Ishsjs mk
toned daily
Holidays.
LBTOr-YKAR

—
«s*
JK.
•«Sil I ao
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTR .
Chicago, III., petek, 8. avgust« ( August 8), 193«.
rfer
UredalOd la upramlAkl
HIT & Lawndale Am
Office of Publioatloai 2667 South Lawn dalo Ate. Telephone, Rookwoll

a« ia e
1 ten.
»ailing at apodal -to ef peaUgo prrrtdad fee la axtioo list, Aot of Oct. t. Itlf, aatberti*

STEV.—NUMBER 186
Mil.
ved uvoza Ina iz Rusije
Odločitev, ki pomeni umik na celi črti, je podal nekaj ur po zaslišanju predstavnikov Amtorg korporacije, ki -jo podali evidenco, da ruski les ni produkt kaznjen-skegadela 'u ^
Washington. — (F. P.) — Pomožni zakladnišjci^tajnik, ki je še pred nedavnim izjavil, da ne bo dovolil iztovoritve sovjetskih ' lesnih izdelkov, se je umaknil na celi črti in preklical zadevno prepoved, ki jo je izdal. Njegova o-dločitev je sledila zaslišanju v zakladniškem departments tekom katerega so predstavniki Amtorg korporacije IntL Paper Co. in drugI podali nove dokase, da sovjetski lesni izdelki (lesna kaša) niso producirani po kaznjencih. Lowman je ob zaključku tega zaslišanja izjavil, da bo podal odločitev v nekaj dneh, a se je očividno premislil ter jo podal nekaj ur pozneje.
Prejšnji dokazilni material, pravi Lowman, na katerega je naslanjal svojo prepoved, je bil "nasprotujoč in nezadosten" ter ni mogel dokazati, da se ruski lesni izdelki proizvajajo pod takšnimi pogoji, kakor se je trdilo. Ta njegova izjava pomeni, da je Lowman spoznal neutemejjenost in škodljivost zabrane iztovoritve roških lesnih produktov ter umaknil prepoved.
Amerišl(o-ruaka trgovska zbornica, katera uključuje mogočne firme kot Chase National Bank, General Electric, International Harvester Co. in Pennsylvania Railroad, je dan pred Lowmano-vo odločitvijo poslala predsedniku Hooverju brzojavko, v kateri mu
loJho naspnjnije ti di uvoza ruskih izdelkov. Tb in pa protesti mnogih drugih firm kakor tudi posameznikov in raznih inozemskih vlad so odločili in Lowman je moral kapitulirati.
Podpredsednik Amtorg korporacije Makodzub je izjavil na zaslišanju, da je sovjetska lesna kaša produclrana po ruskih kmetih v zimskih sezonah, ko nI drugega dela, prav tako kot sovjetski les, in če se prepove uvoz 1-«te, se bi moralo zabraniti tudi uvoz surovega lesa. (Prepoved uvoza sovjetakega lesa je bila pred kratkim preklicana). Lesni delavci imajo avoje delavske unije, pravi Makodzub in kaznjencev se ne uporablja pri sekanju in prsdelsvi less. Neki drug Rus, ki je pet let nadzoroval delo v ruskih lesnih tvor-nicah v okolici Arhangeljfka, je izjavil, da se je osebno prepričal, da so vse govorice o kaznjencem delu v sovjetskih gozdovih neutemeljene. ^ John H. Hinmsn, podpredsednik Intl. Pspsr Co. js oposorll ns točko v njegovi pogodbi s sovjetsko vlado, ki predvideva, da je predstavnikom te družbe dovoljeno priti v Rusijo v svrho nadzorovanja produkcije leanlh izdelkov, kar Je napravilo precejšen vtis na Lowmana. Vendar pa družba ni poslala nikogar v Ru-ftijo, ker Je bil les, ki Je naveden v i "»godbi, posekan še lansko zimo. Hinman je posvaril Lowmana naj ne gre predaleč v tem o-ziru ter iijfcvll, da bi bila družba primorana zapreti svoje tovarne, še bLse zabranilo uvoz m »kih lesnih Izdelkov, kar bi spravilo ob delo mnogo delavcev.
Georg« W. Sisaon. podpredsednik Requette River Paper Coin predsednik American Paper «nd Pulp asociacije, je proeil malone s solzami v očeh, naj as dovoli uvoz ruskega lesa in lesnih izdelkov, od katerih so odvleoe njegova tovarne. Slsson je zatrjeval, da ne bo eovjetskl les odvzel ameriškim delavcem niti e-no uro dela, pač pa bi Izgubili <lelo mnogi delavci, če bi se ne «ivifnilo embsrga na ruski les In l«ne izdelke, brez katerih ameriška papirna industrija ne more izhajati, ker Ji primaajksje k»«a In ga mora uvaiatl. "Ml ns !">trvbujemo protekdje proti se-Yjetakems leas", je izjavil Ma-
son, "pač pa je naša pstriotič-na dolžnost, da pridobivamo potrebni lea iz ruskih gozdov namesto iz naših, ki so itak že zelo zredčeni. Medtem, ko mnoge naše države izdajajo letno težke milijone za pogozdovanje, pa so brezkrajni gozdovi v Rusiji in Sibiriji brez malega še nedotaknjeni, poleg tega pa je sovjetski smrekov les mnogo boljši od kanadskega, ki je sicer cenejši, a da tudi mnogo manj papirja na kubični čevelj kot ga da »sovjetski les."
Velika brezposelnost v Angliji
Več kot dva milijona delavcev brez dela. Brezposelnost največja od 1. 1921
London, 7. avg. — Prvič od leta 1922 je število brezposelnih v Angliji naraslo'na dva milijona in je največje od meseca julija L 1921. Številke, ki so bile včeraj objavljene, kažejo, da je v Angliji 2,011,467 brezposelnih delavcev.
Samo v mesecu juniju se je število brezposelnih zvišalo za 110,000. Največja brezposelnost v Angliji po vojni je bila meseca julija 1921, ko je bilo 2J5S0,-delavcev brez dela in je bija
br ?ftrojeTm ri ski spor končan, se je število brezposelnih znižalo za več stotl-soč.
Nobenega znamenja ni, da bi se industrijska situacija v bližnji bodočnosti izboljšala, verjetno pa je, da se bo še poslabšala. Northeastern železniška družba, ki Je odslovila že večje število delavcev iz svojih delavnic v pro-šllh par mesecih, je včersj naznanila nove redukcije in odslovila tritiaoč delavcev, kajti radi depresije se je zmanjšal tovorni in potniški promet in družba je bila prisiljena na redukcije.
DvajMt Belgijcev ranjenih v etavkovnih izgredih
Pariz, 7. avg. T Dvajset Belgijcev, ki almpatizlrajo s francoskimi tekstilnimi stavkarjl, je bilo ranjenih, ko je policija napadla demonstrante v mestu Me-ninu z golimi sabljami. Sledili ao Izgredi, katerih se Je udeležilo o-krog dvatlsoč delavcev, ki eo se zoperstavill policiji.
Gozdni požari
Baltlmore, Md. — Radi silne suše so pričeli goreti gozdovi v zapadnem Marylandu, ki so napravili že za več sto tisoč dolar-jev škode.
KAMENČKI ,V ŽELODCU POVZROČILI SMRT
Kavadar, Jugoslavija, 7. avg. —devetletni Ferdinand Nikolič je včeraj umrl na posledicah zastrupljen j a krvi, ko so mu zdravniki akušali odstraniti 95 drobnih kamenčkov, katere je pogoltnil. Smrt je bila posledica bedaste tekme s psr let s tare j* šim tovarišem, s katerim je stavil, da bo pogoltnil več kamenčkov kot njegov tekmec. Starejši je vzel stvar za šalo ln se delal kot bi požiral kamenčke, do-čim jih je Nikolič v resnici pogoltnil in posledica je bila smrt.
KonHniien napreduje v Karolini?
Uaijski voditelj izjavlja, da se bodo morali delodajalci in jav-noat odločiti ali sa konservativni unlonlsem Ameriške delavske federacije ali pa sa ra-dlksHsem komunistov
Aahevllle, N. C. — (F. P.) — W. B. Plemmons, predsednik Centralne delavske unije v Ashe-vlllu, v katerem vidijo nekateri bodočega predsednika delavske federacije v Severni Karolini, iz-J javlja, da se komunizem z rapid-no naglico razširja v državi. "Det. lodajalci in publika", pravi Plemmons, "se bodo morali odločiti ali za konservativne delavake smernice Ameriške delavske federacije, ali pa za radlkallzem komunistov."
Industrijska depresija, taktika delodajalcev, ki nočejo storiti nfčssar sa izboljšanje teAklh razmer, prsganjanje delavcev ln nje oboroženih čet nad Joes delavce so izvrstno gorivo za komunistični plamen, pravi Plemmons, ki predlaga ustsnovitev državnega delavskega departmenta, kateremu bi se morala dati moč, da bi lahko zahteval preiskavo sporov med delavci In delodajalci. On Je izjavil, da bila taka akcija lah-ko preprečila znani masaker v Marionu ter dodal, da državna milica brani samo lastnino delodajalcev In lastnikov tovsren, nikoli pa ne pravic ln življenja delavcšv« _
Nov Malskl rekord
Frank Hawka preletel daljave med New Yorikop In Lea An-geleoom v petna jati h urah
Los Angslss, CsL, 7. avg. — Štirinajst ur in petdeset minut potem, ko se je dvignil s Curtis letališči v New Yorku je Frank Hawks pristal na municlpalnem letališču v Los Angelesu.
Ns »emljo se Je spustil ob 7:60 popoldne (čikslki čss) v prisotnosti velike množice ljudi, ksters js posdrsvljsls letalca, ki je dosegel nov rekord v letalstvu v poletu čes kontinet od vzhode proti sspsdu,
Hawks je bil pravzaprav v zraku le 18 ur, kajti med poletom se Je ustavil petkrat, da je napolnil tanke z gasolinom. Pov prečna brzina je bila 179 milj ns uro, kajti daljava med omenjenima mestoma znaša 2,700 milj. Prejšnji rekord Je bil 1« ur ln 48 minut In ga Je naprsvll Roecoe Turner 27. msjs tega leta.
Agrarni plok
mafe entente
Pogajanja a Cefcosiovaško glede uvoaa pšenic* Prihodnja konferenca ae bo'vršila v Varšavi
Duaaj, 7. »v* — Dogovor, k je bil sklenjen med Rumunijo ir Jugoslavijo na konferenci v Si-naji, Kumunija. in se tiče eko nomske kooperacije, je še dobi odliv v povečsnlh aktivnostih \ centralnih Ir ih držav, kot 1 so dospela ns
iedelski minister nenadno od-kjer se bo po-itavnikl vlade ije v agrar-času je polj-
političnih kro vzhodnih ev govore poročila, Dunaj. I Rumunski Tom Mihailake potoval v Soli svetoval a glede vstopa no sveao. Ob ia
tka vlada naznanila, da je poslala vabila mali ententi in bal-tišklm državam, da se udeleš« konferenca, ki se otvori 28. avgusta v Varšavi.
Zaatopniki Jugoslavije ln Ru-munije bodo predložili svoj načrt sa rešitev agrarnih problemov Češkoslovaški, s katero vodijo pogajanja gkfrde uvoza pšenice, ki naj bi bila prosta carine, obratno naj bi pa Češkoslovaška izvažala tovarniške produkte v Jugoslavijo ln Rumunijo.	I
Dogovor,, ki ^ je bil sklenjen ned Jugoslavijo in Rumunijo, predvideva ustanovitev medsebojne kooperacije v agrarnih vprašanjih, ki naj bi v dogled-nem času dovedlf do carinske u-nlje med državami male entente. Ce se bo načrt posrečil, te-Jaj bo a tem položen temelj ekonomskemu edlnatvu v državah jentralne In vzhodne Evrope.
Kitajskim
Taponeko In brltako vojaštvo poslano proti komunistom. An gleškl poslanik v Wsshingto-nu se jpsavetuje s državnim tsjnlitvom
dsngsj, 7, avg. — Britske ln iaponske avtoritete so odredile piočne posadke pomorščskov pro-J rdečim fietam, ki ogrožajo Hankow, bogato industrijsko mesto ob reki Yangtse, ki Je od ialjeno 800 milj od tega mesta in je v nevarnosti pred okupaci |o po komunistih.
Bojsssn obstoji, ds bodo komunisti, če se polaste Hankowa, -opali in plenili po mestu kot so itorili v Csngsi, ki so jo okuplrs-U pred neksj dnevi. Dslje bi o-kupscijs stsvila v nevarnost sosedni mesti Wučsng in Hanyang in tako bi lahko komunisti dobi U kontrolo nad pokrajinami, ki se raztezajo ob reki Yangtse.
Waehlagton, D. C„ 7. avg. — Sir Ronald Lindsay, brttskl poslanik v Združenih državah, je včeraj konfsriral več kot eno u ro a pomožpim državnim tajni kom Caetiom o situaciji na Ki tajskem. Rezultat konference je bil dogovor, da bosta Amerika ln Angleška pod vzel i potrebne kore-ke, da se tako zsvaruje lastnina ln življenja ameriških (n brit-skih državljanov, ki se nshajsjo ns Kltsjskem.
BILLINGS BO POZVAN PRES
SOBlSčE
Zasliševanje MscDonslda zaključeno la sedsj se pripravlja rta odhod proti vzhodu -
San Francisco, Cal., 7. avg. — Tajni načrti, da se pripelje Warren K. Billingsa na zaslišanje pred državno vrhovno sodišče se bodo sedaj izvajali, ker se sodniki državnega vrhovnega eodlŠ-ča pripravljajo, da zaslišijo zadnjo pričo glede Bllllngsove peticije za pomilostitev.
Načelnik aodlšča William A. Waste je naznanil, da bo Billings na skrivaj pripeljan i* Folston jetnišnlce pred sodišče, kjer bo zaslišan. Datum ln druge podrobnosti bodo objavljene tele po končanem zaslišanju.
Medtem se pa John MaoDo-naldt ki je preklical avoje Izjave, ki jih je izrekel na obravnavi proti Mooneyju In Billlngoti In ki so največ pripomogle, da sta bila obtoženca obsojena v dosmrtno ječo, pripravlja na odhod proti vzhodu, kajti sodišče ga ssdaj več ne potrebuje. MacDonald je vzlic pritisku vztrajal pri svoji iijavl, da je po krivem pričal proti obtožencema. Dejal je, da ie bil orodje bivšega diatriktne-ga pravdnlka Charles M. Ficksr-ta in ' policijskega načelnika Charles Goffa, ki sta ga prisilit ls z grožnjami In podkupnino, da Je podal lažnive Izjave na sodišču.
mmmÊÊÊHrnmmmmktmmmm
Stalin je Izitbll ii*
IZGANJAL JE HUDIČA Z BELCEBUBOM
(Jglanov ss je umaknil a važne poslcijs
Moskvs, 7. svg. — Nikola U-glanov, delavski komisar v sovjetski vladi, Je bil prisiljen podati resignacijo. Na njegovo mesto Je bil potem lmenoysn Anton Tsihkon, predsednik strokovne stsvblnske unije.
Uglsnov si js nakopal Stalinovo jezo, ker se je nagibal na delnico. Ns konvenciji komunistične stranke, ki se ja vršila pred nekaj tedni, Je sicer prekllcsl svoje "zmote", tods njegove is-jsve so delsgstjs sprejeli na sna-nje i zasmehovanjem. Tskrst se Je brezpogojno podal ln Icjavil, da bo zagovarjal Stsllnovs smernice v politiki, tods kot ksže sjegovs resignacljs, js bilo vse poniževanje zaman. Stalin je še vedno absolutni diktator v komunistični stranki, kajti s prst-kanostjo al je znal utrditi ovojo pozicijo.
9	Ji i '.* \ «
Banke pokajo v Ifsasssii
Wich!ta, Kans., 7. svg,—Gus rsntee Tittle and Trutt Co. ln Guarsntee HUte Bank sta včeraj morali prenehati s poslovanjem. Obveznosti teh bank pre-segsjo tri milijone dolarjev ln predsednik obeh bank W. K. Ko-eneke Je obvestil državnegs bsn-čnegs komissrjs o situaciji.
Polom na borzi prošlo jasen In dvigsnje densrjs Iz banke, ki Je sledilo, Je glavni vzrok propsdu.
Kansas City, Kans. — Reverend Carl Walker, pridigar in evangelist, je s pomočjo svoje žene, ki ga je spremljala na njegovih misijonskih potih, itga njal satana iz ljudi in vodil vojno proti uživanju alkoholnih pijač dolgih dvanajst let.
Sedaj ae je vnela vojna med njima, k*jU žena je obtodlla svojega soproga pijančevanja ln vložila tožbo za ločitev. V obtožbi pravi, da je reverend vsak dan savžil veliko količino žganja ln kadar je bil primerno na-trkan, takrat je najbolj rohnel nad verniki in jth zvaril pred pijančevanjem.
Hoover proti oo-I nstorju Norrisu
Predsednikovo pismo, v katerem hvali republikanca Reeeejs, ss smatra a poekue, da ae one-mogočl Izvolitev progresivne-gs senatorja la Nebrsske
Washington. — (F. P.) — Predsednik Hoover skuša ugotoviti poraz progresivnega ln pri administraciji nepriljubljenega senatorja Norrlsa is Nebrazks ter se obenem okuša Izogniti ob-loHtbi, da se vmešava v domačo politiko Nebraske, kar pamers-va doseči s snanlm pismom, v katerem na vse protege hvali re-oubllkanoa Carroll Koeceja iz Tennessee j a, ki Je nasprotnik dr-lavnega obratovanja MumIo Shoals elektrarno. Tako Izjavljalo prijatelji oenatorja Norrlsa, čigar ponovni Izvolitvi nasprotujejo mogočni interesi v Nsbraa-kl. Ko Je prišla pred kongroo Norrloovs prod logs sa državno obratovanja Muscle Shosls slsk-trsrns, js Rssce igral odločilno vlogo ln Ji js priprsvll poraz. Da je Reece ubogljiv slugs slsktrsr-skih Interesov, dokasujs dejstvo, ds je o svojim glssom onsmogo-čll sprojstjs Norrisove kompromisne predlog«, ko Js prtšls prsd zbornični odsek, Čeprsv bi «prejem te predloge nsjbolj koristil njegovemu Isstaemu volilnemu okrožju ln bi pomenil po-trošltev težkih milijonov bsš v tem okroftju.
PrIJstslji Norrlsovegs tekmece za senators ki sedež W. M. Stebblnsa, republikanca, ki ga podpira elektrarakl trust, ki si prlzsdsvs poraziti Norrlsa, os Že priprsvljsjo, ds bodo upors-blll v volilni ksmpsnjl predsednikovo pismo Reeceju, v katerem predsednik Izjavlja, da ns bo odobril nobene predloge ss držsvno obratovanje Muscle 8ho-als elektrarne In kampanjako geslo Norrioovlh nssprotnlkov ss glasit 'Držimo s predsednikom'. To Ishko uporsbljo proti Norrisu, čeprsv prsdzsdnlk nI tsvssl odprtsgs stsllščs proti Norrisu, ki Js sdsn nsjbolj člsUnlh ln priljubi Jsnlh Člsnov senstne zborni ce.
Albert Les, Mlnn., 7. svg. — Petnajstletni Joseph Jobnson ae Je včersj obesil v kleti svejegs doma. Kaj ga Je pognalo v smrt, nI znano.
ZRAČNI VELIKAN
Best hobotov umrlo, ker eo pUl . strupeno žganje
Psterson. N. J. — V šotorišču, ki se nshsis zunsj mests In v katerem prebivajo trampi, Je last izmed njih umrlo na zastrupljanju s alkoholom. Eden od teh, govori poročilo, Je Rdwerd A. Franz. bivši častnik v sme-riškl armadi.
risaiiacaii sritui Tesarkana, T»x., 7. avg -*Er-G. Wells, zveza i prohibičnl agent, Je včeraj ustrelil zsmores Herbert Rkhardaons. ker ss mu J« soperatsvil. ko je agent skušal preiskati Rlchardsomno stanovanje.	»
BANVILLE Kil-TIMATOSU NA JUGU
I'.Klpredasdalk United Textile Workers unije meni, ds bi stavka tskstllnlh delavcev v DaavlUu povzročila splošno stavko na jugu. Unionist! pro-ti atavki tekom sedanje indu-atrijske depresij«
Danville, Va. — (F. P.) — Alt je mogoče organizirati 4,000 tskstllnlh delavcev v stalni tekstilni uiiji brss stavke, ko gospo-dsrjl zmečejo vos njihove zahteve v koš in odpuščajo njihove voditelj« r To je najnovejši problem, ki ga bo morala rešiti uni-Js tekstilnih dslsvosv v Danvillu, kjer js ssdsž Riverside A Dan River tekstilne korporacije. ki js pred kratkim objavila dssstod-stotno mssdno znižanje svojim dslavosm. Okrog 80% dslsvosv v njsnlh tovarnah trdi, da pripadajo uniji, ki Jo bila uztanovlje-letos v fsbrusrju. Mezdnemu znižanju J t sledila zahteva po unij-sklh organisatorjih, da bi organizirali tamošnje delavstvo.
Danvlllska situacija js vsbu-dlls mnogo zanimanja v vosh ds-lavakih krogih zsradl Izjsv predsednika Ameriške dslsvsks fsds-racljs Greena In drugih unijokih voditeljev, ds "ml prinašamo mir, ne moč" in da os ns nams-ravajo ssteči k otavkl. Unljskl voditelji v Danvillu Izjavljajo, da Grssnovs izjava prsdotavljs njegovo lastno inUrprstacijo in- v (iustrljske krize na jugu; kjer Jo mnogo tovarsn šs prenehalo obratovat!, medtsm ko ootals o-ijo ls dslno, Tudi naspro-otavkl ksr menijo, «o-___b« vlada v Ameriki industrijska depresija, da bo vtika otavka šaman In bi dslavosm s , ns bile nič pomagano, pač pa bi bilo pomagano dslodajal-osm, ki bi brsa possbns težave štrli odpor dslsvosv tsr jih As bolj pritisnili ob tla.
Toda Franela J, Gorman, podpredsednik tekstilne unija In mnogi lokslnl unljskl uradnik! ss ne striajsjo s "protlsUvkov-nlm" stališčem Wllliama Grss-ns in drugih tsr trdijot da sdino stavka bi mogla prloIHti njUio* vsgs sovražnika Fitageralda, predsednika Ukstllns družbe, da bi priznal unijo In prioUl na opo-razum.
Gorman Jo Jako optimističen z ozlrom nz strsteglčni pološsj Dsn v i lis. On prsvl, da bi v slučaju sUvke v Danvillu sastovkale mase delavcev Hrom ameriškega Juga. Situaetja, k! bi naatala v p<M|obnem slučaju bi bila tsžks la Ameriška dslsvska fsdsrssljs a-|i pa posamezna nsodvlsns unljs bi jI ne bile koo, «smo v Danvillu bi bilo trebs skrbeti sa 1*000 dslsvcev In jih podpirati.
MMI smatramo Danvills kot s» no nsjvsžnsjšlh točk na našsm Industrijskem jugu", pravi Oor-msn, "In spoznavamo, da js to, ksr ml delamo le akaperlment In da Je uspeh precej odvisen od tovsrntške uprave, kateri načelu-Js eden nsjbolj vplivnih la trdo-kožnih mož ns Jugu. Toda stavks v nsših načrtih lil laključsns. Ce ss uprava ns bo hotsls podati drugače, potem ss bomo poslužUi sredstev, ki bode učinkovali.
S-1 es. y |e prad kroOOai propM •rMo. V aàvlrjo b s. s.
B-tOO |e aeha#|s
Odslovit ve mdarjsv v
Mexico City, 7. avg. — ftesto rudarjev v Pschucl v državi Hi-dslgo. Iti so bili upssleni v srebrnih rudnikih, js bilo včeraj odpuščenih. Poesbsn komltej brsspoaolnih delsveev js odpotoval v glavno mesto, da apsltrs na državni industrijski department, da neksj ukrene gleds brospossl-nlh rudarjev.
Vpsd K srdov v tsrlkl dlstrlkt Csrigrsd, 7. svg.—Petsto Kur-dov na konjih js všsrsj navalilo ns turško mesto v vzhodni Turčiji, toda naval js bil odbit po vlsdnem vojaštvu. Kurdl ao prišli iz oddsljsnlh Olrijskih puš-čsv.	•	i a
•■* ' 'iT;



m .„«ini.^i .UHU Ii I. Ill[\m,jUUUfjftjs i w^ww*

PROSVETA
THE EN UGH TEH II ÄfT
CUMLO Df umwi iwrtmi M,
4. HA M bM. UN M J J^nn'*»"^*^! tT
PROBVETA
k U*iM A-^rl Of Tff fTDEBATBO
Kapitalutična sodišča
Dama Justica, v sedanji kapitalistični drušbi, si rada zakrije oči, kadar stoji pred njo «leveč, ki iščs pravic**. Zaveden delavec ne prosi, pač pa zahteva pravico, ker se zaveda, da je do nje upravičen po vseh zakonih. Ker pa je ves današnji sistem proizvodnje in razdelitve v rokah oskosrčnih denarnih mogotcev, Imajo le-ti glavno besedo v delavskih zadevah pred sodišči. Kapitalistični sodniki posebno pristransko nastopajo na ameriškem jugu, kjer Vlade še verska tema in ni ddaVskn zavednost v ramah u.	- '
Poročila pripovedujejo o slučajih v manjših mestih v Sferni Karollni. Ta mesteca so pod neposrednim vpHvom tamošnjih tovarnarjev, kar je razvidno iz poročil, ki povedo, da tamešnja sodišča niso mogle ugoditi zahtevam nekaterih obtotenih unionistov, da se Jih postavi pred poroto, ker niso imela porotnih list, ki bi omogočile legalno izbiranje porotnikov. Neki sodnik je odo izjavil, da na njegovem sodišča ni bilo nobene porotne sodbe že šest let Neki drugi sodnik Ima pa svoj nažln: na listi fma ducat porotnikov, izmed katerih Jih sam izbere šest. kar zadostuje za maglstratno poroto v Severni Karolini. Razume se, da Je teh Šest mož pod njegovim vpHvom, kar z drugimi besedami pomeni, da so porotniki in sodnik pod vplivom lokalnih industrijskih magnetov.
Te neformalne procedure na sodiščih so se poslulevali mirnim potom, dokler se ni delavstvo zganilo, In sedaj zahteva konec takim postopsnjem na sodiščih. Delavci so se zavedali. da bodo postali močni Šele v udijah, pa so začeli pristopati vanje. Posledice so bile, da so podjetniki začeli dotlčne delavce odpuščati In šikanirati. Nekateri so bili obtošeni, da nieo plačali stanarine. Zagovornika delavcev se Je posrečilo izposlovati prepoved, ko so lastniki hoteli izgnati delavce iz stanovanj, da tega ne morejo storiti do preklica, ko bo zadeva rešene pred sodiAšem.
Na jugu prevladuje mračnjaštvo in po-slediee najbolj trpe delavci. Poslednje čase so se začeli tudi tam delavci prebujati in zahtevajo svoje pravice, katerih Jim noče dati kapitalistična justica. Pri tem Je poslušne dekla kapitalistov cerkev, ki drži delavske mase v temi. Jih savaja in dbljubuje "nebcaa na onem svetuM. Delavstvo se bo moralo otresti verske more, ki ta tlači, in otresti se bo moralo kapi-talistlčnih pijavk, ki ga izkoriščajo In Izžema-Jo za veleproflte. To ee da doseči edino potom močnih organizacij, skupno, ne posamezno, da bodo delavci deleftni avoJHi pravic na tem svetu.
-
Ameriške vladne avtoritete očitajo KusiJi. da so njeno izvoženo blag» v Združene države izvršili Jetniki, vsled česar bi as tak uvoz moral ustaviti. Ubor Advocate v Taeoml, Waah., je mnenja, da ni rusko blago bilo Izviteno v j« t nišnicah in prisilnih delavnicah, dostavlja I«, da Jo veliko produktov ameriškega blaga iz4eianih v ameriških Jetnišnicah in prteMi delavnicah in ae ga postavlja na trg.
Da Je v Ameriki veliko blaga izvršenega v kaznilnicah, je bilo še vsčkrat dokazano. Tekmovanje med kaznjenskim in prostim de-lom ae j« le večkrat pokazalo dovolj jasno, ker gs nI bilo mogoče uiajltJ. Urednik omenjene-I» li-Oa pravi, da bi morala Amerika Izvajati UkUko prefiovudi kaznjen*k«ga dela in razpe-čavanJa leh produktov predvsem najprej do-ma. potem naj bl šsle ukasovala tujim državam. Memls ja nI trgovine v Ameriki, pravi omenjcal IM. da bi se v njej ne dobilo Isdel-kov. ki so bili iuk4ani v kasnilnicah.
Nekateri industrijalti pohlcpneSI so se drznili še celo tako daleč, da so mnaČlli v kai MinicaJi narejeno blago s unijako znamko. Privatnim dobičkarjem nt nobsno sredstvo pneumazano, da as ga ne bi poslužill, aamo da jim prinsar več dobička. IMavske unije so tem pijavkam šs prscej eeuatavils njihov grdi način, ds ns moro jo tako na debelo izrabljati untjskih znamk v avoje dobičkarske namene
Amerika sicer še nI uradno priznale ruske boljševtifce vlade, priznal pa jo je ameriški kapital is pred leti. Konflikt radi rueksga uvose Je prišel na pritisk n.-katerih podjetnikov, ki se akušajo okorUMi na način. da bl as eklailo ruski uvos v Rdruien* drživa. Po-enačilo se jim al, četudi en strašili s "rdečo is sate", češ, ds js ta v evesl t ru»ko trgovin «k-» kerperacijo in de vrši v Ameriki betJteHško propagando.	1 .	•
Glasovi iz naçelbim
Zanimive
iz raznih krajev
O nedsašsdMOti rimske cerkve
Pneblo, Colo. — Hfmska cerkev je orpsnizacija, ustanovi nasprotij, ki se vsa nastanjajc na imaginarne domneve. Taki domneve pa zavajajo človeka čisto gotovo na pdlje zablod ie nedoslednosti, kar je že tako t» meljiio in neoporečno dokazano, da bi bUo docela odvbč, če bi kdo Še dokazoval.
Nedoslednost j« aksijom v pojmovanju te ali one cerkve in tako ševe tudi rimske katoliške. Primerov za tisto cerkveno nedoslednost Je ns jezera. In če bl htel našteti vse, bi bilo tiste snovi za celo enciklopedijo. Saj Je cel obstanek rimske cerkve na sama nedoslednost, tk dejstvo,, da je cerkvena organizacija v obstanku, je nost, zelo kričeča Cerkev negira ali zanlknje pojem človeka, oziroma dma odreka človeku to, kar m* gre po njegovem bistvu, po njegovem obstanku in namenu tega ob-
P6 cerkvenih nazorih in naukih je človek tarča, igrača muham nekakšnega božanskega bitja, Id mu pravijo bog. Saj mu brez, volje božje Je las ne pade z glave, nam neprestano dopoveduje rimska cerkev. Po njej je vsak še tako majhen in neznaten dogodek volja rimskega boga. Vojna je volja božja. Ubijanje je delo nebeškega Očete. Bolezen je kazen božja za naše grehe. Vseka neersča je šiba božja, posebno Š* Če Je tisti, Id ga zadene ta ali ona nesreča, proti Oerkvi In njenim prismoderijem. Človek se rodi, dele, živi in umrje, po volji božji, dasl mora priznati vsakdo, ki more količkaj misliti z lastnimi možgani, da je vsak človek spočet In rojen po volji svojega lastnega očete tn svoje lastne matere. Njegovo življenje in delovanje se rauia po njegovi vzgoji in po njegovih okol-nostlh brez vsake cerkvene primesi, če nima tavm? cerkev P"* in zadnje besede v njegovi okolici. Tiste o Volji božji Je cerkvene nedoslednost vseh nedoslednosti.
Moralo je vzela rimska cer-kec v zakup. Venomer nam zatrjuje, da Je nositeljica najčistejših In najptšftenejših idej. Ta njena trditi Je slino kričeča nedoslednost. Saj vemo, kako nemoralna je bHa ravno cerkev od svojega pošetka sem, ln kako Je nemoralna Še dandanes s svojim celibatom, s svojimi jezuitskimi mahinacljemi, s svojo zagrizenostjo ln ptrtuhnjenostjo. Svoje ponižne hlapce, duhovne tira naravnoet v smrdljivo mlako najnlskotnejše nemoralnostl in kriminalnosti. kjer si iščejo uteho za spolne strasti. Po družinah delajo razdore in spore, dekleta zapeljujejo in počenjajo še druge grdoblje. Ali nI mar takšno nesrečo ln nemoralno življenje kar naJdHtncjla nedoslednost, ki bije vsemu človeštvu v lAirazTt Rimska cerkev Ima samostane za moške in ženske. Tu se gode rt vari, ki jih Človek ne mors opisati ln to gre naprej in naprej Tte blizu dve ti-dot let. Duhovtftm, ki zabredejo v tisto smrdljivo blato, svet odpusti, a cerkvi ps deželne oblasti kaj rade (spregledajo. Cerkev ne more grešiti In kdor ne more grešiti, ne ' more hiti nedosleden, meni neki cerkveni oče, ki dokazuje rsv > « t«-ru svojim mnenjem, kako nedosleden Je v svojih zaključkih. Cerkev uči da Je vsa oblast
*aj cerkvene nedoslednosti
Kdor čita novtoe Iz Jngoela-«ije, mu je gotovo znano, da so imeli tamkaj proti koncu mene ca junija letos velike soJtotjfcf slavnosti. Vse je bilo pO koti Si: Vsaj teko ie bUo čitati v tistih novinah. V Beogradu se Je vršil vseslovenski sokolski izlet, na katerem je bilo videti v paradi pred kraljevo iošo vojaštva, šolsko mladino in odrasle civilne Tj udi. Na to slavnost so prileteli Sokoli iz vseh slovanakih krajev. Le bolgarskih Junakov in ruskih Sokčlov iz Rusije ni bflo zraven. Bilo je nekaj ruskih Sokolov, ki pa so se rejeru-tiraH Iz ruskih emigrantov, to so bili dnevi, ko Je bilo vse forje po Sloveniji, Hrvatiji in Srbfei pregrnjeno s sokolskim rodo-Ijnbjem in mestnim navdušenjem.
Sokolska društva so telovadna društva. ' Proti telovadbi leot taki ne more biti nihče. Saj vemo, da Je telovadba za pravilno telesno rast to, kar je vttnar-jevo negovanje rastlin za njih-no uspevanje na vrtu. , Sokolska društva so bila naj-poprej ustanovljena na Ceftfem. Ustanovljena So bila tedaj kot telovadna ln narodno-obremtona društva. S Češkega sosefcokoli razširili najprej na Slovensko, potem na Poljsko, zatem na Hrvaško, Rusko in Bolgarsko, kjer nosijo ime "Junaki".
Na Slovenskem so bila sokolska društva najpoprej telovadne, potem narodno-obramftna ln šele najzadnje liberalna, politična društva.
Vsem tistim, ki so se v starem kraju zanimali za politične boje med liberalci in klerikalci, je dobro znano, kako so klerikalci, ki so imeli svojo največjo zaslombo med kmeti, ki so bili in eo še danes pod kontrolo rimske čerkve, preganjali in zatirali sokolsko idejo po širni Sloveniji in Hrvatiji. Rdeča srajca jim je bila znak ustanove hudičevega i?v<pn in satanovi namenov. In silno, strašno nizkotno gonjo je vprizorila kranjska duhovščina s svojim nadškofom na čelu proti sokolskim društvom. Klerikalna stranka je Šla, tako daleč v svojem po* HttČnem gnevu ln srdu, da si je sama tudi omidfla telovadna društva — ki so bila popolna kopija s^kolsklh — ter jim dala ime "Orli". Ti so bili orodje klerikalne — Sokoli liberalne stranke. Vendar pa moram psi» znati, de so se Sokoli vseeno |» resno pečali tudi s telovadbo, dočim Je bH Orlom ali čukom, kakor eo jim zdeli ljudje in*e, glavi smoter in cilj propaganda za klerikalno gospodo in rimske
; m****?-
► mm^^m	,	dUHfsftf "
1 ugoslovansko organizacijo,
velja po duhu ln smotrih za za v no ustanovo.
Bf;jcot tak je jugoslovanski
PETEK, ft. AVGUSTA.
Sokol nastopil na junijskem izletu v Beogradu. Zato mu je kralj podaril povsem novo zastavo z državnim grbom in državnimi bojarai na eni strani.
In ko Je bilo prišlo do izroč t ve, so jo blagoslovili duhovni vseh treh večjih veroizpovedanj V dišavi. Poprej še ni bila ni-
koli nobena sekotoks zastava krščena in žegnana po nobenih cerkvenih obrtdik 8 tem, da jo je blagoslovil pravoslavni pop, rimski duhoven in muslimans|| svečenik, JI je udarjen cerkveni pečat na čelo, in sokolska zastava je bila že takoj ob svojem počet k u omadeževana. Državna, ali nedržavna, kraljeva, ali nekraljeva, to je vseeno. Podana je bda za znak sokolskflt idej, in le-te še niso nikoli pospeše-, vale cerkvenih neumnosti.
Ali temu se ni čuditi toliko, kolikor ae nam je čuditi cerkveni nedoslednosti. Cerkev je s neprestane nedosledna, ali po zadržanju t;ukajšnih katoliških popov, ki se upirajo cerkvenim pogrebnim obredom, če nosijo pogrebe! znake Slovenske narodne podporne jerfnote, bi pfej< ne pričakovali, da bi se ka toliška cerkev toliko izpozabila, da bi dovolla svojeipu agentu blagosloviti fcokolsko" zastavo. To je višek nedoslednosti katoliške cerkve, Višek nedoslednosti vseh treh cerkva. Ali država je država, ¿a Četudi ni verna.
Kaltoliškg cerkev postopa tudi v tej deželi enako. Kadar praznuje država, praznuje tudi katoliška cerkev. žaluje deželna oblast, je tudi rimska hierarhi ja v*a v žalosti. To pa iz teh t nega razloga cerkvene nedor slednosti, ki Ji prinese vselej zatečen sad. [S takim postopanjem se laže zajeda v državne in narodno telo, in ni čudno, če je eden predkratkim umrlih kardinalov vzkMlpiil, da je Amerika največja ih najlepša bodoč-noet za rimsko cerkev.
Cčricvl, prtaslti (rimelci cerkvi je predvsem do posvetnega vladanja, vsledčiesar je še vselej delovala roko v roki s tihimi, od katerih je pričakovala največ dobička, najvjč posvetne oblasti. Tisti Časi, ko so ji bile vse države na kolenih, ji še niso šU Izpred oči. Iii za tem smotrom more iti cerke^ edinole v mejah vsestranske nedoslednosti.
' ' tritik.

n« i • Unlnem o malopri-Ijenoc ln ln neenp-tronih s<> namestniki, katoliškem
od boga. jRH nauku Je vsak den vladar
n|Vta£ovTiie
po tem naaka
mm h
nauku, da Je bog naikončno dober ln pravtšen. la tako se vleče nedhslsdnoet sa nedoslednostjo v Hmskl oerkvi skoii cel njsn obstanek, skoal vse njene ne-
V svojih zapovedih Ima pravilo "Ne ubijaj r In aeetn je mano, koliko milijonov ljudi Js is po-•Isis na drugI *ret, če
tasroritl v njenem smislu. To*s tem i
|bodl konec. Ib^Kmmt»»
Cerkev je rasglaalla sokol društva za protivereke usta: vef ln le malo jih Je bilo na kmetih po Slovenekom, zakaj* cerkev ima svoje naJboljAe zaveznike tem, kjer Je ljudstvo najmanj laobrašeno. Umska za-nlkarnost Je oerkvi najplodovt-tejše polje. In duhovščina sekundirala klerikalnim kom v gonji proti sokolski i Kdor je.b« Član tega ali sokolskega društva, Je velja! očeh cerkvenih ovčlc za satank-
----- učenca ln antikristov«!^
oprodo. Pramason In Sokol je pomenilo na Slovenskem med klerikalci Isto. Cerkvenjakl so s prstom kazali na člana sokolskega društva. Izkratka cerkev je bila docela ločena od «>ko|-»kega pokreta. In zato je tudi hudo močno napredoval po ak>-venskih mestih la tra|L ^m
Po zadnji svetovni'Vojni so razmere temeljito izpreme Cel svet Je bil pretreeen ln mikasten do korenin. Ste^ le (a vsegrette Avstrije, ki teko zvesto stala na stram klerikalne strank» njenih grdobijah in take seve tudi v preganjanju la zatiranju sokolske ideje, ni voŠ. Na njenih razvalinah so nasta»	r»>ak!
le nove (Irtave. med katerimlV tudi Jugoslavija s srbskim kra-
ljem Aleksandrom na šelu V t» l^J mo*
le-tei novi drževi je aavel veter, ki je klerikalizmu prseej raskav ln soprn. Vendar pe še i» pre-raeknv Hi pmoprn. Kralj j^ dlktstor. in te «Mi, da kolikor
,7 ■■ • ........ » ««» «^«r, in ia ifM-na oa Zo!JkOT iMti
slednjih vrsticah posšben slu- toliko ustreta vsem. AH pod ia-
vo pismo in komentar aidtee, Wls. — Truden, zaspan, žejen In lačen sem se vrniiod dela domoV, da ee spočijete ln si utolažim prazen želodec in da se zopet pr^prfvlm naslednji dan na Isto pot po ka-terf. koraka ^edna fn nevedna delavska masa v svojem Življenju. .
Kakor vsak večer teko sem se tudi to pot v sedel na stol, in naj preje avtomatično prebrskal Časopise o dnevnih svetovnih dogodkih. KO sem bil za sik) gotov s Prosveto in Proletar com, sem segel po Obzoru in Amerikenskera Slovencu —- zadnji Se četrto leto prihaja čiato brezplačno na moj naslov in proti moji volji. Ko obrnem A. S. na drugo dtran, zapazim pismo p «Ifire' domovine ln radostno pogledam, kdo ee me je «h tej priliki spomnil v domovini. Zapazim naslov pošiljatelja, ki Je: 2upnl urad. $topič* pri Novem Mestu.
Kakor vpliva voda na razbeljeno železo, tako Je vplival do-Učni naslov na mojo trudno oee-
......mislil aem si, da se je
pripetila kaka neersča v (lotovo so ml umrli o-imati aH celo oba, mogoče fopet katera sestra kakor je Id. avgusta lanskega lete, ko Je nepričakovano umrla sestra Jose-flna. 8 takimi trtlsllmi sem od-JP pismo n aMeio vsebino:
AW»js4J Aa^rsakk.
Hfhraoke«. Wla.
vojni «a» nabavili Z nove no-ki so Mi Had 20,000 Din. streho na ifWHku, ki je stala Din. Ns4% Streho na oer-ki ja atsla 11,140.75 Din. Novi pri orgijah. 8,S00 Din. P real i-Snrkve, 7,000 Din. Zdaj as pa popravlja eeMri oltar Matere Boije, ki je seto drafoeeno delo. Treba ga je jrsafs ns novo praatstiti ln veliko napraviti. Stalo bo delo nad Ms. m vsw )e aws», dO * Soprani revni in da aai Zato prosim, ds bi VI to ka) dlfrovali zS tapno cerkev. Vam bo po svojf priptbinji
Darov« prosim poiljite ns sledi- i naslov: 2upni a rad. Stopa?* pri »o-vem Mestu, Slovenca, Jugoslavija, RvropsP'
Pri tem dehi Vam ftrfiss dotMV * speh to VaS pozdravilam,
Frane Zithik, tupnik.
So sem prečita! pismo, sem takoj razumel za kaj gre. Radostno sem se ozrl proti nebu in prav iz srca nasmejal in si ftsisHl; Ta je pa lepa! Ah, go-spod župnik, zdaj si se pa obrnil na pravega!
Vzel sem v roke svinčnik in papir ter «računal koliko bodo morali bedni in nevedni stopiški a.ni v tem slučaju prispevati za podaljšanje verske neumnosti. Račun mi je pokazal vsoto 114,727.2 Din. Ah! sem vzkliknil, to je ogromna vsota, ki jo bo moralo ubo#o ljudstvo prostovoljno aH prisiljeno žrtvovati cerkvi, ki jih tepe od rojstva do smrt!. ~ -
Gospod župnik piše v svojem uvodu, "Vaš oče so mi sporočili, da ste se izrazili, da bi bili pripravnem za našo župno stopiško cerkev, ki je posvečena Mariji ToiainicL Žalostnih, nabrati kake darove, posebno pri stopiških faranih, Id jih je nekaj ondi." Na te besede jaz rečem, da se je župnik v tem slučaju jako zmotil, in da to bistveno dokažem, naj na tem mestu povem da estn "črno obleko" alekel že teta 1917, ker je tako hotela — božja volja. J Ne samo enkrat ali dvakrat, ampak tisočkrat se mi Je v mladosti v glavo vtepalo, da brez božje volje se nič ne zgodi.
A ker je v tem slučaju hotela božja volja, sem vzljubil izobraževalno štivo, to je razne knj in časopise. Med tem Štiv sem tudi čital romanoo Vodiške Johanne, knjigo "Pater Mala-ventura", "V kabaretu", "Zakon biogenezije" ter Prosveto, Proletarca, prejšnjo DeUvsko Slovenijo, ki jo je urejeval Wank Novak — sedanji strah Milwaukee in okoli d, pred katerim se vse trese, kadar kaj objavi v Prosveti hi Proletarcu pod imenaini Socialist, Poročevalec in Spartak.
Med svetovno vojno sem skrbno zasledoval dnevne svetovne dogodke, med drugimi ttidl one, kako so vozili v livarne blagoslovljene zvonove In jih pretvarjali v topove in kako so ti blagoslovljeni zvonovi uničevali in morili stoodstotne katoličane in nekatollčane raznih drŽav za "vero, dom in narod."
Do. širšega znanja so mi veda tudi veliko pripomogli razni politični preobrati, M eo sš med svetovno vojno in po vojni odigravali po rasnih deželah, na primer v Mehiki, Turčiji, Rusiji itd. Veliko mero potrpežljivosti sem tudi dopolnil, ko s 1 i) 18.-19.-20. lete po božji volji v državi Indianl po rasnih premogovnikih preganjal hudiče, in lovil ravno iste oogove kakor jih lovijo vojaki papelevi na povelje katoliške cerkve.
Gospod župnik skončuje svoje pismo a beseda ml: *'Merija Vam 5o po svoji prippošnjl Obilo poplačala.** Da, ponlačala bo in še kako I Ravno ta|cO kakor ml Je 20. maja 1913, ko nje je pognala s trebuhom za kruhom iz domovine * tujino ia pi is objema iztrgala očete, meter ki ¡¿«tre ter druge sorodeJke, znsnce in prijatelje in me prepustila vi harjem življenja, ki se potegoma nagibi je svojemu žetonu
(»pmMit, >l Vsš ote *> m
Itrsalfl. ds hi
ÏÏÎÎtî
h4N pripravljeni sa sa-m» cerkev, k * p», ■•rt j I TeiaSnfd ial~tr.iV rH
fSraslh. M jih
JUp^B toi «lm^^ jv
»vak to naprarak
pri raaslk Prt topsl
uühiica um****
jm
Dopte
iiilleaple. IU.. Naslov jngoalov ta v Chicago je Ute el the Kingdom of via. M0 No. Michigan eve.7 Chicago, III
Nekaj beted o diplomaciji
Pod diplomacijo je v glavnem razumeti urade in oeobje, ki zastopa interese posameznih držav in njihovih državljanov v kaki tuji drŽavi. N. pr.: Interese Jugoslavije in Jugoslovanov zastopajo v Ameriki, Franciji, Nemčiji, Italiji i. t. d. poslantttva in konzulati. Y delokrog prvih spada predvsem in pretežno državna politika in interesi državnega gospo darstva, konzulatom pa je pridržano sestop-stvo interesov 'posameznih državljanov. Poli. tična zastopstva se imenujejo veleposlaništvi in poslaništva, gospodarska, posvečena prêtez no interesom zasebnikov; pa se eovejo generalni konzulati ; konzulati in vicekonzulati. Veleposlaništva (angl. embassies) imajo samo veïesîle pri drugih velesilah. Velesile so: Rusija, Peljfefca, Nemčija, Francija, Anglija, Italija, Zedfnjene države ameriške, Japonska- Kitajska itd. Vsaka izmed teh drîav ima pn drugih velesilah veleposlanika, pri manjših državah pa samo poslanika ali opolnomočene ga aainistra (fr. ministre plénipotentiaire). Poslaništvo samo se imenuje francosko legation. V Jugoslaviji tedaj m veleposlanikov (ambasadorjev) in jugoslovanska država ima poveodi samo poslanike ali vršilce poslov (charges d'affaires).
Kakor že omenjeno, zastopajo poslaništva in veleposlaništva le gospodarske in politic interese države, konzulatom pa je pridržano varstvo zasebnih foterèsov m zasebne trgovine. Med diplomacijo v pravem pomenu besede spadajo tedaj le zastopniki državne politike, vendar se vanjo običajno štejejo tudi konzuli, ker so se db nedavno šolali na isti način in so bili često le pripravljalna stopnja za politična zastopstva. Konzulati izdajajo in vi-dirajo potne liste, legalizirajo listine oblasti, da so veljavne v tujih Aržavah in tuje listine, da so veljavne doma ter vrše tudi notarske posle. Glavni njih posel pa je, da pazno sledijo gospodarstvu svojega področja ter poročajo svoji nadrejeni oblasti, kako bi se gospodarstvo lahko okoristilo s tamošnjimi prilikami bodisi gleda uvoza ali izvoza.
Diplomatska zastopstva so podrejena zunanjemu ministru. Suvereni predstavnik vsake države mora pred nastopom službe dati svoj pristanek (agreement) za osebo, ki naj opravlja te valni posel, za konzula pa jè potreben enostavni eksekVatur, t j. dovoljenje za poslovanje. Oblasti raznih držav občujejo med seboj le potem diplomatskih predstavnikov in spada zlasti mednarodna pravna pomoč v delokrog slednjih. Vsem diplomatskim predstavnikom je potrebno znanje prava, osobito mednarodnega, konzuli pa morajo biti še posebno izvežbani v gospodarstvu, ako hoôéjo na svojih mestih koristiti svoji domovini.	_
Pri poslaništvih so nameščeni poleg drugega osobja tudi vojaški, mornariški, letalski in trgovski atašeji, ki poročajo svoji državi o novostih, uspehih in razvoju one stroke v tuji državi, za katero so določeni. Razen pravih dipk>matičnih zastopnikov ima vsaka država v tujini častne konzulate. Ti se podeljujejo običajno tujim državljanom, ki so znani kot u-gledne osebe in prijatelji države, v mestih, kjer ni občutne potrebe za ustanovitev pravega konzulata. Častni (honorarni) konzulat ima seveda zelo zožen delokrog ln je po navadi res samo častno mesto. V Ljubljani je n. pr. četvero pravih konzulatov (Češkoslovaška, Avstrija, Francija in Italija) ostali (portugalski, belgijski itd.) pa so le honorarni konzulati.
Jugoslavija ima poslaništva v vseh glavnih meetlh večjih ali politično važnejših držav, s katerimi obstojajo redni diplomatski stiki, manjše države pa spadajo v delokrog posameznih poslaništev v večjih sosednih državah. Konzulati so seveda številnejši in jih ima ju-goeiov. država v vseh večjih gospodarskih središčih, v mahjših pa zastopajo koristi državljanov honorarni konzuli in vkekonzuli. Slednji Imajo le posredovalen značaj in morajo vse količkaj važnejše zadeve predlagati svojemu najbližjemu nadrejenemu pravemu konzulatu.
Najstarejši jezik sveta
Izkopavanja v Prednji Aziji so zopet ».o-tisnila v ospredje vprašanje, kateri jesik je najstarejši. Znano je, da Je te stvar zanimal» ljudi že dav^o In že Herodot pripoveduje o egiptekem faraonu Psametiku, ki-je ns svoj način nedvormio dognal, kateremu jeziku gre čast, da je najstarejši na svetu. Psametik je dal zapreti v posebni hiši zdravo dete in gs ob-kolil s samimi gluhonemci. Skrbno so Čuvsli, da dete nt ČUlo človeške besede in ko je toliko doraslo, da je imelo dar govore, ga Je fsrson poselil v družbi dvornih jezikoslovcev. Učenjaki #o bfii mnenja, da bo dete samo po sebi začelo govoriti jezik svojih prestaršev, kskor samo po sebi diha. gleda, je In pije, kakor so to delali njegovi davni predniki. Ns veliko začudenje faraona ln njegovih učenjakov i* je dete L» nekoliko jecljalo, da so iz njegovih
rsov komaj tankosllšnl jszlkoslovci razumel j. pravi čudei kraljev pitomec: Be, be, ke. k*. Vendar pe Je dvornim jezikoslovcem zsdotfm Še te siromašni odlomek človeške govorice, ds našinu jezikoslovcev vseh časov gJo!>
da je najstarejši jezik »vela Be.be.ke, ke je bilo sorodno • esedo bekos. kar je pomenilo kruh. pAapn po isšrpnsu poročilu Jezik«' slovcev odločil, ds je frtgijski jsslk oše jesikov Ta poskus, izvite* prsd tisočletji. Je gotovo zelo naiven, priča pn. da se je človeštvo še dar-
PETEK. 8. AVGUSTA.
sr
àv. — Stun eeene se pogrnejo
O katastrofi na Jadranskem morju poročijo časopisi še vedno dokaj obširno. Beležijo se rissti izjave pomorskih strokovnjakov O krivdi nesreče, tako piše šef anutičnega oddelka jugoslovanske plovbe td-fe: Moresini je že zdavnaj znan v vseh pomorskih krogih kol ladja z nesaneeljlvo iHissdko. Imel je že nešteto inci-dentov ter so morali lastniki pla-|^* čati že ponovno visoke odškodnine. Zelo čuden vtis vzbuja dejstvo, da kapitan po katastrofi ni hotel prepeljati ranjencev in potnikov v najbližjo luko, v Bio-grad na moru (ki je Jugoel. mesto), dasi bi bilo to povsem naravno in bi odgovarjalo pomorskim običajem, marveč je potnike prepeljal v Zader (italijanski). Pričakovati je bilo to tey bolj, ker je bila ranjencem nujno potrebna čimprejšnja zdravniška pomoč in nega. Mesto te-
baviti tudi s tem vprašanjem.
0 komandantu Moresinija izjavlja neki pomorski slfrokoV-njak: Med mornarji je splošno znano, dš je imel kapitan Moresinija navado, vsak jugoslovanski parnik, ki ga je srečal v tesnem Pašmanskem prelivu, pognati čim bolj ob stran s tem, da sam ni hotel nikdar spremeniti svojega pravca. Bržčas je hotel s tem razburjati jugoslovanske kapitane, da bi začeli n&pačno manevrirati ali da bi zadeli ob peščena tla. Zato so se naši kapitani vedno zelo pazili, kadar so srečevali Morosinija in se mu kar najbolj Izogibali.
Tudi v usodni noči od sobote na nedeljo se je komandant Mo-rosinija hotel najbrie na enak

leta v Zadrt obiskuje ratojence infini gre na roko v vaškem po-
AM ni zogr
šti
s vo-
l'red tedni smo te sečnik "Cvetje iS
eišk*r
dajejo ki v vsaki cvetk" s
Mesečnki namreč na razna
jih vernikov in __„
stavijo nadvse smefofc vprašanja. Spadala bi boij v rubriko "za kratek čas". Naj vam no naštejemo nekaj teh vprašanj in od govorov.
V julijski številki beremo tole vprašanje in odgovor:
d ah m
poved s maHmi ribicami na trne-
odli kov
kn večje ribe loviti?—P. V. To deU
tnjij lal l
Odgovor: To delati v dosego kakega višjega namena, ni greh
Med višje namene se šteje petre-
ilo, ki
" VT.on?i	nnTfti ba, a tudi pametno razvedrilo, ki
riÄSSsSS £
se bo morala
¿a nekatere posebno prijetno razvedrilo. Privoščimo jim gs, ker gs jim tudi Bog ne prepoveduje".
(Lepo ie priznanje, da je tudi želodec iri skrb zanj višji namen.
,tere, da
iPa tako kričijo so msterijslisti....)
2) Afl se smem odpovedati kaki milosti, de bi e tem rešila dušo bližnjega?—B. M.
Odgovor: Smete. To spada v vrsto takozvanega heroičnega a-H Junaškega dejanja. Sv. Martin je bil pripravljen radi bližnjega še delj oetati na zemlji, začasno oropan največje milosti, gledanja božjega. Podobnih zgledov nsm nudi življenje svetnikov mnogo.
CNo — milosti je toliko na svetu, ki se jim lahko odpoveš— recimo se odpoveš malice ali pa
> ie nameraval v ^ ^ „j|mJ(|ko dejanje ^ kgk
posebno
ga potna, jo bo Mikulec lahko za drag densr ameriškim ljubiteljem avtogra-mov. Knjiga predstavlja vsekakor veliko vrednost.
Sh.SIyti J.. i aart-...	T>mi 1i
runmaaa sreuaivn. —- zjagret>-ška policija je objavila rasglas, V katerem opoasrjs ljudi, nsj, hodijo pravilno le po pločnikih (trotoarjih), sicer bo-napeljala ob vseh trotoarjih vrvi, ki jih bo vsak dan pustila znova belo namazati, da se bo vsakdo uma-zal, kdor ne bo hodil pravilno.... To so metode, kaj, kot za otroke.	7' 'i
z nafto ladjo, da
način
bi preplašil ta. Skoro gotovo j zadnjem hipu svoj brod zopet za-okrenitl, pa se je u računal v razdalji ali v času in s tem povzročil grozno nesrečo.
Tudi na drugih kritičnih mestih je Morosinijev komandant uganjal sl&ne nevarne Šale z našimi ladjami, ki jih je skušal spraviti v zagato ali prisiliti k nepotrebnemu manevriranju. Zato je bil na slabem glasu pri vseh komandantih Jadranske plovld-be in vsi so ae ga ogibali, če so le mogli."	•
Preiskovalne komieija je 8. t. m. dospels do Karagjor-gja ter ga pregledala. V komisiji so zastopniki nsše in italijanske vlade ter naši 16 italijanski strokovnjaki. Ker je v spodnjih delih voda zalila stroje, ni mogoče končne škode ugotoviti in >k) zato komisija končala s pregledom šele, ko bo parnik prepeljan v arzena! in izpraznjena voda iz njega. Zato bodo najprej provizorično zadelali poškodbe levega boke ter z vlačilci prepeljali parnik v arzenal. Skoda pa vsekakor znaša od 8 do tO mm-jonov in po mnenju strokovnjakov bo mogoče parnik popraviti a stroški bodo zelo veliki. Poleg tega pridejo še odškodninske zahteve, ki se gibljejo krog 20 milijonov.
<> krivdi in meheh Moroeinlje
pišejo tudi inozemski časopisi. Tako je v "Luzern Tagblattu" napisal njegov glavni urednik, kl j« malo poprej prepotoval vso I>almaciJo, članek, v katerem o-ro<4nja. da se je vozil s parnlkom "Slovencem" od 8plita v Trst. Srkali ds so Morosinije, ki je "redi belega dne vozil naravnost proti "Slovencu", kakor bi bile ladja brez ljudi in bi hotels zalajati v "Slovenca". "Slovenec" ** je zato ostro obrnil ne desno t*r sta parnika zelo blizu šla drug mimo drugega. Urednik Felder ima pri tem svoje mnenje. rsčunajoč predvsem tudi z '•Iijansko-jugoslovanskimi političnimi odnošeji.
Ranjenci v Zadru se po poročilu nešege 7*dr*kega konzula počutijo sub-H«thriH dobro in se zdravijo u-*Pešno. Neresnične so vesti, kl Jih sprva rasšlriU. da je podlegel - kot šesta žrtev — ne-■ Karagjorgja Borčič Al-Ima res Mim> d«
£
ponos, de zmorejo to svetniki....)
7)	Ali ne ravnamo proti božji volji, če praaftme, naj nam odvzame križ?....
Ni, če prosimo pogojno, je Jezus sam prosil, naj gre Hh trpljenja mitno njega. A prosil je pogojno, če je mogoče. Ni hotel, da b! bila njegova prdnja brezpogojno uslišane. Zakaj bi tedaj mi ne snkell tako proeitl?
(De, ker prosimo Boga: Odvzemi nam križ te velike brezposelnosti, toda de je mogoče in če peč maraš. Ce ne meraš, bomo nosili svoj križ tn trpeli pod brezposelnostjo z radostjo. Za zajtrk in kosilo pa bomo molili in nič jedli in bomo vendar siti in veseli.)
8)	AH ee molitve ze odpustke lehko opravijo že pred ev. obhajilom?—F. 8.
Odgovor: Da, lahko.
(Kako se nekaterim v življenju mUdi znebiti ee svojih grehov.)
nov ee drži neplačaa dela
pot (znoj)."
Kaj ni to lepo. Katoliškega (I) kapitalista milijonov se pa kar nič ne drii neplačan delavski znoj, čim pa so židovski kapitalisti — o, tu je pa vredno pripomniti, da so ti milijoni bržkone umasani. Katoliški kapitalist — to je pa kaj dragega. Menda je SaaMHI milijone s samo moUtvi-
Joj, kaj vse tiekareki stroj ne prenesel Človek s razumom pa tega ne prebevi.
Svetovni potnik Mikulec, doma iz hrvaftekega Zagorja, se mudi te dni v Ljubljani. Poznate ga tudi v Ameriki: potuje že od I. 1901, v voziču vosi s seboj veliko knjigo, kamor prosi, da se
»SOSVET*
Dr. Hugo Gleeer;
Skrivnost spanja
le n člai
bestem
prodrja
vpisujejo vsi važni veljaki, uredniki, državniki, umetniki i. t. d. Knjiga je težka 28 kU ter obsega 2000 strani. 1017 strani je že popisanih s samimi podpisi raznih Čnlkov, od kraljev do ure<5ni-delavskih listov. Tako je v knjigi vpisan Hoover, vpisan je
naš kralj
Ivan Molek, vpisah je
vpisan'ie
Hindenbui
rg... Ko bo
Lehko je pesnikom. Za biologa (raziskovalca življenja) je pa spanje prav, samotana zadeva. Ko pside noč na zemljo bo udje težki, kakor svinec naporov dolgega flneva, se palhiee povestjo ln človek de v tisti prijetni nič, ki vimo spanje«—talfrst, da, zgodi takrat?
2a fiziologe (raziskovalce vih) v šestdesetih leti spanje še noben problem: Smrt je konec Življenj* spanje je ps brat smrti. Ke pe je fiaiofegija napredovale, je našla, da se tvori pri deloven j n m
*
bik)
lišičja
frtsHH,
mlečna IrisHna tn eo vsi mts da se reerešiH tajnost spanja) spanje je neke vrafce zastrupljanje, kl ga povzročijo izločki delujočih mi Ste. ^Popolnoma ne-oporečna pa tudi ta podmei* ni. Novorojenček spi, čeprav njegove mttfoe ptfsv malo delajo, ves ljubi dan ftf če je priden, še celo noč pafcftuH tudi prekomerno delo napravi sicer velike uttajcribet, čfeluje pa p naravnost spanje ovirajoče.
Resnica je pač, zinemo delo ti zdravnik aelal na ' nam dsje
T
njej
Poškodovanega 'Karagjorgja* so zakrpali toliko, da je bilo mogoče te dni, spraviti ga z mesta nesreče ter prepeljati v ladjedelnico v TiVat. Spremljal gs je "Spasilac", vojna ladja. Pred odhodom te ladje so obalna mesta razobesila zastave, pozdravljajoč našo lepo ladjo in njeno mo-jrtvo, ki Je tako vztrajno delala pri rešitvi. Kapitan Prodan se Je s parnika zahvalil za številne pozdrave.
Neereča—dva mKva. — V sredo popoldan ae je dogodila v Fužinah pri Vitanju težka nesreče, ki Je povzročila dve človeški žrtvi. Nesreča ae je pripetila pri jezu, ki jo gradi na avoji novi dagf tovarnar Ivan Hofbauer. Pri delu sta bila zaposlena tovarnarjev sin 20-letni Maks ter 18-letni delavec Luka Oprčkal iz Frankolovega. Med delom, ko
pospdluje Z nameni-, prvi, ki je
_____ ti življenja,
hejna** pravo razlage
Jnja, ne dk nI nam navedel egove vzroke. On pravi spanju počitek življenja, ki mora imeti v svoj brzi tek vpletene poataje na katerih ae Obnavlja. $chopenhauer meni, ds se v spanju obnavljajo možgani, rekli bi nekaka polnitev akumulatorja da se poslužimo primera is mo-jšerne tehnike in navaja v podkrepitev svojega nas i ran j a dejstvo, ds imsjo duševni delavci navadno veliko peSrebo po spanja. /
Spanje je gotovo ena najvažnejših življenskih
glavi", to snači tisto zmožnost, da se prebudimo ob gotovi url, kar pa verjetno zmorejo le ti stl, ki imajo manj globoko spanje. Prav zairhnlvo je tudi, da se odzovemo nekim dražljajem ne glede na njth jekoet. V voj nI so pustni topovski streli ko-gs spati, de pa je sabrnel telefon, pa se je brž zbudil. Pridružijo se še aenjet čuvarji ln stražarji spanca, kakor jih Freud imenuje. To vas kaše. kako Si va je ta negativna plat ftivlje-nja, spanje. Kaže nem pa tudi, da nI spanje le zadeva mel-ganOv tn Oči. Da se oči zapre» |o in da utonejo dogodki okolice v nič. je )e del spanja. ČiNjša rasiskavanja ao dognala, dk kaša ns primer tudi kri med spenjem drugačno sestavo, ka«-kor med bedenjem ln lahko rečemo, da zapade tele v spanju v povsem drugačno stanje, kakor v bedenje. Spanje glave je le o-čividnejše, kakor oatalesa telesa in sato govori Otto Pfttsl, da olajša razpravo o tem predme» t* o možganskem in telesnem spanju. Mošgauf imajo pri tem posebno vlogo krmila, kakor krmarijo tudi v bodečem stanju naše dejanje ln nehanje. Na tem področju nam je obogatilo snanje tisto nesrečno možgansko vnetje, ki je nastopilo skup* no s epidemijo hripe po vetfni M , ln kl smo mu rskh "možganska
ya nujnejda Üehl
sta bila pod jszom> ss je del zidu nenadoma zrušil v Hudinjo ih Dokooal Dod sabo Oprčkala. Prav
pokopal pod sabo Oprčkala Je jez zajel Maksa. D utonil. Oprčkala pa so prepe-
tako
Delavec
t
[Jasli v celjsko bolnico, kjer je u-mrl.
Nesreča na gaitejakem klancu.
- Ni dolgo tega, kar se je ns gs-štejskem klancu zaletel a kolesom v avtomobil posestnik Remec z Primekovegs In se »mrt-ho pones reč«. 10. t. m. popoldne ps*se Je ponesrečil v podobnih okoliščinah Jsnez Malovrh iz poljanske občine nad fikofjo loko. Z vso hitrostjo je vozil navzdol po klaneu proti ostremu o-
^•ouv^i.**. Ä'^r^nT^ ^ii^-JÄ
fK>ml>e. Ks j navajanje
vinku na e nasproti tf Bausch lesar se
ielesnišld p >ti pripeljal ch is Beeke ni mogel v
progi, ko mS avtontobi-Topole. Ko-več ogniti ia
MlA^Mni^ i s ivi u
poireo, nema-od hrkne. Človek ko živi kake tri tedne bras hrane, čeprav nié ne dela. Kakih izkušenj o tem, kako dolgo bi Aval brez spanja, pa šs nimamo. Ppskttà na živalih so dbkazsll, <fk poginejo mladi psi, ki jltn umetho zsbraaimo spanje, že v par dpeh in to tudi tedaj, Če poskus prekinemo in jirs Z vso pSfeijo streiemo. Sploh pš je vedno spet ki gS prouča-vamo, če ss spravimo nad problem spanja. V takem prejšnjem razdobju fizioloških p<>-skusov so proučevali na ps# vprašanje odnosa med thošgani ih spsnjem. Pti, kl so jim izrs-zsll velike možgane, kažejo prav tako ritem bedenja ln spanja, čeprav je njihovo spanje nSkara krajše, kakor pri zdfivth psih. £chopenhauer ima pa v drugem oziru očivldno prav, namreč, ds ne smatra Spanj s za neksj pa-sivnegs, tertveč za grafalk živ. s. Spanje ni samo Tuknjs;
urnem žlvljenjtl dneva, in ne tisti n«, v katerogs se zate-U telo, da se oddshne od delsv. nega bedenja; spanje je gradnik zsse. n je tudi Jedro modernega raziskovanja te panoge. Spanja je nekaj negativnega, čs jo be<l<'nj«; nekaj poijtlvnega,
■■■■■IjH H
hovitem sunku je zletel kolesar preko ceste ter obležal nsSSve» sten v krvi. TskoJ so prihiteli ns pomoč ljudje ter pokliceli krenj-alno posUjo. Njegove so bile smrtne In je po*
ako
jih v kavarni beremo vsak mesec z veseljem. Tako naivno je vse to.
A list ima še drugo rubriko, kjer prinaša kratke vesti a sve-
napisane, da služIjo res za
umnjevanje ljudi in za nič dru- IH	| __I |
gega. Kar tjavendan napišejo: «PBUATBU9 DELAVCEV ta pa ta služkinja Je podedovala nenadoma po svoji umrli bogati teti toliko in toUko milijonov dolarjev. Samo to. brez vsake o-|e U dragega, kot udi na potrpljenje In verovanje v pravljico, da se «na tudi bralcem kal takega zgoditi?
Med vestmi v julijskem "Cvetju* sta tudi dve. ki W morali biti tiskani druga poleg druge, da b1 se rrcstfls direktna neumnost <s njiju. Prva veet je ta-le:
"KatoNAkl kapitaltoM!) Viljem Bjrrne, ki je v začetku mar-zš v San Franciscu umri. js sa-oustil milijon dolarjev v dobro-delne namene. (Bržkone za kako cerkev alf bratovščino.) Druga vest je ta-le:
velekapltalisti fte-Amerike so predlanskim 1 v splošne človekoljubne namene »1000.000 dolarjev. Od U ogromne vsote js Pslesti-dolarjsv. Sa-
j
Ps. U -prlls-
Ust)-
U
uir sh«»«i*s
(Kl
gije, prav tako pa,tudi hranitvi sile. Biološko spanj kie Fi
fto*k*
pa ie oboje. Zs ¿Iv orgsnlzem velja zakon o izčrplJhrflSt ener-
zakon o moramo
dati spsnju tisto vlosas, ki mu jo daje Freud: ' Blofalka smernica spanja ae zdi, da je počitek. Njegov flkiološki znak je izkijačltev zanimanja sa svet. Neše razmerje do sveta* na katerega smo prišM tako neradi. Je pač tak6, da ne moremo biti tukaj brss presk-<Ik"V. Zato se umaknemo nazaj v našo pred-s vet no dobo, torej v stanje v materinem telesu. Mi rt vsaj napravimo prav podobne pogoje, kakor so takrat obstojali: toplo, temne ln brez dražljajev. Nekateri ss celo zvijejo skupaj, kakor sevoji la si volijo sa spanje prav sllčao lego telesa, kakor v metemem telesu. Zdi se, kakor da nas sajsma svet Is v dveh tretjinah, s eno tretjino smo pa še nerojeni. Vsako jpre4»uj« nj«-ja. kakor novo rojstno S tem pe nikakor a problemi, ki aam Jik nje. Jemo, <U nju kar »ikesstl, da ravno mu gotove priprave olajšajo prihod. Verjetno tudi gladi brez dušivešje. V govorimo 9 "uri v
hripe". Zelo Žalostna zadeva ie bila ta botossn, saj je napra» vila mnogo neerečnlh bitij dobe. sedno sa atvari, ki jih lahko primerjamo presnim škatlsm. Izzvala je enkrat bolestno bra»> spečnoet ali bolestno zaspanost Mikroskopska Opazovanja mo-šganov na tej bolezni umrlih pa so točno dognala Ognjišče botss-ni. Bila so to ssssta ns prehodu od med možganov k srednjim možganom. Tam je sradtššs krmajrjenja spaaja, od tam prične vpeljknje spanja in njegovih zdravih in bolnih pojavov. (Kssee Jutri«) - i
Mfgtirlli dtoH invliiom
član demokratskega kluba v volilnem okraju in da , I ja Članom Amtorg korpora-clje sobno pasto. Mošu vse sku-pnj (Čividno ni ugajalo, o čemer prfčnjo njegove besede: "Zakaj ne gredo nad Henry Forda", je povpraševal potem, ko so detek tlvi odšli. "Ford tudi trguje i sovjetsko Kurijo in edina ra/. lika med njim in menoj je, da on prodaja sovjetom avtomobile ln traktorje, medtem ko Jas prodajam članom ameriško-ruske trgovske korporadje Amtorg sa mo zdravila In sobno pasto."
Rune zanimivosti
Delavci preučujejo organizacij-ake metode Arden, S. C. — V tukajšnji poletni šoli za industrijske .delavke je v teka diskusija o pro-Natän-' blf,m,h organiziranja delavcev na ameriškem jugu. Razpravi predseduje Mary C. Barker. predsednica Ameriške učiteljske federacije, W. 0. Birthright, taj-lik federacije v Tennessee ju in lan komiteja sa organiziranje delavcev na jugu, bo predložil podrobnosti o napredku kampanje, dočim bo Fraifcls J. Gorman, podpredsednik unije tekstilnih delavcev ln tudi član omejenega komiteja federacije, opisal teh-nflfo, ki se rabi v organiziranju delavoav. O potrebi delavske izobrazbe na jugu bo dlskuziral Kari Karaton, predsednik izobraževalnega odseka Oarednje delavske unije v Atlant!. - •
Basbor jen je sa polagoam polega WotteviMe^va^^rSpBradj
ko po^^Jft	• A •
ia trgovska sbe
Ái Wollu
uvoza as
mariško-rnaka
nica tudi proti
New York. — (F. P.) — Is-jsva predsednika Ameriške delavske federacije William Gree na, da Methow Woll, ki sabtsva zabrano ruskega uvosa v Ameriko, nI upravičen govoriti v Imenu smeriškegs delavstva, katere* ne reprezentfm, in zagotovilo predsednika Hooverja, da vlada ne namorava prapovedstl uvoza ruskegH blaga zato, ksr je produclrsno pod soVjšftko uprs-Vo, Sta opogumila člane Amtorg korporaclje, kl upajo, da bo pro-tisovjetska histerija v Ameriki fcmSto ponehala. Verjetno js, ds se bo vlhsr odmira proti sovjetskemu uvozu prav tako hitro 1eg«l kskojs zsdl 1o ia njegovi zsh la tudi AmerlAVo-sks zbornics, Reeve Schley,
vjàl. Proti Wol-te vi ie nastopi-»-rusks trgov-[ nsčslju, prsdsedn
kateri pod
Chase National banke
Tfce New York World je pred nedavnim komentiral nasnanílo Tnternstlonsrwvsster Co., da je produkcija v njenih lak V Milwaukee ju posk
delav í oči le
vnt-sa
9, kar Je dobra posledica več |lh nsročn It Rusije ter ob tej arillkl Izjavil, ds pomeni Wol-ov predlog, ds se prepove uvoz ruskega blsgs v Zsd. države veliko nevernost zs smeriško delavstvo. Izdelki, katere uvaža v Ameriko Rusija, izjavlja WorM, ne konkurirajo ameriškim produktom In vss sovjetski uvoz znašs komaj eno tretjino aSleri-škegs Izvoza v Rusijo.
Zvezni pravdnlk Tuttls, ki J« za počel križarsko vojno nroti sovjetom na svojo roko In kale rf je "odkril" kar celo orgaaiss
si jo sovjetskih vohunov.
rganizi
njsjo radlkslce Iz mssts
Birminghsm, Ala. — Združena fronta policajev, sodnikov, Industrijskih msgnstov in mestnih občinskih svetovslcev rapid-no onemogočs delo raanlh levičarskih delavskih organissclj. Radikalni delavski voditelji so vedno Izpostavljeni nevarnosti ponovne sratscije ln grosi se Jim oelo s linčanjem, če takoj na ss* pustijo meata. Več organizator* jev je bilo že obtoženih raanih prestopkov ln obsojenih ns globs In sspor do enegs leta. Obte* šencl so apelirali. Policija Isjsv-Ija, da bo svojs delo nadaljevala Ih še nadalje preganjala in sapi» rala dslavsks orgaaiMtorJs.
Hoover bo govorH ns konvenciji dela veke fsderasljsr ,TT
Washington, D. C. — Gresn, predsednik Amei
Jat
William Ameriške delavske fsderacijs, js poslal va* bilo predsedniku Hooverju, naj nagovori delegsts fsderacijs, ki ss bodo ssšli nš letni konvenciji v mssscu oktobru v Bostonu. Grssn Js posneje izjavil, da je Hoover povabilo sprsjsl ln da bo ustregel njegovi šeljl, če bo mo* goíe. _
Kompanija meče unioniste ns cssto
Greensboro,» N. C. — Unijskl delavci, kl sopadli v nemilost pri Cone llfg. Co. v Groensboroju, so bili postsvljanl na cesto in sodnijski doputiji so smstall
[I dopi
njihova pohiAtva iz njihovih sta novanj na ulico. Hiše, v katerih so stanovali, so kompanijska la» stnfka.
Polno zaposleni duh je najbe*
Ijše zaščitno sredstvo proti bolezni. Kdor nima določensga po* klica, Ima zmeraj dosti časa za strah, da ga bo napadla kakšna prav takrat razsajajoča bolesen* A čigar možgani so Isoolnjeal s delom tega, odporne sils ni osla* bijens od strahu prsd smrtjo.
Pri vadsnld. ki je nasUla vsled slabosti srca, ženejo nekatere soli šivega srebra (salirgan, novssurol, novurit, Itd.) vodo na presenetljiv način naprej; v prav zadnjem času so poskušali uporabo istih soli tudi pri rasvode-nenju telesa v slučajih zatolšče-nja in sedaj tudi pri oteklinah in vnetjih členkov.
Najprldnsjši obiskovalci medicinskih visokih šol ne postanejo zmeraj najboljši zdravniki, kakor povprečno tudi niso najboljši zdravniki oni, kl so najbolj zaposleni. V medicini kakor tudi drugod Ima resni mol pogosto manj sreče kot harlekln in šarlatan.
Ns Jspenaksm obstoji že od le-tMfSKft. zakon, ki predpisuje obvezo cepljenja proti osepnksm (kosam). Malti v Srednji Ameriki, ja ena od redkih dežel, kjer se smejo naseliti inosemski zdravniki bres posebnih formsl-nosti tn ispitov.
Prof« Laaarus v Berlinu je Zeilleisu očital 1 m napačnih dignos; oanačll je 2. "ozdravljenje" kot masaštvo, kl je v premnogih slučajih bolnikom po-vsročllo Škodo. Zellleis je naperil proti prof. Laurusu tožbo, prvotno proti vsem njegovim trditvam, skrčil Ja pa posneje le na to, da mora prof. Lazarus priznati, da ni v Gallspachu proučeval Zelllelsove metode ter da Zeillelsov Institut ne stavi napačnih diagnoz. Rasne Zeillelso-ve Institucije po Nemčiji vodijo Zoillelsovl učenci, ss kstere on nI odgovoren. Prof. Lasarus je tudi omenjal, da ss v Zeillelso-vih čakalnieah gnetejo ljudje s nalezljivimi boleznimi, ksr je zs drugs nevarno. Pri obravnavi se js od obeh strani ssšlo v osebnosti. Lasarusu ss je ošitslo šl-dovsko pokolsnjs.
Pri 4itl la 40.7% bolnikov v dveh nsmšklh blasnlcah Je bil alkohol vsrok bolezni.
Higiisnska In sdrsvllns moč solnčnih Isrkov Js šslo velika, a tudi tu na ememo pretiravati. Koša ss nsm lshko vnsme, nervozni postsnemo, spstl ns moremo ItL Vss, kar Js prsvsč, ško-dujs.
Poskusi sdravljenja tuberku-
lose t zlatimi preparati so pokazali viden uspeh pri tuberkulozi* koža, a so Jih morali pri pljučni tubsrkulosl ssrsdl nsvsrnostl sastrupljenjs z slatom opustiti.
V Nemčiji umre 6.6 odstotkov prsbivslstvs na srčnih bolssnlh, v Iffuenchenu, mestu plvs, ps U stoikov,
Med delom odda človek v 84 dneh sa 1000 gramov ogljikovo kislins več kot med počitkom.
Diabetiki Močijo včasih a urinom v enem samem dnevu četrtino do pol kilograma sladkorja, oelo tudi do snsga kllogrsms.
Telesna toplota sdravsgs čio-vsks snsšs pod pasduho »64 do 87 stopinj, toplala krvi v srcu i» •80 stopinj.
Življenjska dobe rdečega krv* t< U iu a v Človeku se mor« oeplti na štiri tedne do pet.
stari rimek! zdravnik (leta UMJOO.). je dejal: Zdravnik je pamešnik narave.
s psialne Je gnesdo I, js reksl vslikl fllosof Kant. Solnre je najboljše zdravilo, nsm pravi veHki rimski na* ravaslovec iMinij.
gs življenje Je nssnags. in kdo hi jo gnsl premsgati bi rsšll v sd ra vat vu največjo nalogo.
TUDI NOVOST
Vsi neprijetno blsmažo. On Je jvunft trdil, da se nahaja glavni stan smeriik^ podrulnice ruska potlrije « lekarni /aaie» Hehsfrsns na Kast Side, to ps js večji detektivski oddelek u-dri v dotinu k ksr no la
vil temeljito preiskavo.pa Je prišlo aa daa, da )e Schefran loja-
kmi k HSsU aa
Isti la
Ta« far*t« v Asga* KarsUi to spreoils h»|» sffvslss s kslere ps aelal spsl bsjs skss preesi
"To n*j bo kot povračilo ta drobnarije, ki ste mi jih še kot faat poklonili. Kaj «te hodi zato? Kaj me gledate tako ossto, kakor bi me najrajši predrti? Z vami pojdem. Kaj ne «nem videti vade žene? Saj ste menda ošenjeni, ali ne? Prav rada bi spoanala vašo miJosUjivo"
Zdajci jo je zaaovražil in prsv is dna sres. Grize I si je uztniee, vce se je tresel.
Vlak je prihrnaMl ves temen, črn ko smsj in zavit v goet, zadušljiv dim. Zemlja je bobnela. Tekanje, klici, brlizfi!
Ana je rinila sa Cerničem. Ta je skrttt pest, da bi jo pahntt a stopnice; okrenil se je nazaj. Opazila je njegov srditi, zlovešči po-gfed. omahnila je, skočila s prve stopnice na tla in odhitela ob vlaka nazaj. Cernič je izginil v kupeju, motal ss je med ljudmi, «el je v drugi kupe ter še naprej in v kupe, ki je bil pgpzen. Spravil ja naaosnik, sssnl sa je na sedež, skril lica v dlani, ae zgrbil, sklonil naprej na kolena in zaibtd je krčevito.
Sprevodnik ja vstopil in ga poadravil Cernič mu je dal nekaj drobiža in ga prosil, naj na dovoli nikomur v kupe. Sprevodnik ja pozdravil in odiel. Cernič je ostal sam. a ne dolgo. Vrata so zopet sakotebnila, v kupeju sa je prikazala — Ana. Vlak je bobnel, pod nogami Je «krtalo, žkrlpalo, butalo, vse se je zi-
"KaJ me zasleduješ?" je grofljivo zavpU in skqčil na noge.
"Lepo te proglas, ne huduj ss! Jsz pojdem s teboj."
"Kam? Ali blsdei? Kaj me muči*! Pa kam hočei pravzaprav?"
. "Kamorkoli..." je odjeknilo iz nje. Stopila je, planila ja k njemu, oklenila ae ga je okoli vratu in zajokala je kot otrok.
Kakor bi se utrgal jas; kakor bi dolgo zadrževani hudournik vzkipel iz stroge, trgajoč bregove, rušeč in uničujoč vezi, zatvore; kakor vulkan, ki bi se naj bil že davno upokojil, pa bi ss sdsjci nenadno aganil v svojem dan, pretresajoč zemeljsko osrčje, bljujoč in bruhajoč žgočo in pelečo ognjeno kri is sebe: tako je tudi is njenega srca prlkftpela in bruhnila na dan toliko let skrita in aatajervana, neizmerno globoka ljubezen. Izstrelila je vanj vss svoje s ždčem otrovane puščice, opij u vala in obrizga-la ga je bile s strupom. U se Ji je zdelo, da jo nema, brezčutna skala.
"8 teboj, s teboj, Stane, moj Stane . . . moj, samo Aio j ,.. moj... Umrla bom ..." i* Cernlču je izpreietela po telesu zona. Prvi tranutek je prstih ko junak v romanu in ob» velo ga je naj&tejše usmiljenje do iene, ki je trepetala na njegovih prsih.
"Kaj ti jo? Lepo te prosim, umiri set Prosim .. ." ZahllpaJ je.
"Moj, moj,. ..moj!" je ječaU in ihteia. Tudi Cernič ja sklenil roki okoli njenega paau, prišel jo jf je k gobi in jI js strmel v solsorosni cbrsz. Meie ia s blaženim smehljajem, drege-taje po vsem ilvotu se mu je ^dajala. Mehko, «orko ter lepo ionsko telo — in zaigrala mu je kri po žilah. Zrfvedel se je, da Je mož. Dvignil jo je in jo polaftfl na oblazinjeni sedež
"Moj Stana, ne zapusti ms, ne morem ii-veti brez tebe!" Pritiskala se je k njemu, bolela ga jo In poijubovala pobožno kot izgub-Ijono, pa zopet najdeno drago svetinjo.
(Mie prlkednJU.)
Tiskarna S
Tlaka rabila sa rmdU» in aKodg, viiitnJco, hmdka, knjig«, kok-darfc letaka itd t gtorsngkam, hrvatskem, alovaikom, Mkam, »m-«kam, infUftgm Jedka In drafffi
gODCTTO TBIAMII APELIRA NA ČLANSTVO SLNJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
I pojasnit daje vodstvo tiskan* Oeas ■MTBS, mdjske dob prva vi«
S. N. P. J. PRINTERY