbora in računskih pregledovalcev.
4.	Slučajnosti.
K mnogoštevilni udeležbi vabi
načelstvo.
Služba organista in cerkovnika,
ki je obenem edini gostilničar pri župnijski cerkvi, je razpisana do 15. malega travna na Strmcu, p. Vrba ob jezeru.
lajraja trpna te stroke v Čeku.
Modnega in manufakturnega, tu- in inozemskega blaga, vedno najnovejši izbir.
Zaloge je stalno v vrednosti 1U milijona kron.
Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah.
Zaradi posebno velikega nakupa poletnega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala.
Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje.
Vsi uslužbenci govorijo slovenski.
Anton Renko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramarjeve ulice in Novi trg.
Najboljši češki vir za dobavo.
Ceno posteljno perje!
* *	1 ke tiveg i, izpukanega peria 2 K,
boljšega 2 K 40 vin. ; polbelega 2 K 80 vin.; belega 4 K, belega puhastega 5 K 10 vin. ; 1 kg najfinejšega, snežno-belega, izpukanega'6K 40 vin., 8 K; 1 kg sivega puha 6 K, 7 K, belega, finega 10 k; najfinejšega prsnega puha 12 K. Ako se kupi 5 kg, poštnine prosto.
Izgotovljen© postelje iz gostonitkastega rdečega, višnjevega, belega ali rumenega nankina, dobro napolnjene, tuhnja, 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvemt. blazin; ma, vsaka 80 cm dolga, 58 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K, puh 24 K; posamezne tuhnje 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50 vin., 4 K. Pošiljam po poštnem povzetju od 12 K dalje poštnine prosto. Dovoljeno je zamenjati ali vrniti, ako se plača poštnina; če blago ne ugaja, se denar povrne. S. Benisch, Deschenitz, št. 79'4 (Češko). DV Cenik brezplačno in poštnine prosto.
za takojšnjo sigurno nare-janje vseh opojnih pijač, finih namiznih likerov in specialitet pošiljam v bri-lantni kakovosti. Poleg tega ponujam
očetove esence 80 0|0
kem. čiste, za narejanje hudega jesiha. Recepte in plakate se priloži zastonj. Cenike pošiljam Iranko.
Karol Filip Pollak,
tovarna esenc,
Praga, Marijine ulice 8.
(Solidni, strokovni zastopniki se iščejo.)
Velika zaloga najboljšega
istrifanskega Dina,
iz najboljših, že izza rimskih časov slavnih rimskih goric med Isolo in Piranom, prodaja po najnižji ceni od 56 litrov naprej
Anton Rebec,
posestnik in vinski trgovec, Št. Peter na Krasu.
Esence
Kupujte
narodni
kolek.

Kdor pospešuje „Mir“, dela za narod!
03
V kuhinji in hiši
se čisti les in kamen, najfinejše in najmočnejše tkanine, kakor tudi vse, kar se pere, najizbornejše s
Bovuu
SchfcJL,
za katerega čistočo se jamči s 25.000 K.
I,oterijslie številke 6. sušca 1909: Gradec	75	39	29	8	15
Dunaj	25	66	73	54	46
	Pozor! Slooensbo podjetje! Pozor!					
	F	i	Slatmemn občinsfim se priporoča dne tl. febr. 1909 na nono ofuorjena uelika mannfiaktnrna trgooina 'anc Souuan s o stari Souuanoui hiši na mestnem trgu št. 22 = o Ljubljani =	ii	n	i
SO hi črnega in belega vina,
glasovita brežanka, oboje po 30 K hi, prejšnja leta nad 40 K hi. Garantirano pristno. Sode naj se pošlje na postajo Boršt. Posreduje na prošnjo siromakov lastnikov Jožef Volk, kaplan v Dolini pri Trstu.
najfinejši 40 m . 22 K dobri, navad. 40 m 17 K franko po povzetju. Ugodni nakup. — Vzorcev ostankov ne pošiljamo.
Špecijelno
izdelovanje
Vvorci
zastonj
Cefiri
kanafase, eksforde, spodnje in vrhne obleke za blazine in pernice, in vsakovrstne tkanine lastnega izdelka
priporoča po najnižjih cenah
Špecijelno
(izdelovanje
Vzorci
zastonj
OŽEF SUCHHNEK,
ročni zavod za izdelovanje in razpošilj. tkanin navpruski meji NOVY HRADEK v Nov. Mestu n. Metuji, Češko.
prvi mehanični in
011S
(,, W i llkomm“).
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 60 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Vzorce po 5 kil s » pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič
pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
Spričevalo.
Spodaj podpisani potrjujem sledeče: Gospod Anton Arčan, stavitelj umetnih mlinov in žag pri Sv. iurju ob južni železnici, napravil mi jo mojo žago z dvema gatroma, enim sokolarjem, z mlinom na dva para kamnov, mlatilnico in slamoreznico itd. vse na vodno silo, vse po najnovejšem modernem sistemu; vsled tega sem mu toplo hvaležen za njegovo izborno delo in ga vsakomur v ti stroki toplo priporočam.
OKONINA, 15. kimavca 1907.
Ignac Zanninoseli,
veleposestnik v Okonini v Savinjski dolini.
j^ajbolj varno naložen denar
je v slovenski
mestni hranilnici ljubljanski.
Stanje njenih hranilnih vlog znaša nad 33 milijonov kron.
Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denarne vloge in knjižice se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4% na loto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 60/0 izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče. — Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Hranilnica in posojilnica se nahaja v lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih ulicah, št. 3. nasproti frančiškanskemu kloštru.
“K škropilnice ,5yphonio‘
za vinograde in hmeljnike
za zatiranje sadnih škodljivcev, proti bolezni na perju, za odpravo pre-
denca in divje sorčice itd.
Same ob sebi delujoče, nosljioe in preoozljige brizgolnite
za 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine, s pripravo za mešanje na petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in opis, katere vam pošlje
....— F h. Dflayfarth & Co.-----------------------------------
tvornice strojev, specijalna tvornica vinskih stiskalnic in strojev za izkoriščanje sadja.
Odlikovana z nad 620 zlatimi in srebrnimi medaljami.
DITSTAJ, II./l, Taborstrasse št. 71.
Natančni ilustrovani ceniki zastonj.	~	Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000.
Denarne vloge obrestujemo po
od dne vloge do dne vzdiga.
Kolodvorska cesta št.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Yinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
a*" Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. "WS
Centrala v Lj'ubljani. Podružnica v Spljetu.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8-— za komad.
Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.