ZA IZBOLJŠANJE LISTA Min*«J— Vato Mn >«k. hI ■m prip«ru**f N a r • 4 «U c* prlMMc c» nanftlka, Vm ba bvala-Icm, ker ata m odprli pal k nm lr>w TELEPHONE: CHelsea 3—1242 No. 95. — Stev. 95. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CfTATELJE OPOZARJAMO, dt% pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskusu j o. Entered as Strand Class »Utter September 81st, 1903 at the Past Office at New York. N. V., under Ati af Congress of March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST.. NEW YORK NEW YORK, MONDAY, APRIL 25, 1938- PONEDELJEK, 25. APRILA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. GONJA PROTI ROOSEVELTOVEMU PROGRAMU NAZADNJAŠKI SENATORJI BODO SKUŠALI PREKRIŽATI RAČUNE PREDSEDNKU F. D. R00SEVELTU Sile, ki so se strnile proti predsedniku, vodi podpredsednik Garner. — Predloga bo v poslanski zbornici najbrž sprejeta, zato jo je pa treba v senatu poraziti. — Senator Van Nuys zatrjuje, dr. je predsednikov program socijalistični eksperiment, ki vodi v politično in gospodarsko zmešnjavo. WASHINGTON. D. C.. 24. aprila. — Včeraj je prišlo v javncst, da nazadnjaki v senatu, katere vodi podpredsednik John N. Garner, tajno izdelu- -jejo načrt, da ovržejo program predsednika Roose velta za izboljšanje gospodarskih razmer. a Po tem načrtu hočejo senatorji odobriti pred- 1 sednikov reliefni načt, toda sabotažirali bodo na- $ črt za javna dela, ki je srce programa za izboljša- li nje gospodarskih razmer. 0 Stara garda senatorjev priznava, da predsednikovega programa poslanska zbornica ne bo za- j1 vrgla, zato pa mora senat odločiti borbo. j. Senatorji bodo z dolgimi govori vodili filibuster j< ali obštrukcijo tako dolgo, da bo program zavržen, k Posluževali se bodo iste taktike, kakor so se je po-»luževali v debati BiliriThn vlade. J Med Tlo~TSo Garner za pogoriščem natezal va- 3 jeti, bodo nazadnjaški senatorji v dolgih govorih izvajali in dokazovali, da bo vlada po predsedm j ko vem programu lahkomišljeno trosila denar, kar ^ bo vodilo v pogubno inflacijo. Ta taktika bo imela dvojni namen: zakrivati Li delovanje pravih voditeljev boja in nuditi nazad j*s n jaški m listom dovolj snovi, s katero bodo strašili j ^ narod. j. Roko v roki s staro gardo deluje tudi Commit- i tee to Uphold Constitutional Government, katerega vodi časnikar Frank Gannett. Ta odbor je vodil propagando proti predsedni-t* kovemu programu za reorganizacijo vlade in bo f obnovil to taktiko tu^i proti programu za izbolj- t šanje gospodarskega položaja. Ves nazadnjaški načrt je zakrit v tajnost, toda 1 iz tajnosti je prodrlo nekaj slamic, po katerih je mogoče soditi, v katero stran piha veter. Najzagrizetiejši pristaš stare garde, demokratski senator Josiah Bailey, je rekel, da ne pričaku- '> je, da bi bil kongres kaj kmalu odgoden. Iz tega je ' mogoče sklepati, da se senatorji pripravljajo na fi- • libuster. Tudi drugi senatorji v Baileyevem taboru nami-gavajo na dolgo zasedanje kongresa. Renegatski demokratski senator Frederick Van \\ Nuys pa je celo rekel, da je predsednikov program j< socijalističen eksperiment, ki bo vodil v politično in gospodarsko zmešnjavo. % Njegove besede jasno kažejo, kako daleč je sta- 1 ra garda pripravljena iti, da ubije predsednikov ; program. ' CHARLESTON, S. C., — Kot pravi neko poročilo, podpredsednik John Garner ni v popolnem soglasju s politiko predsednika Roosevelta. To nesoglasje je podpredsednik deloma priznal, toda takoj je dodal: "Nikdo pa nima do predsednika takega spoštovanja kot jaz sam." To nepričakovano priznanje je Garner podal na banketu, katerega je podpredsedniku na čast priredil župan Burnet R. Maybank. "Včasih se ne strinjam s svojo ženo, to morete razumeti. Včasih se ne strinjam s svojimi prijatelji. Toda to mi ne vzame ljubezni in prijateljstva do žene ali do prijateljev/' Strašna katastrofa v premogovniku PETINŠTIRIDESET PREMOGARJEV ŽRTEV ZAGONETNE EKSPLOZIJE -o-- GRUNDY, Va., 23. aprila. — Iz žareče globo-čine Keen Mountain premogovnika, ki je last Red jacket Coal Company so spravili včeraj reševalci zoglenela trupla 45 premogarjev ki so postali žrtve zagonetne eksplozije. Reševalci so bili vsake pol ure izmenjani, kajti dalj kot pol ure ni bilo nikomur mogoče o-stati v ža rečem peklu. Več se jih je onesvestilo. Premogar Bill Smith je izpo vedal sledeče: — Oddaljen sem bil kakšnih petdeset čevljev od glavnega rova premogovnika, ko je šinil iz rova strašen plamen. Kosi strojev in lesa so zleteli v zrak. Po mnenju izvedencev je bi ia eksplozija vulkanskega izvora. Trupla so taJio nakažena, da jih ni mogoče identificirati. jtfckteni ventilator, ki jc du-vajal vsako minuto v premogovnik 32,000 kubičnih čevljev svežega zraka, je bil popolnoma uničen. Eksploziji >o ušli samo trije premogarji, ki so bili pa nekoliko oddaljeni od svojih tovarišev. Premogovnik je obratoval šele izza meseca novembra lanskega leta in je bil eden najbolj modernih v celem okraju. SITUACIJA NA DALJ. IZTOKU Japonci dosegli uspehe proti železnici. — Japonci se nahajajo samo še 15 milj od važne železnice. ŠANGHAJ, Kitajska, 24. a-prila. — Japonci zatrjujejo, da so dosegli več strategienih uspehov v južnem Šantungu in da se nahajajo samo še 15 milj od strategično važne Lunglmj železnice. Japonci drže Liučvang in j tudi HanČvang v severnem de lu province Kijangsu. 1 PEIPING, Kitajska, 24. apr. j— Japonske vojaške oblasti ne .marajo razpravljati o vojaškem položaju ob Tiencin-Pu-ikov železnici, toda en častnik je rekel, da bo v kratkem izdano 'zelo važno poročilo. | Ravno tako nejasen je položaj zapadno od Peipinga, kjer | se Japonci bore s kitajskimi ustaši. Zapadno od Mentokoua, | okoli 25 milj od Peipinga, j«j | baje v teku zelo vroča bitka. | ŠANGHAJ, Kitajska, 24. a-iprila. <— Nek japonski častnik 'poroča, da so Japonci vdrli v jprovinco Kijangsn in ravno ta-'ko tudi v Šantnng. Prednje če- I'te so le še nekaj milj oddaljene od Tajerčvanga, »kjer so Ja ponci 6. aprila doživeli sramoten poraz. HIILERJO ZA ROJSTNI DAN BERLIN, Nemčija, 24. aprila. — Državni poštni mini »ter dr. Ohnesorge je podaril Hitlerju za njegov rojstni dan 500 tisoč nemških mart. Hitler je ANGL. VOJNI MINISTER JE _D0SPEL V RIM Angleški vojni minister se je razgovarjal z Mussolini jem in Cianom. — Vsi poudarjajo novo prijateljstvo. RIM, Italija* aprila. — Angleški vojni minister Leslie Hore-Belisha, ki je prvi angle e>ki minister, ki je po vnanjen ministru Anthony Edenu leta 1935, ko je bil spor med Angli jo in Italijo na višku, obiska! Rim, je obiskal ministrskega predsednika Mussolini ja v Ve-nezia palači in se je ob navzočnosti vnanjega ministra grofa Ciana ž njim razovarjal 40 minut. Nato se je Hore-Beli-liri odpeljal v Chigi palačo, kje-' se je dolgo časa razgovarjal samo z grofom Cianom. Proti večeru je Hore-Belisha objavil izjavo, v kateri pravi, kako prijazno je bil v Rimu sprejet in kako iskreno prijateljstvo vlada sedaj med Angli jo in Italijo. Angleški in italijanski krogi zatrjujejo, da je bil Hore-Be lishev obisk *amo zasebnega pomena, toda, ker je Hore-Belisha angleški vojni minister, je prav gotovo z Mussolinijeiii in grofom Cianom razpravljal 0 bodočih vojaških problemih v Sredozemlju. Po nekaterife poročilih je I Hore-Belisha prinesel s s v->i pismo angleškega ministrsKv^a predsednika Chamtberlaina gro fu Cianu, katerega je povabil, da pride v London, kadar bo stopila v veljavo prijateljska , pogodba med Anglijo in Ita-. lijo. Toda ta obiak bo določen pozneje po diplomatskih potih, , ker pogodba ne more stopiti v ( veljavo, dokler Italija ne od- 1 pokliče svojega vojaštva iz Španske, kar se po določbi po . I godbe ne bo zgodilo, dokler ni ■končana španska državljanska | vojna. Japonci tudi poročajo, da se : 20,000 Kitajcev umika v smeri r proti Jihsijenu, ki se nahaja - okoli 8 milj od Lunghaj želez - nice. V bližini Tajerčvanga imajo Kitajci 200,000 vojakov, ki so pričeli protiofenzivo Ob reki Ji. _ FAŠISTIČNA J OFENZIVA JE USTAVLJENA Odkar so fašisti dospeli 1 d 3 obrežja, je republikanski odpor postal močnejši. — Italijani i-majo 2000 tisoč mrtvih. BARCELONA, .Španska, '24. * aprila. — Fašistično prod i r a- ne j je bilo na vseli frontah L vstavljeno, ali pa znatno za- x držano. Odkar so fašisti dospe- I li do morja, se je republikanski » odpor povečal. ' 1 Včeraj so bili vsi fašističri napadi okoli Trempa odbiti, j Po-ebuo vroči boji so v teku o- j koli Catija in Tiriga v Castei- j lomi, kjer jc Cerro (iordo dva-^J krat izmenjal svoje gospodar-.* j je. Samo ti boji kažejo veliki , izpremembo položaja, kajti za vHffti 5f biiek> tr~ i do vratni boji. 7 V smeri proti Morelli so re- -j pu bi i kanci zavzeli nek hrib, ' I proti jugu neverno od Alcado * Me Cliivert pa so fašisti zadr- * . žani. Repnblikanei priznavajo. ' (0 zelo močne, odpor jo } mnogo jačji in morala mnogo boljša. Armada je bila sicer razdeljena, toda ne uničena. Ta dejstva pa še niso dokaz, da ne bi mogla biti vojna i2-gubljena. kajti odločina bitka se 1 jo bila v dolini Ebra. Vsekakor pa je vladna armada sedaj tako močna, da more nadaljevati vojno. Km, Italija, -4. aprila. — Zadnja fašistična ofenziva je • zahtevala toliko italijanskih W gub, da so za 700 višje, kot I »a so bile izgube v abe-inski vojni. Po vladnih poročilih je bilo , ubitih nad 2000 italijanskih vo- j jakov in 8000 ranjenih na stra j ni generala Franca. Ubitih je bilo 67 častnikov in , 4G3 vojakov, odkar je general Franco 9. marca pričel svojo 1 veliko ofenzivo proti Sredozemskem morju. V istem času ! je bilo ranjenih 216 italijanskih častnikov in 2264 vojakov, 15 pa jih pogrešajo.' i BOUBG-MADAiME, Francija, 24. aprila. — Dva fašistična I bataljona sta bila zajeta v past v sredini Pirenejev in republi-i kanci so s strojnicami pobili do „ zadnjega moža. Vlada poroča, da je 80 republikancev & stroj-1 nicami napadlo fašiste v Aran-d o lini ter so jih uničili. SESTRA JE ZASTRUPILA DVABRAfA Duševno omejeno dekle je z arzenikom zastrupilo svoja dva brata. — Svoj zločin je priznala. Pritlikava, let stara Eli- 1 za be t a Wagner iz Astoria, L. L, 1 ki se je igrala z 12 let starimi 1 otroci, je pa dolgem izpraše- 1 vanju priznala, da je s stru pom za podgane zastrupila svoja dva brata, 21 let starega , llenrv ja in 14 let sta lega Cliar-Je.-a. * J Reklu je, da je brata Henry -ja sovražila, ker ja je vedno jezil in dražil. Pri tem je od-,prla u»ta in pokazala vrzel, v j i kateri ^ta manjkala dva zoba. j i*4To je uapraivil Heiin," je. rekla. Po 12-uruem neprestanem j izpraševanju je pri- J znala >voj zločin. Medtem p:i je policija izvedela, da je bila Klizabeta jn-ed štirimi leti po-^^ana na opazovalnico v Belle-1 vue bolnišnico, od koder je bi ! Ia poslana v AVassfiic bolnišni-1 co blizu Poughkeepsie, kjer jc ostala 8 mesecev. . Elizabeth je priznala, da se j je počutila varno, ko sta bila v sredo pokopana njena brata, j Zelo pa se je začudila, ko ji je ' kmalu nato državni pravdni!« ! j Edmund Rowan povedal, da je \ zdravnik v bratovih želodcili j na šel arzen i k. \ ; Elizabeth je visoka samo t. j čevlje in 11 palcev teh tehta ko maj 100 funtov. Kot Elizabeth priznava, je ** soboto, IG. aprila, ko sta prišla brata iz gledališča zvečer •»b 11. domov, dala bratoma ml»i ko, v katero je nameŠala strup, j Henry je opazil, da ima mleko čuden okus in jo je vprašal, . ako ga hoče zastrupiti. Da pa bi od sebe odvrnila vsak sum, 1 je še sama popila požirek mleka. V. nedeljo zjutraj sta bila ..brata odpeljana v bolnišnico, kjer je Charles umrl še isto L noč, Henry pa naslednje jutro . Tudi Elizabetha je zbolela za zastrupi jen jem, toda je ozdravela. ;! KARDINAL PROTI MODI BOSTON, Mass., 24. aprila. 1 — Kardinal William O'Connell 1 je rekel v svoji današnji pridi-) gi: — Ce je nameravala moda - osmešiti naše ženske, se ji je to 3 popolnoma posrečilo. Današnji 1 plesi so otročji in godba beda-> sta. Kje je tukaj umetnost? Na plesiščih se mladina obeh spo • -lov pokvarja do skrajnosti. VELIKA NOČ V ji S0VJET. RUSIJI j Velika noč je največji pravoslavni praznik. — Verniki so napolnili 20 j < cerkva v Moskvi. i MOSKVA, Rusija, 24. apri 3 la. — Obhajanje ruske Velike noči, ki je največji pravoslav- >1 ni praznik, se je pričelo v so- j boto zvečer in verniki so napol- t nili 20 cerkva, ki ?o še ostale v L Moskvi od 434 cerkva. L Rav no tako, kot lansko leto. -j je najmanj 50,000 ljudi napolnilo cerkve do zadnjega pro štora iu tudi pred cerkvami je, navzlic hladnemu vremenu sta j ilo še na tisoče vernikov. Na- } vzlic temu, da so hoteli boljše-'j viki zatreti vero v srcih prebi i valstva, je vsako leto razvidno.} kako trdno drže Rusi na svojo j vero. I L.ai*sko leto je bilo aretiranih j mnogo Rusov, ki so jqv7>a zali svojo vernost in so bili pod , obdolžbo sabotaže vrženi v je- , čo. Obenem pa se je pričela ve- | | lika proti verska propaganda, , ' ki pa je proti sredini leta po- j j nehala, ker so bile oblasti mne- jj nja, da je pričela vera pešali j] in umirati, ko so pomrli sta rej j; |ši ljudje, mladina pa je bila po ] učevana brezversko. , I i! j Največ vernikov se je zbralo ; j v katedrali Dorogmilovsky, ka-; jtero upravlja častitljivi metro-] 'polit Sergej, ki je poslujoči pa-j triarli v Rusiji. O njem je bilo ( Ipred nekaj meseci poročano, da j je bil aretiran, toda je bil iz-' puščen in je velikonočna opravila vodil sam. Verniki so večinoma prišli | molit iu le malo jih je bilo, ki so ostali pri polnočnem opravilu, ko je metropolit naznanil Vstajenje (lospodovo. Pred cer kev je prišlo tudi nekaj pijanih, toda ni prišlo do nikakih izgro ^ do v. Časnikarski poročevalec Harold Denny se je pomešal med vernike iu poroča o prizoru med množico tako-le: "Oponoči je med množico poleg mene stal nek star mož, ki je v dežju prišel 10 milj da- i leč. 4 * Cerkev v moji vasi je dobra, toda duhovnik je bil aretiran," | je rekel -kmet. In brez duhovni- j ka niso mogli obhajati Velika 1 noči." i "Poleg njega pa se oglasi mladenič: "Duhovnikov ne potrebuje-, ino, ker drugega ne delajo, kot » da vam jemljejo denar." "Ali veruješ ? * * sem ga vpra-, t. Verujem/' je odgovoril ( • mladenič, "toda ne v duhovnike." izročil denar kulturnemu stta-. du. Podaril mu je tudi album. poštnih znamk, ki so bile izdane | v Avstriji po svetovni vojni. "G LA 8 NABOB A" — New Tort Monday, April 25, 1938 THE LARGEST SLOVENS DAILY IN 0. JU. X *GLAS NARODA" (VOICE OF THE PEOPLE) Owned and Published by . , 8LOTENIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) Frank Stkwt, President J. Lupaha, Sec. Place of tnutneoi of the corporation and addresses of above officers: tit WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. _ 45th Year ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAY8 _Advertisement on Agreement Z* celo leto rtljm lUt a Ameriko Za New York za celo leto . . $7 00 in Kanado ..............$6.00 Za pol leta ................$3.ro Za pol leta................$3.'J0 Za Inozemstvo i* celo leto .. $7..W Za četrt leta................$1.50 Za pol leta ................$3^0 Sobtriptlao Yearly »U "GLAS NARODA- IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMgl NEDELJ IN PRAZNIKOV -GLAS NAHODA**, 21« WEST 18th STREET. NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelaea 8—1242 DOPISI bres podpisa in osebnosti se ne prioWujejo. Denar za naročnino naj se blagovoli pofiiljati po Mow>y Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivalteSe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. PROBLEMI PRISELJENCA Iz Slovenije SILOVIT GOZDNI POŽAR NAD KAMNI-KOM 11. aprila po|>oldiie je zavel v neposredni bližini Kamnika besneti velik gozdni požar, ki .i?a do vere ni še nikakor ni bilo ni«»£oče omejiti in obrzdati njegove sile* Goreti jt- »ačelo južno od Starega gradu, iznad Xovega trga. nad vilo Finko-vili iz Ijjufbtjane. Kmetje su dopoldne razdirali kopo ji». K«) so je razdejali, je poti jio-pelom ostalo nekaj žerjavice. Veter, ki je 11. apr. tudi v kam niski jjokrajini močno pilml, je razgnal i-skre in zanetil |>ožar, ki je mahoma zavzel zelo velik obseg. Začela so goreti lepa smrekova in bukova drevesa in proti nebu so vaTili veliki oblaki dima. Gasi'lsi so bili jk>--klicani na pomoč. Prihiteli so ne samo oni z mesta. marvi*e tudi gasilci iz smoduišiiiee. nato iz Duplice in V/, tovarne Titan. Z vsemi raz|Hiložljivimi sredstvi so skušali zajeziti širjenje požara. Toda bil;« j«> ne-sreča prav v tem. da je veter venomer razpiliavnl ogenj. VELIKA SKODA PO MRAZU Se vedno prihajajo iz okoliša Maiibora 1 r/lic zaradi velikegr razdejanja, ki ga je te ., K), in 11. aprila pa je pokončala slana tudi breskve in mareliee. K sreči so pokazale že raze velo Imuške in slive nekoliko več odpornosti in se še ne |H)Zinjo posledice pogube, ki je prišla nad obmejne vinograde in sadovnjake. •Tabolka, ki so bila ponekod že v razvitem cvetju, so do na i— manj 70 odst. pokončana. <'o se slana ponovi, bo vse uničeno in bo vse pomrznilo. S strahom gleda obmejni kmetovalec v bodočnost, saj st;i bili že zadnji letini izredno slabi in saj je sadje ono edino, kar mu še prinaša sredstva za obstanek in plačevanje davkov. Odkar j" sneg izginil, ni bilo več ni-kakega pravega dežja. Tra-va ,ki bi morala rasti, se suši, in rjavi. Po gričih primanjkuje v studencih voda, ki jo morajo kmetovalci voziti iz nižin. Med dvema velikima rekama Muro in Dravo, živi obmejni kmetovalec in še danes ni mnogo kje nobenih vodnih naprav. Tako se je pred veliko nočjo zgrnilo na obmejnega kmetovalca vse polno nadlog in težav. Inozemci in ojaška služba v starem kraju. VPRAŠANJE: Hočem to poletje obiskati -staro domovino in dofoiti permit za povratek. Imam "prvi papir". Ali me bo to kaj pomagalo piJoti temu, da me vzamejo v vojake ? Sem zapustil stari kraj. ker nisem maral služiJti v vojski. ODGOVOR: Vaš permit vam podeli pravico, da se povrnete kot inozemec izven kvote. Kar pa se tiče vojaške dolžnosti v starem kraju, niti permit, niti "prvi papir*' vam ne zagotavlja, da vas ne prisilijo služiti v vojski. Ker ste še vedno inozemec, nima ameriška via- • da nikake pravice vmešati se, da vam pomaga v tej stvari. Dokumenti za spričevalo deri-vativnega državljanstva. VPRAŠANJE: Kaki dokumenti so potrebni, da se dobi lasten *Vlrugi papir" za ose-Ik), ki je pridobila ameriško dr- < žavljanstvo jw» očetovi natura- ■ lizaeiji! ODGOVOR: Taka osoba mo- 1 ra biti vsaj 21 let stara. S 1 prošnjo za spričevalo deliva- ! tivnega državljanstva mora priložiti svoje rojstno spri če va. ! lo, poročni list staršev in očetovo naturalizacijsko spričevalo. Ako se ti dokumenti v pošljejo natural i zacijskcmu ura-du po pošti, je umestno, da se pkmo registri ra in da <«■ zahteva prejemno |>otrdilo (re-;1 turn receipt requested.) Pripustitev političnih beguncev. VPRAŠANJE: rit a I sem v | časopisih, da Združene države , nameravajo pripustiti politične begunce iz drugih krajev. Dva trioja brata v Evropi sta taka begunca. Kaj naj storim, da jim pomagam dobiti priseljeni- i ško vizo? I ODGOVOR: Ameriška vlada > je storila predlog, da se ustnno. , vi mednarodna komisija, ki bi } se pečala z vprašanjem politič- , nih beguncev, ali dosedaj ni bi- \ lo nič ukrenjeno, kar bi dejan i ski poOMaščfilo ameriške kou-i zule, da izdajejo ameriške vize takim osebam iz edinega razloga. ker so politični begunci. Ako »te v dobrem finančnem stanju, morete poslati svojim bratom zaprisežene izjave glede njunega vzdrževanja (affidavits of support) in jima na-svetovati, da se obrneta za vizo k ameriškemu konzulu, ki je najbližji kraju, kjer sedaj stanujeta. Kar se tiče pomoči beguncem, utegne preteči mnogo mesecev, predno se organizira predlagana mednarodna komi- pek, ki bi zaslužil kazen, ali tudi v takih stvareh je nespametno lagati. Prepovedano je fotografirati' državljansko spričevalo. VPRAŠANJE: Kj«: sr lahko dobi firtdstat državljanskega papirja in koliko sane? ODGOVOR: Napraviti foto-statične po-netke naturalizacij, skega spričevala jo jako res<»n prestopek. Neki nedavni proglas o potn-bi vložitve takih fo-tostatov za vstop v newvorske National fiiiard je bil fiomoto-•ma*izmoč domači gasilci, iz doline pa tudi člani gasilske či»te iz Hotiča. Od ognja uničena poslopja s« rušili do večera, ker je tramov je v stenah neuehama tlelo in so se večkrat dvignili tu li plameni. Že več stoletij stani beiieficiatsko hišo so razdirali ves dan. Na |Hrj»rii> okrog '> ure zjutraj močno lajali m spodnjem koncu trga p-i čuvaji, j«* posestnik 1'raŠnikarjev ki ima svojo hišo kakih 10 korakov nad Klinčevo. odprl ok no ter sli&il. kako je v Klinče-vi šiipi dvakrat močno počilo, v naslednjih trenutkih pa bila vsa šii]mi v ognju. ZAŠČITNI PARKI V ALBANIJI. Kakor poročajo iz Albanske namerava I tukajšnja vlada postaviti obsežna ozemlja zlasti v severnem delu dežele pod zaščito. Tu bi skušali ohraniti zlasti živalstvo, ki je po-tabj zelo red k", na primer medvede, volkove, divje mačk«' itd. Tudi ujede in neke vrste divjih k<»z bi zaščitili. ^"GLAS NARODA-\ fe pošiljamo v staro do- jj ^ movino. Kdor ga ho- 4 ^ Če naročiti za svoje p fc sorodnike ali prijate-k Ije, to lahko stori. — & ^Naročnina za stari ^ ^kraj stane $7. — V ^Italijo lista ne poši- f ^ Ijamo. SKUPNO ZBOROVAN JE DELAVSKIH UNIJ V DETROITU Governor Murpby govori z balkona mestne hise članom Ameriške delavake federadje^in Od bora za industrijalno organiwi-* cijo. Delavci tabtevajo odpomoci proti nwapbSenOftti'in večji relief. Peter :: :: Zgaga POMLADNO PISMO Dragi moj Peter: V nedeljo se že maj prične, najlepši mesec, kar jih pomni zgodovina. Ljubezen praznuje svoj praznik, le škoda, ker so tako mrzli večeri in je luna v tem mesecu dvakrat tako polna kakor ponavadi. Blagor zaljubljencem in blagor tistim, ki se v tem mesecu pripravljajo na sveti zakonski stan, kajti junij bo mesec po rok in ženitovanj. To je |m tista kočljiva točka, o kateri Ti pišem in Ti razkla dam -voje srce. O svetem Gregoriju so se ptički pomožili oziroma ]>ože-nili, jaz sem pa še vedno sama in delam takorekoč Škandal iu sramoto vsomu svetu. O Malem Šmarnu bom stara že oseiuintrideset let, pa nimam še nobenih posebnih iz gledov za bodočnost. Ose mi n t rides e t let ni še uob« na starost. To ^o za žensko takorekoč najboljša leta, ker ježe vajena življenja in vsega. Toda njega ni, njega od nikoder ni... To se pravi, dosti jih je, le pravega noče biti od nikjer. Po pravici Ti povem, Zgaga, da me je že res začelo skrbeti, kaj bo. Od jutra do večera sem strašno zamišljena. Nobena reč mi več ne diši. Zjutraj s težave použijem par skodelic kave, potem uii pa do opoldne ne gre prav nobena jed v slast. Oh, kako sem včasi ljubila makarone, katere me je naučil kuhati in jesti tisti, ki je bil dve leti, tri me-ece in sedem najst dni solnce mojega življenja. Odkar je šel neznanokam, so mi pa tudi makaroni zabrsnili < e le drugega ni, jih moram jesti, pa mi gredo bolj naza.i nego naprej, in neprestano moram jokati. Po mojem mnenju je to ranjena ljubezen. Večerja mi pa tudi ni dost: mar. Krompirja se nabašem in če je še kaj od mesa, pa je 'konec vsakdanjih sladkosti. Po večerji pa sedem k oknu in se zamislim v pomladno noč. Najprej sedim v parlorju in gledam na ce*to, kjer se izpre hajajo zaljubljeni pari, nato pa grem v kuhinjo in strmim na jard, kjer si razodevajo mačke in druge domače živali svojo ljubezen. Mesec se vozi po nebu in mi poredno mežika kot bi hotel reči: No, kaj pa s teboj t Ali ne bo nič? « Tako sem jezna iu obupana, da e najraje od jeze poje dla, pa se v obupu vržem na posteljo, kajti ko sem se zadnjič tehtala, mi je pokazal cagar stopetinosemdeset funtov. Predolgo bi se morala poje-dati in zato raje od jeze za-spim. Noči se pa grozuo bojim, dragi moj Zgaga! Mučijo me strasne «ahje. Strašne in resni-čile. Sanja se mi, da sem sama, popolnoma sama na svetu, du je vsepovsod sama puščava, da ni ni'kjer nobenega živega bitja, sredi te puščave sem pa jaz silno osamljena.' Vsa potna se prebudim, začnem tipati in šlatati okoli &e be, slednjič 41 imenom nekei^a prijatelja. Ali se to smatra kot resen prestol k1 k! Moreni-li zaprositi za ameriško državljanstvo f OlMiOVOR: V o«Vb zakona vi st«' si priskrbeli svojo priseljeniško vizo na gol jufi v način. Ako resnica pride na dan, bodo zavrnili vašo prošnjo za državljanstvo, zadevo pa bod'o prijavili priseljeniškim oblastim, da sr začne deportarij-sko postnpauje pn^ti vam. Krive ali pomotne infarmacije v prošnji za državljanstvo- VPBAAaXJR: Ali morejo kazijcvati človeka, ki ji* v svoji prošnji za natuniilizacijo navedel nepravilne informacijo irl«*-de ženine starosti? ODGOVOR: Prošnje za na-luralizM-ijo, kakor tudi m prvi papir*'.se napravljajo pod prisego in je zato jako važno. vprašanje odgovori toliko točno in re-nično. ko likor je pač mogoče. Vendarle vlada ne bo bržkone kaznovala prosilca radi krive prisede razun ako se krive navedbe bile napravljene z ozirom naj katera dejstva, ki imajo odločil : ,no važnost, kar so tiče prosiIče-ve sposobnosti ameriško flr-»ivlianstvo. Kriva navcilbn I jjlede stari»>ti zone, ni po na-1 sem imicniii zadosten presto I "9T> A 8 Nl'EO D A." —- Hew York Monday, April 25, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. Z. HMW^pM^a^w—!■■ II 111 iT~wnnM i Kratka Dnevtaa Zgtfdba g| • HJI V. KATAJEV: Koga naj naznanim, prosim T Gost je vzel iz krasne listnice iz japonskega usnja elegantno vizitko. Tajnik jo je pogledal; ničesar na nji ni razumc4 in priklonil se je še globlje: — Izvolite v sprejem nico, pospod. Želite čašo s oda v ice? Limonade? Stol! Naslanjač? Divan? Ali pa kar na tole ti-grovo kožo pri peči, prosim. Tajnik ni bil neumen. Vedel je dobro, kako je treba ravnati v toll težkih časili revolucije, vojn in krize s takimi nežnimi 'bitji kakor so odjemalci. — Takoj obvestim šefa tovarne o vašem prihodu, gospod. Go«t se je bil komaj zleknil v naslanjač in razprostrl pred seboj novine, ko je že zopet zapel zvonec. Tajnik je planil v sobo . — Izvolite, prosim? Odjemalec! Dva v eni minuti. — je pomislil tajnik in skrivaj je kar zadrlitel od navdušenja. To bo denarja! Če po.ide tako naprej, se bo lahko naša mala tvrdka mirno po-xv i žca I a n a k r izo. Ta .in i k je napravil iz svojega obraza vtelešeno sladkost, prihajajočo naravnost v burno oboževanje. Odjemalec je vzel iz žepa prekrasno listnico iz kitajskega usnja in mu pomolil čurlovito lepo vizitko. — Izvolite v s prejem nico. Kar izvolite naprej prosim. Tam že čaka en odjemalec, gv-apod. Pri nas, gospod, so odjemalci sploh pogosti gostje. Kar izvolite, prosim. C'ajT Kavo? Limonado? Naslanjač? O-tomano? Perzijsko preprogo? Cigaro? Pipo? Narjfile? Tajnik ni kako ni bil neumen človek. — Takoj vas odvedeni h gospodu šefu, prosim. Po teb besedah je spoštljivo izginil iz sprejemnice. — Gospod ravnatelj! Nenavaden dogodek. " Primer, kakršnega tu še ni bilo! Pravljica Šeherezade. Titsoč in ena noč! Fata morgana! — Zdi se mi. da ste mae. — Odjemalca. Po starem plemenitem nagubanem ravnateljevemf licu je DRAGI NABOJI zdrknila debela, topla solza. •— Bože moj, — je dejal z drhtečim glasom . . . uslicšal ni me . . . poslati si mi . . . rešil si me, in pri vsem tem nekateri nezanesljivi elementi še trdijo, da te ni. Tajnik je pomolil ravnatelju dve vizitki. — Zares, odjemalca, — je pritrdil ravnatelj v mirnem začudenju. — Dva dobra stalna odjemalca. Prvi japonski, drugi kitajski. Oba naročita pri nas Mauserjeve naboje. Kje pravite, da sta? —r V sprejemalnici. — Upam, da ne v isti, — je dejal ravnatelj ves v skrbeh. — V isti — v eni. — Oba? — Oba. Zamolkel vzklik se je izvil ravnatelju iz prsi. — Umoril si me, ubil! — Toda, gospod . . . — Molčite, prebrisanec, al* veste, kaj ste storili? Posadili T\R0CITEJENA "GLAS AMEfilkj govoril tajnik. V sprejemnici je zavladala grdbna tišina in začul se je ledeni japonski glas. — Moli, Kitajec! — Ti moli, Japonec! Ti gej-ša! — Zakaj ne moli«? — Zakaj ne moliš ti? — E kaj, ti opica, škoda nabojev zate, sicer bi ti bil že davno pievrtal tvojo bedasto glavo. — Ti si osel! — To ra«l slišim od osla. — Morda se zdi tudi meni škdda nabojev zate, ti nutha. — Kako bi jih ne bilo škoda. Saj ve«, da so naboji dragi. — A ti menda misliš, da so pri nas zastonj, da rasto na drevju? No, da zdaj so naboji dragi. Sicer pa oprostite neskromno vprašanje. Po čem plačujete naboje ? — Po dvajset centov. A vi? — Mi tudi t*) dvajset.. — Nikar mi tega ne omen ju j. te! — Strašna draginja! — Sani ne vem, kaj bi počel. Najbolje bi bilo vojno sploli opustiti. Tako ne gre več naprej, verjemite mi! — Zlate besede! — Oprostite, da vprašujem! Kje pa kupujete blago? — Hm ... tu. A vi ? — Tudi tu . . . glej no, glej! — Torej črpamo iz skupnega vira, da se tako izrazim. — To je naravnost razboj-liištvo pri belem dnevu. — Zlate l>esede! Pravo razbojnik vo. — Kaj bi govorila! — Kaj pa stojite? Sedite, prosim. — Oprostite, s kom ini je čast? — General Bej-bu-ho. A vi, prosim? ® — General Ki-ki-mora. — Torej po dvajset centov, pravite? — Po dvajset. — Potem pa vojuj človek božji! — A prosim vas. kaj mislite, če bi se tako rekoč organizirali . . . — Glejte, tudi jaz sem mislil tako. Sedite bliže. — Takoj, samo tole pištolico spravim . . . Zdaj stopi na mestu pišto-lice nalivno pero. — Ali nimate slučajno koščka papirja? — Papirja? Seveda! Izvolite, prosim! V sprejemnici je zavladala zopet tišina, ki jo je le tu pa tam motilo šepetanje. — To ao vam pravi lopovi! — Saj se pošteni ljudje kmalu ne bodo več mogli zaplesti v vojno. — Pišite! Pišite! — John — je zašepetal ravnatelj? — Tam se godi nekaj čudnega. Pojdite pogledat. Tajnik se je previdno splazil k sprejemnici in kmalu se je vrnil ves bled, drhteč, oblit s hladnim potom. Oči so se mu stekleno svetile. — Ali sta si pogriznila grla? — je vprašal ravnatelj tiho. — Ne. — Ali sta ustrelila drug drugega ? Hujše! — Tlarakiii? — Se hujše! — Ne razumem vas . . . — Ona dva — je za jecljal ta i ni k ves iz sebe — ona dva pišeta skupen ultimat, kjer zahtevata . . . naj se cene Maxrser-jevih nabojev . . znižajo. KNJIGE V RDEČEM USNJU, SREBRU IN BISERJIH. V Londonu se bo vršila v bližnjih dneh javna dražba velikega števila knjig, za katere viaida med zbiratelji in knjigo-ljubi izredno zanimanje. Te knjige predstavljajo tolikšno vrednost, da so se prireditelji -dražbe odločili za posebne ukrepe, ki naj bi te dragocenosti obvarovale vlomilcev in tatov. Deset izmed knjig, ki jih bodo prodali, so bile nekoč last kraljev a tudi dela, ki so bila last nekronanih nosilcev slovitih imen, zbujajo največje zanimanje. Med drugim bodo naiprodaj knjige, ki so pripadale Pompadourki, Dlani }Poitier?ki, Mirabeauju, papežu Klemeiitu VIII, in Klementu JIX.. Neka knjiga iz leta 1608 ki je lep*t ? ANN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Tnla vez. 271» stran* Cena $1.10 Učna knjiga za Nemce U> trn one. ki ao nem-Kine zmožni. AMERIKA IN AMERiKANCI. Spisal Ite*. J. M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opis posameznih drier; priseljevanje Slovencev; njihov* druStva in dni« wuuue ustanove. Bogato ilustrirano. Gena $5.00 ANGLEftKO SIX!VENSKO BERILO. Sestavit dr. r. i. Kern. Vezan** Gena $2.00 BURSKA VOJSKA. »5 strani. Cena' 40c. BODOlI DRŽAVI JANI naj oarcf* kajitics — "How to tniBi a cMtim of Um United glin". V lej knjigi bo »m pojasnit* Id nko-(I i n aawljenr Cena 35c- brezposelnost IN PROBLEMI skrbstva ZA BREZPOSELNE. 75 tirani. Gena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari EngllA. 'J30 strani Denarni problem je w|o upleleD in (eleven In ica nI mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je snan čefikl narodno-gospodar-skl Strokovnjak, je razftirll sto1« delo tako. da bo slutilo alebernemu kot orienUCnl apls o denarja. Cena 80c. DOMAČI ŽIVINOZDRA VNIK, spisal Fraajo Dular 278 strani. Cena trda ves Gena $1.50 Zelo koristna knjiga sa nakfjn živinorejca; opis raznih bolezni la zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. I— -tranl. Zanlair potopis ■ slikami n«tle krajev nate •tate domovine, ki so HlofMuen le malo snanl. Gena 70c. GOVEDOREJA. Spi m I R-Legvart. 143 strani. H slikan-* Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIRODB. S3 atrašL Poljudni splai o narsVoslovJu la svesdosaan-atra. Gen« 50c. KOKO&IEBEJA. Sestavit Valentin Basinger. M strani. Cena tidovea .... JM Broi. .... M BRATCA SRRtMtA GRAMATIKA, 88 atratf Cena 30c. K KATKA ZGODOVINA SLOVRNCBV. HRVATOV IN BOBOV. 90 strani Genattc. KNJIGA O UPBI VRDKNJU. (Urbani.I Van. Gena $L25 KNJIGA O DOBTOJNRM VROBNJO. IU str. Orr 50c. KUBIČNA RA^UNICA: Trda ve*. 144 •»». WtfwMji^at hnNrtfcjt *«auna» Gena 75c. ' / »V : (JIPKA KUHARICA, najnovejša la praktKaa sbirkt na rodil aa kuhinjo la do«. ' Gena 50c. ■knŠJA le n irtmiŽL Spisal «*. Lara Car- MU. 8 sRkakaj. 1M afeasr« Nfrak a atoaafb. vofcfculih la etoktnaib. Pa- IBM*6 pRUT raaprtvi a Inataažia uadtraa Gena $1.25 M1RKAR8TVO. 8PRM Aataa Pave. 8 alttdkbB." KaHaa m ■litnja la UaMtaUa mlekarstva Gena $1.60 m mm Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani; Gena: broi. $125, vez. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. €mm$8.00 ——•—---—f NAROD. Ka IZUMIRA. 1U1 stra&l Pntjnden «>i»ls najsevernejšega naroda na svetu. «Jego\e *e*-e In navade Cena 40c. VASE ŠKVOUIVR ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Km m Krj»»ve«-. 124 strani. RnA Gena 40c. OBRTNO KNJIGO VODSTVO. IKK si rani. Vex.. Knjig* je namenjena v prvi vrsli ra stavbno, nuietno ln strojno ključavničarstvo >«r tele-soil varstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ A K. Trije •leli: I0U. 141. K£t strani. Ona mehko ves ^Poljuden iu natanko opis odkritia novega sveta. Spi« se fit* kakor zanimiva pov?st ter je sestavljen po najlniljsib virih. Cena 50c. PRAKTIČNI RAflJNAR. Trda ves. 251 str... Priročna kujižha. ki vsebuje vse. kar Je pri uakuiHi tu prodaji • •otrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE KIUIZOMJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakouiur. ki se lioče seznaniti a glavnimi čt^amt sodobna riioxorije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. V knjigi so opisani predhodniki in idejni u(e- ' meljltelji te svojevrstne ruske struje. Cena $1.50 8POMINI. Jože Lnvtiter.) 343 strani. V tej knjgl "tnj* nas snanl potopise«- Supnlk* |ji*tllar spomine na svoja breste »lina jo- tovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUB, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VfcTOVE. Cena bros. Cena 50c. slov.-angleški in anglesko-slovkn- slovar 148 strani. Gena 90c. SLOVRNSKO-nem&kl SLOVAR. 143 str. Draga polovica Knjige vsebuje nemSko-ai terenski slovar in kratko slovnico slovenskega ia aemlkega jedka. Gena 40c. uvod v filozofijo. Spisal dr. rraac Veber. 352 strani. Gena 75c. umni kmetovalec. Spisal Franc Povie. cena bro«. Cena 50c. VELIKI V8EVEDEŽ. 144 strani. Zbirka sanlmlvib in kratkočasnib spretnosti ; barke in šaljivi poskusi; vedefevslna tabela; punktiranje; zastavice. Cena $1.45 * .% . . VODNIKI IN PRRROKI. lz8 atraaL Knjiga4 je tšSa: v založbi Vodnikove draibš tar vsebuje življenjepis* mo*. att ab a svojim dekan privedli slovenski narod to adsiktr« V svobodo. (jena goCi ZNANSTVENA KNJUNICA. 78 strsnL Zanimivosti la. raska agndovlae la natanCeu oUs vojaške republike aaporoittb knaakbv. Cena 50c. SMMTttNA tBUttA 82 atrial. - Cena 50c. VERNE DOSE V VICAH Splkal Prosper Mertmee 80 strani. Ceaa.. S« ihU iinlS ^JM-t VOLK gOiOBNU (gw Fraaa 1Mb; a dfcaaal) ----—— UR' vtttii.itdjf ZADNJI DNBVT NESREČNEGA KRALJA —. BBa I pOLH MIlODP^fifTM Monday. April 25, 1938 VHI LARGEST SLOVEN« DAILY tN U. R. A Morske pošasti v mreži Avstralska vlada je sklenila pogodbo z lovci na morske volkove, da bi na obalah Novega Južnega Walesa iztrebili te nevarne pošasti. Stvar jo bo veljala skoraj 4 milijone dinarjev. Najuspešnejši avstralski love na morske some je dane* Norman Caldwell. Nekoč je ob obali pri St. Ki Idi v bližini Mel-bournea ujel belega soma. Grozotni pogled na to roparsko ribo. ki jo je prvič dobil pred oči, je nanj vplival tako. da je sklenil v bodoče loviti samo še morske volkove. Novega velikega pogona na morske volkove se je udeležil tudi ta ribič. V prvem tednu je s svojimi tovariši ujel 50 somov. ki predstavljajo vrednost kakšnih 60.000 din. Lovišče je ta čas ob 65 km dolgi obali, ki so jo za čas pogona zaprli. Somov danes ne love več s trnki, oziroma kavi ji, temveč z vlačilnimi mrežami, ker je to uspešnejše. Največji lov. kar so jih kdaj imeli v Avstraliji, je us|>el v božičnih dneh leta J932 ob obali pri Newcastle. Navzlic nemirnemu morju, ki je bilo za ta lov zelo neprimerno. je takrat zašlo 210 pošasti v mreže. Takrat se je pokazalo. da bi mogli sistematični pogoni vsaj za nekaj časa obale skoraj popolnoma osvoboditi morskih volkov. Samo ob obalah Novega Južnega Walesa, kjel* so sedifj priredili novi pogon, je v zadnjih petnajstih letih 30 oseb postalo plen požrešnih morskih roparjev. Vsako leto so somi uničili torej povprečno dve človeška 'življenja. Uspehi na pogonih so lovce opogumili, da so se začeli s somi spuščati v boj tudi na odprtem morju, ne samo ob obalah. Somi so žilavi borci, kadar so v nevarnosti, posebno pa samice v času. ko nosijo mladiče. Norman Caldwell je v svoji karieri kot lovec na morske volkove doživel že nmogo razburljivega. posebno pa neke noči, ko se ie spravil nanie s trnkom, boljše rečeno s ka-v-ljem. Spustil je 15 do 20 m vrvi. čakal, da bi kakšna žival prijela, in je pri tem zaspal. Nenanno ira je zbudilo močno mibauje čolna. Skušal je vrv oočasi izvleči, toda po odporu ie aooznal. da ima tokrat o-pravka z nenavadno močno ži- valjo. V takšnem primeru zma ga tisti, ki dalj časa zdrži. Volk dela obupne napore, da bi se rešil s kavlja, lovec pa mora potrpežljivo čakati, da žival pri tem nekoliko popusti, tako da mu je mogoče pritegniti nekaj vrvi. Boj traja potem toliko časa, dokler ni zverina dovolj bftizu, da jo je mogoče ubiti iz čolna. Tokrat je bil Caldwellov boj Še posebno težak, kajti pošast ni hotela odnehati niti za las. Treba bi bilo torej dolgotrajnega naporu, preden bi ga ribič spravil v primerno bližino. U-pirati se je moral celo z vso silo, da ga ni žival sama potegnila za seboj. Pa dolgem času je mogel potem v temi razložiti, da gre za tri do štiri metre dolgo zverino. Okoliščine >o pa bile ugodne za morskega volka, kajti med tem je nastajala oseka in morje je odnašalo čoln od obale. Zver pa je splavala pod čoln in si je s tem sama uničila svobodo gibanja. Tako jo je'mogel ('aid-well potegniti Še bliže. Som se je na videz vdal. Deset minut pozneje je bilo videti, da se bo začel boj znova, som je postal živahen. Toda Caldwell je v svoje začudenje opazil, da hoče riba plavati na videz narobe, z repom spredaj in z glavo nazaj. To je za morskega volka popolnoma nemogoče. CVz nekoliko sekund je potem Caldwell spoznal, da je stvar vendarle pravilna; v somov rep se je bil zagrizel namreč ogromen krokodil in ta je skušal ribo zavleei proti obali. Izkazalo -o je. da je krokodil močnejši. Somu ni nič pomagalo, da se je otepal z vsemi močmi. Krokodil ga ie nezadržno zvlekel v plitkejšo vodo in tam je ogromno somo-vo telo v nekoliko minutah do-besediro izginilo v krokodilov arobec. Požrl ga je krokodil, a pri tem so še v večji meri pomagali morski pajki, ki jih je v takšnih plitkih vodah nešteto in ki imajo tam ulngo. da pospravljajo razno mrhovino, kakor na suhem kakšni stepni jastrebi. KOVA LJUDSTVA V JUŽNEM MORJU. V Frankfurt ob Meni se je vrnilo nekoliko članov Probe-niuslove odprave na Papuo Važno za potovanje • H4«r Je immOn H*»U v >ttrl kraj all Mill kega m4 Im. J* nlnb>. Ma J« »■■*— v vadi iltarrk ViM nato M|>-*aftnje \mm nwiriwi fell a*jbalj*a pejaanila ia todl rmm potreba* pmkiMI. 4m Jt patavaaj* mmakom ia Mira. »%u m ta aane »tomite na aaa u vsa i Ml »resitrfciaM %«e, MM praftnje ia p«vratna 4«taljenja. IWr. Tiwjf in epi«* m, kar Je za pntnvaaje »ilnkn v najhitrrjftra* hnn, ia kar Je |larM, va pajmaaji* nlraftk«. Nedrfat Ijanl naj ne edlaAaJ* 4m >«4nJ*ga trennlka. ker predn« ae Ml ii Wankiaglana patralaa dotal jen je. KK-KMTKY PFKM1T. tral najmanj e I'Kile I »rej lakaj za bresplataa navadila In »(atarlJaaM %i 4a kaate paeeal ia ud akna patavall. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street # New York, N. Y. VSEPARNIKE in LINIJE ki so ▼ažne srn Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. YUUUSUV TltAVKI. ItEPT. SIC W. 184 h St.. New twk. N. V. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA do.maf'k ŽIVALI. TI »t rani. Cena .......... fEYS.K| katkkizkm. r.l strani. Ona I.IMOKKNKh iN GROTESKE. lsit strani. Ona T rila vez. Ona 12 kkatkoč.lSMfl zgodbic. TJ sir. Ona 1*0 stkani ki.obik. 151» strani. On« ____ 1*01- um VIPAVCA, s,.I>nl Felgel. l*Mi str. i'rki»tkž\m. rhf.škhn in drlf.1 svetniki v gramofonu, lis Strani. On« .. sanjska knjiga ........................ SI.O V EN SKI SAIJIVEC. ,ti«ul. On«...... spake 4n satire. 15H strani. Ona ........ TIK ZA FRONTO. 150 .strani. On« .......... tok raj in onkraj so T i.e. U7 strani Ona trenutek oddiha (Knjiga v«ebuje tudi šaloigro " na<4-">. 1S!> stran:. Ou« ............... .M .25 I.— .2» Jit .CO .s« .40 JH1 .70 JiO .5« ŽENINI NASE KOPRNEI.E. 111 strani Ona .45 TE KNJIGE LAHKO NAKOtlTE PKI; KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS KNJIGARNA "GLAS NARODA' ti« WF1ST I Rt h HTKRKT NKW YORK. N. V I godi enako kakor planikam, ki jih je dobiti s snežno belimi cveti iu v pravi nežnosti samo v visokem gorovju, med tem ko dobe te rastline, če jih presa-j d inio v nižine, sicer večje eve-' te ,njili barva pa po-ta ne bolj zelenkasta nego bela. Znanost si ne prizadeva samo za šalo, da bi visokogorsko rast udomačila tudi v dolinah. Stara izkušnja nam pravi, da sta okus in kakovost živalskih proizvodov odvisna od krme. Kokoši, ki so jih stalno krmili z ribjo moko. so nosile jajca, ki so imela izrazit in ne preveč dober okus po ribah. Isto tako dajejo VA2NO ZA NAROČNIKE Poitig uaslvva je razvidno Uu kUuj Imate piacanu naročnino. Prva številka puiueui mesec, druj^a dan in tretja pa leto. L»u nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate uaročui-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izme'I zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tu. Zupančič ILLINOIS : Chicago, J Cieero, J. Bevčk. Fabian {Chicago, Cicero iu Illinois) Juliet, Jeuuie Bambich Lu Sulic. J. Spellcli MascoutaU, Frank Augustin North Chicago in Waukegau, WarSck MAKYLAND: KitzmUler. Fr. Vodopive«' MICHIGAN: Detroit. L. Plankar MINNESOTA: Chlsiiolm, Frauk i je to napačno razlagala. Ne — ni lwi slab iu ne Vrez časti; domišljevala si je samo stvari, ki so se ji zdele vredne, za žel jene. Tako se navzlic svoji bolečini skuša pred seboj braniti. Toda počuti -e tako nesrečno, kot Še nikdar v svojem življenju. Z vzdihom zakrije obraz v svoje roke in se vda svoji bolesti. Samo, da Soltau ni niti slutil, da ga je videla s to žensko! K sreči si ni Še ničesar odpustila, ni se mu še preveč odkrito pokazala, kaj ji je pomenil. In samo je morala skušati mu pojasniti, da zanj ni ničesar čutila, kot samo sočutje /.a njegovo usodo. Kako zavidanja vredna je bila ta ženska, kateri je dal svojo ljubezen! Naglo vstane in se vzravna ter Še enkrat porine bodalo globlje v srce Oba izgineta izpred okna, toda takoj se prikažeta.*pri oknu sosedne sobe. Pekoča vročina šine Aniti v obraz. Videla .ie, da je nepoznana mlada dama šla celo v Fraukovo spalnico. | Kako brezskrbno se je pokazala pri oknu! Saj jo je mogel. videti še kdo drugi. Nemi ni o se Anita ozira okoli. Zdi se ji, kot bi bila sama ponižana, ako kdo to damo vidi v Soltauovi spalnici. Soltau je zelo nepreviden, da dovoli, da se njegova obiskovalka prikaze pri oknu. Toda svoje stvari je naj-brže gotov, da ju ne more nikdo videti. O, ko bi slutil, da ga je Anita opazovala — o, prav gotovo bi bil v veliki zadregi. Toda kaj je z njegovo točnostjo in dolžnostjo, da je že ob tem času prišel z tovarne? Na tisoče bolestnih in britkih misli se vrti v Anitini glavi in .ji je, kot ne bi mogla biti nikdar več vesela. Kako srečna pa je bila vesčas, odkar je Soltau na Liudecku! Sedaj pa je nesrečna do smrti. Sedaj šele občuti, kako zelo ga je ljubila. Toda samo žal ji je. *la ji to odkritje ni zadušilo ljubezni ! do njega. Z bolestnim hrepenenjem in pekočimi očmi gle-* da v okno. Dania za trenutek izgine, pa zopet se prikaže v njegovi stanovanjski sobi. In vidi, kako ji Soltau nudi zganjeno vrhnjo srajco. Dama si jo natančno ogleduje in skomigne z rameni, kot bi hotela reči: "S tem ni nič.** Kako zaupno vse to izgleda! Celo njegovo perilo si Ogleduje. Kolika muka za njo. kaka nepopisna bolečina Toda ne upa a v Hamburg 12. maja - Chain|'lain v Havre 11, muja : JC>-.\ v IScboa IS. ma ja : Normamlie v Umre K m ropu v Kremeii 21. maja : .Su J umi a r Trni 1T». muja : tjueen Mary v tVrbuuri; 27. maja: 1-aafyette v llavrc Kremen r 1 tre men 28. maju: (.'ulite ili Satoia v