KAJ JE TREBA UPOŠTEVATI
Stauovanjske skupnosti moraju rniditi tetheljui odguvor tudi oa te težave. V nji-hovem okviru je treba ustanoviti take in-stitucije, ki bodo ustrezale staršem iu otru-kom tako po obliki kakor po ceui.Finančna sredstva v ta nainen je treba poiskati iz raznih virov. Temeljoe investicije v pro-store za otroke naj postanejo sestavni del stanovanjske graditve in naj se obravna-vajo enako kakor ta graditev, to pa po-meni, da spadajo tudi ti stroški v struk-turo cene posamezuega stanovanja. Vzdr-ževanje in delovanje samih otroških in po-dobnili ustanov pa bi morali finausirati iz osebnih dohodkov državljanov. Vzgojno in zdravstveno nadzorstvo pa bi zahtevalo an-gažiranje družbenih sredstev širše skup-nosti — komune in okraja.
Tako bi se v okviru stanovanjskili skup-nosti družine nekako zuova združile — ne na podlagi krvnih vezi, teinveč na podlagi reševanja svojih vsakdanjili potreb. Tako bi nastale nove širše družine. V tem po-menu tudi govorimo o stanovanjski skup-tiosti kot iiovem družbenem odnosu. Ma-terialna osnova tega odnosa je produktivno del« dru/inskili ilanov v družbeni proiz-vodnji. V stanovanj&ki sfcnpoosii so dru-žine združene za pr<xlu'koijo in reproduk-cijo telesnih sil delavcev, za izboljšanje svojega standarda na skupni način s po-dmžbljenjein gospodinjstva.
To ie pot za reševanje konflikta med naprcdno industrijo in zaostalim gospo-dinjstvom. Se več — stanovanjska skup-nost odpira možnosti za nova delovna rae-sta. Osnovna šola je samoupravljanja. Ze danes je zanimiv poiav, da so z določeiiimi oblikauii samoupravljanja zajeti tudi otroci (pionirski hi.šni sveti), tu je nadalje novo delovno področje za stare ljudi, ki se po svojih sposobnostih koristno zaposlijo. No-beni posebni domovi ne bi mogli bolje re-šiti teh ppoblemov — le da se stanovanj-ske skupnosli lotijo tega dela.
Poudarili sino že, da s'e reševanje pro-blema zaostalega gospodinjstva v nobenem
priuicru ne reducira sarno na reševauje so-ciulnih probfemov. V središču pozornusti je človek — dnižina. dvig delovne storilnosti z izboljšaiijein telesne in du.ševne koudi-cijc1 dr/avljunov. s skrbjo za njih-ovo udob-nejše in srečnejše življenje. Za to so danes &koraj vse možuosti. ustvarjeui so tako ob-iektivni kakor subjektivni. pogoji za nji-liovo rešitev v mesttli, posebuo v tistili, ki imajo bolj razvito industrijo in vi&ok od-stotek zaposlenih žeask. i\a vasi se raz-vija ta proces bolj počasi. V pokrajinah z bolj razvitim kmetijstvom in kjer so kmetje bolj prosvetljeai pa omogočajo po-treba skupnega boja proti zaostaleinu go-spodinjstvu kakor tudi razpoložljiva oscb-na sredstva kiuetov organiziratije podob-nih ustanov in uslužnostnih. obratov tudi v okviru vaške' skuphosti. Imamo več po-javov skupncga nakupa strojev za praiije perila in podobno, nadalje organiziranja išolskih kuliinj in knjižnic — iii to na pod-lagi samuprispevka.
Ali je ta rešitev draga? Lahko bi takoj rekli: za nizko delovao storiluost je vsaka družbeiia institucija draga, i šola i bol-nišnica itd. Pri bolj razviti delovni storii-nosti pa je čedalje binlj očitno, da je za-ostalo in priniitivuo gospodinjstvo prav ti-sto, kar je drago. Zato pa ie pot v boju za splošni dvig delovne storilnosU tudi boj za čim cenejše usluge v okviru stanovanj-ske skupnosti. O tetri se danes veliko go-vori. Občine in njihovi plani lahko imajo pri tem važno organizacijsko vlogo. V sta-novaiijski graditvi se je treba bolj kakor doslej bojevati za pocenitev in funkcio-nalno bolj pravilno postavljanje stano-vanjske graditve. za graditev, ki bo že s svojimi načrti računala s skupnim reše-vanjem innogih probleraov družin (pro-Stori za bivan je otrok. igrišča. prostori za uslužnostne obrate itd.). V starih stano-vanjskih blokih je prav tako mogoče z malimi adaptacijami urediti prostore v ta namen, samo če se problem pravilno poj-muje.