acgiaaaaaaaaa^aaaaaaaaaaaaaaaciaaaaaaa kartonazne --- a;-;:: tbvžtrtlb /a---- ljubljana ! A£f\-- - - ddddddddddddeeeeeeeeeeeeeye le V e \ e e e /-tvfu-V- eeeeeeeeceeeeceeeeeeeeee e (Št. 26) Leto 7 Ljubljana, februar 1981 1 -2 GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA SDS V NAKLADI 2.800 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TATJANA ČERIN, TEHNIČNI UREDNIK: DUŠAN PESEK, TISK KTL - TOZD KARTO — NAZNA LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA - ČUFARJEVA 16, TELEFON: 320-463. _______________________________ OSNOVNE USMERITVE IN NALOGE V RAZVOJU OBČINE LJUBLJANA-CENTER V LETU 1981 IZ VSEBINE: STRAN • OSNOVNE USMERITVE.......... 1 • FOTOVEST........... 1 • KOMENTAR PLANA.............. 2 • PODPISOVALI SMO................ 2 • POMEN OBVEŠČENOSTI....... 2 • OB OBLETNICI....... 5 • IZ MISLI........... 5 • ČESTITKE........... 7 • UVELJAVLJANJE MERIL.............. 7 • PREDSTAVLJAMO VAM.............. 8,9 • NALOGE............ 10 • KULTURNI PRAZNIK........... 10 • ELEGIJA........... 10 • SREČANJE.......... 11 • PROBLEMI.......... 11 • O KUVERTAH........ 11 • tradicionalni SREČANJI....... 12,13 • SANKANJE.......... 13 • FOTOVEST.......... 13 • Tl GREŠ BIT ŠTRAFAN....... 13 • SMUČANJE LEPENKA........... 14 • MINI KVIZ......... 15 • SMEŠNICE.......... 15 • REŠITVE UGANK............. 15 • NAGRADNA KRIŽANKA.......... 16 Delavci, delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah,skup nostih in družbenopolitičnih skup nostih občine Ljubljana-Center bodo v letu 19-81 usmerjali svojo aktivnost zlasti na naslednje naloge: - uveljavljanje taksnih socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in organiziranosti, ki bo omogočala delovnim ljudem odgovorno, svobodno in polno uresničevanje ustvar jalnosti v celotni družbeni reprodukciji ; - dosledno izvajanje ukrepov za doseganje cilja ekonomske štabi lizacije ; - povečevanje izvoza blaga in storitev ob relativnem zaostajanju uvoza, ki bo omogočal najnujnejžo oskrbo s surovinam reprodukcijskim materialom in opremo iz uvoza; - naraščanje dohodka na osnovi povečanja učinkovitosti pri gospodarjenju z živim in minulim delom ter varčevanja na vseh ravneh; - večje ali bolj racionalno koriščenje energije ter nadomeščanje uvoza surovin, reprodukcijskega materiala in opreme z domačo proizvodnjo povsod,kjer je to racionalno; - zagotavljanje deleža sredstev za razširitev materialne osnove dela v doseženem dohodku najmanj v okvirih, doseženih v letu 1980 ter rast osebnih dohodkov, sredstev za skupno in splošno porabo izpod rasti dohodka; - razvijanje in krepitev stimulativnih elementov v delitvi osebnih dohodkov v temeljnih organizacij ah združenega dela, uvajanje in razvijanje ekonomskih motivov za boljšo izrabo lastnih delovnih in ustvarjalnih sposobnosti, za sodobnejšo organizacijo dela in poslovanja ter za racionalnejše gospodarjenje z minulim de lom; - zagotavljanje socialne in materialne varnosti delavcev in občanov v okvirih material- M NEDELJO 15. FEBRUARJA 1981 JE BILO NA ZELENICI PRVENSTVO KTL V VELESLALOMU. VEČ O TEM BOSTE ZVEDELI V NASLEDNJI ŠTEVILKI GLASILA, ŠE NATANČNEJŠE PODATKE Z VSEMI UVRSTITVAMI PA ŽE DOBITE V BILTENU KTL ............................ /$}• OSNOVNE USMERITVE.............. nih možnosti ; - zagotavljanje socialne in materialne varnosti delavcev in občanov v okvirih materialnih možnosti; - prilagajanje družbeno utemeljenih investicij dejanskim materialnim možnostim ob opredeljeni odgovornosti za izvedbo teh naložb; - zagotavljanje preskrbe prebivalcev z živili in drugimi življenjsko potrebnimi proizvodi; - krepitev notranje stabilnosti, Varnosti, obrambne sposobnosti in družbene samozaščite. Predvidevamo, da bo dinamika gospodarske rasti v letu 1981 zaradi nakopičenih gospodarskih problemov doma in v tujini počasnejša kot v preteklih letih. Ob nadaljevanju naporov za izvajanje politike ekonomske stabilizacije bo v letu 1981 moč doseči naslednje okvire razvoja: predvideno_1981 Družbeni proizvod 1,6% Zaposlovanje: 0,9% - v gospodarstvu 1,0% - v negospodarstvu 0,7% Produktivnost 0,6% Rast osebnih dohodkov 5 % nižja od rasti dohodka Rast skupne porabe nižja od rasti 10 % dohodka Rast splošne porabe nižja od rasti 15 % dohodka Izvoz 8 % Uvoz 1 % (Povzetek iz Resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana-Center v letu 1981). KOMENTAR K NAŠIM SREDNJEROČNIM PLANSKIM DOKUMENTOM Na podlagi javne razprave o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije Kartonažna tovarna Ljubljana za obdobje 1981-1985 je planska komisija pripravila predlog samoupravnega sporazuma, ki ga je dal delavski svet delovne organizacije v javno razpravo in sprejem. V njem je Kartonažna tovarna opre deljena kot nosilec razvoja izdelave valovitokartonske, potiskane in naviti embalaže, biro opreme, papirne konfekcije in proizvodnje strojne opreme za predelavo in em baliranje v Sloveniji, za kar ima mo dovolj znanja in izkušenj, čeprav se s tehničnim stanjem opreme ne moremo ravno pohvaliti. Če upoštevamo še znane in tudi predvidene ovire v uvozu opreme, za katero bo zaradi naraščajočih stroškov uvoza potrebne energije vedno manj sredstev na razpolago, lahko ocenimo, da bo predvidena proizvodnja strojne opreme z realizacijo zastavljenih nalog eden izmed ključev uresničevanja planskih dokumentov. Zato ji moramo posvetiti maksimalno mero1 pozorno sti in okoli nje združiti vse raz položijive strokovne kadre. Vrednost deviznega priliva 5,8 % vrednosti proizvodnje v obdobju 1981-1985 lahko ocenimo kot realno glede na naše dosedanje pičle rezultate na področju izvoza, posebno še, če upoštevamo, da na ma rsikaterem področju proizvodnje ne obvladamo celotne reprodukcijske verige in nismo v stanju voditi kvaliteto in stroške kot fakto rje prodora na tuje tržišče. Polovico vrednosti deviznega priliva naj bi ustvarili z združevanpm oziroma z udeležbo na skupnem deviznem prihodku. Pri tem se posta vija osnovno vprašanje, kako po vezati reprodukcijsko verigo na skupni devizni prihodek, da ne bo predvsem' proizvajalec surovine vi del rešitve v izvozu in bi tja us merjal predvsem presežne količine. Investicije so opredeljene po pre dnostnih kriterijih, ki sovpadajo z družbeno naravnanostjo investicijske politike in niso več želje posameznih temeljnih organizacij kot dosedaj. Med večje smo uvrstili sanacijo Tržiča, modernizacijo kartonskega stroja v Logatcu, postavitev mikrovala na Rakeku in novogradnjo na MP-3. Po ekonomskih merilih naj bi te investicije zagotavljale nadaljnji razvoj vseh temeljnih organizacij in ustvarjale dohodek, ki bi pokrival njihove lastne in tudi skupne potrebe delovne organizacije. Skoraj polovico vseh investicijskih sredstev bomo črpali iz lastne a-kumulacije. Čeprav gre za velika sredstva, moramo upoštevati, da smo investicijsko področje precej zanemarili v zadnjih petih letih in so zato tudi zahteve precejšnje. Glede na to, da investicijski program novogradnje na MP-3 še ni v celoti zaključen, bi lahko k že znanim investicijskim kri terijem dodali še zlato pravilo investiranja: nova hala - sodobna tehnologija oziroma glede na teža ve omenjene v drugem odstavku vsqj predvideti tudi tehnično tehnološ ke novitete, ki so V uporabi v svetu, ki prekašajo naš nivo tehnologije in tehnične opremljenosti , in ki bi lahko potencialno bistveno spremenile organizacijo proizvodnje in prostorske razmere. Spr-ecializacija proizvodnje in pre miki proizvodnih programov bodo osnovna vodila politike delovne organizacije do sorodnih delovnih organizacij v Sloveniji in Jugoslaviji. S tem bomo dpsegli večjo obojestransko izkoriščenost proiz vodnih zmogljivosti in kadrov,kar je brez dvoma tudi družbena zahteva in potreba. V delovni organizaciji bomo vlaga li precejšnja sredstva v razširitev surovinske baze in sicer na osnovi dohodkovnih odnosov, s katerimi bomo zagotovili uresniči- tev planiranega obsega proizvodnje. Ne glede na to, da se nam ma terialna bilanca izzide, lahko u-gotovimo pri sovlaganjih določene strukturne probleme. SOZD Sloveni ja papir, katerega član je tudi delovna organizacija KTL, nam bo po predvidevanjih dobavljal samo 18 % vseh potrebnih surovin, čeprav bi jih lahko več. Ves ostali material bomo dobili izven njega in temu sledijo tudi primerna sovlaganja izven republike, kar je dolgoročno gledano (visoki transportni stroški) neracionalno. Samoupravna organiziranost v naši delovni organizaciji kaže določene slabosti in ji lahko pripišemo zavlačevanje posameznih odločitev, ki že iz narave dela zahtevajo po spešen postopek. V samoupravni sporazum smo zapisali potrebo po proučitvi in izdelavi analiz o us treznosti samoupravne organiziranosti obstoječih temeljnih organi zacij in delovne skupnosti skupnih služb. 0 analizi obstoječe or ganiziranosti delovne skupnosti in izdelavi novega osnutka organi ziranosti govorimo že celo lansko leto, vendar razen posameznih idej še ni nič konkretnega, kar kaže na dejstvo, da je problematika kompleksna in povezana tudi z reorganizacijo temeljnih organizacij , Moramo zastopati stališče, da mora biti realizacija povezana tudi s kadrovskimi spremembami in temeljiti 'v celoti na obstoječem kadrovskem potencialu. Del zamisli bi moral biti že v obstoječem pla nu delovne skupnosti, kjer pa ni niti besede o tem. Plan delovne skupnosti se mora o-bravnavati metodološko enako kot plan temeljnih organizacij in mora biti usklajen s potrebami po obsegu del in nalog, ki jih oprav lja. Pomanjkljivosti, ki jih izkazuje, se morajo kar najhitreje odpraviti. PODPISOVALI SMO... Na zadnji lanskoletni seji,ki je bila 30.12.1980, smo po razpravi in sklepanju o poslovnih rezultatih, predlogu plana delovne skupnosti skupnih služb za srednjeročno obdobje, sprejemu delnih planov za leto 1981, imenovanju delegata v koordinacijski odbor za pripravo na 3.kongres samoupravijalcev Jugoslavije ter sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije za obdobje 1981-1985 podpisovali dva izredno pomembna dokumenta naše delovne organizacije. POMEN OBVEŠČENOSTI ZA SAMOUPRAVLJANJE (nadaljevanje iz prejšnje številke glasila) V planih proizvodnje in predvideni produktivnosti je v pretežni meri prisotna nabava nove investicijske opreme, premalo pa je poudarka na inventivni dejavnosti, organizaciji proizvodnje, organizaciji delovnega mesta, varčevanju in d is. eiplini zaposlenih. Lahko ocenimo, da je bilo vloženo precej truda in odgovornosti za sestavo in uskladitev planskih do kumentov,ter da je bilo delo opra vijeno v predvidenem roku. Prav tako lahko ugotovimo, da so se predvsem v temeljnih organizacijah vključevale tudi družbenopoli tične strukture. Smatramo, da so srednjeročni planski dokumenti us klajeni z družbenimi priporočili in smernicami. V usklajevalnih po stopkih znotraj in izven delovne organizacije je bila začrtana nadaljnja razvojna usmeritev, za ka tero sodimo, da zagotavlja kontinuiran in uspešen razvoj naše delovne organizacije. Ideološka komisija in Komisija za družb, in ekonomske odnose ter samoupravljanje pri 00 ZK DS SS Po izidu Zakona o javnem obveščanju se je precej govorilo, da bo nejasnosti še opredelil in pojasnil kasneje Zakon o družbenem sistemu informiranja in da bo nate izšel celo Zakon o obveščanju v združenem delu, ki bi podrobneje razrešil nekatere probleme ter opredelil status novinarja,informatorja, organizatorja obveščanja in drugih subjektov informiranja. Do danes pa do teh premikov še ni prišlo na tem področju; res pa je da smo 16.maja 1979 dobili Resolucijo o temeljih družbenega sistema informiranja, ki pa je delno rešila nekaj problemov, vendar pa se je medtem zaradi dinamičnosti sistema nakopičilo toliko novih, ki zahtevajo resen znanstven pristop k delu. Ne da bi se spuščali v podrobnosti posameznih predlogov o ureditvi informiranja v delovnih organizacijah, kaže navesti nekaj skupnih elementov. Ena takih skupnih 'značilnosti vseh predlaganih modelov je zahteva po sistematičnosti informiranja. Danes je informiranje še vse preveč prepuščeno naključju. Odgovornosti za informiranje oziroma napačno informiranje ni. Sankcije niso niti predvidene niti se ne izvajajo. (nadaljevanje na 3. str.) PODPISOVALI SMO POMEN OBVEŠČENOSTI Predsedniki delavskih svetov in direktorji temeljnih organizacij SO podpisali SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 TEMELJIH PLANA DELOVNE ORGANIZACIJE ZA OBDOBJE 1981-1985 z aneksom k temu sporazumu. organizacij in delovne skupnosti v mesecu novembru z referendumom sprejeli SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO. ZA SAMOUPRAVLJANJE PODPISOVANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA (30. 12. 1980) O TEMELJIH PLANA DO KTL ZA OBDOBJE 1981 - 1985 PREMISLEK PRED GLASOVANJEM... °d osnutka do sprejema je potekala polletna razprava v kateri 80 se obravnavale in usklajevale Pripombe in predlogi naših delavcev, kakor tudi drugih organizacij združenega dela, katerim je bil le-ta posredovan. Temeljne organizacije so ga sprejemale na svojih delavskih svetih po tem, ko so z referendumom sprejeli Temelje plana za obdobje 1981-1985 Po 10-mesečni razpravi, v kateri je bilo danih vrsto pripomb in redlogov so delavci temeljnih Podpisali so ga predsedniki delavskih svetov, direktorji temeljnih organizacij ter pooblaščeni predstavniki sindikalnih organizacij TOZD in DSSS. Delo bomo nadaljevali s sprejemanjem aktov s področja osebnih dohodkov in skupne porabe na nivoju temeljnih organizacij in delovne skupnosti, v katerih bomo točneje opredelili sistem nagrajevanja po delu, v skladu z določili, ki so zapisana v samoupravnem sporazumu. ož Tu pripominjam, da je danes že možnost sankcioniranja za napačno informiranje tudi v podjetjih,kjer to v aktih nimajo urejeno. Pa poglejmo Zakon o javnem obveščanju" (Ur.1.SRS št.7/73), katerega 7. člen temeljnih določb ima naslednjo vsebino: "Zavajanje javnosti z dajanjem neresničnih ali nepopolnih sporočil ter objavljanje takšnih sporočil v sredstvih javnega obveščanja ima za posledico odgovornost po zakonu". Nekaj o odgovornosti vsebujejo še nekateri členi, vendar se v po -drobnosti ne bom spuščal. Kljub temu bi poudaril, da se sankcije zlasti proti vodilnim ne izvajajo zaradi bojazni, saj v podjetju po navadi ni organa, ki bi si "upal" sprožiti postopek npr. proti glavnemu direktorju ali drugemu vodilnemu delavcu zaradi zavajanja in širjenja dezinformacij ali oviranja informiranja, čeprav spada to med kršitve samoupravljanja,ki so vnešene že tudi v kazenski zakon. Službo za informiranje, ki bi ga sistematično organizirala v podjetjih nimajo oziroma jih imajo le izjemoma. Osebno mislim, da danes že imamo strokovno usposobljene ljudi za to delo, ki pa pri svojem oranju ledine včasih naletijo na-"trde skale" in jim kmalu znanjka navdušenja, ker nimajo podpore širše družbene skupnosti oziroma jo imajo samo teoretično. Ti ljudje bi si z obiskom funkcionalnih seminarjev in s pomočjo literature, ki jo nekaj že imamo na tem področju, širili obzorje in lahko precej pripomogli k dvigu stopnje informiranosti in krepitvi samoupravnih odnosov v združenem delu. Miloš Svanjak, nekdanji glavni in odgovorni urednik tovarniškega glasila "Tomos" Koper je na posvetovanju v Ljubljani ned drugim dejal: "Republiškim zakonom o in-formisanju trebalo bi regulisati status i odgovornost novinara i ostalih organižiratora informisa-nja u organizacijama udruženog rada. Tb je potrebno zbog toga što su novinari u radnim organizacijama, po mom mišljenju, u drug-čijem položaju nego novinarji u organizacijama udruženog rada koje se isključivo bave izdavanjem sredstava informisanja. Novinari koji rada u fabričkim listovima češče su izloženi pritiscima poje-dinih menadjerskih i tehnokratskih grupa. Neretko oni se nalaze u precepu iznedju skupina koje žele da fabrički list pre svega piše i informiše u njihovom interesu i sopstvenog uverenja, da list koji uredjuje treba da bude odraz stanja i situacije konkretne organizacije udruženog rada." Osebno mislim, da tu ni ogrožen samo posameznik - novinar, ampak je ponavadi zaradi slabe organizacije v podrejenm položaju celotna informativna služba, ki jo po potrebi tudi "organizacijsko spreminjajo, katere vodja je odgovoren kadroviku ali pa morda direktorju splošnega sektorja. Tb pa tudi zelo hromi samostojnost informativne službe. Zgodi se tudi, da "organizatorji" združijo tajništvo samoupravnih organov z informativno službo v oddelek za samoupravljanje in informiranje, za šefa postavijo "svojega človeka" in s tem ohranijo svoje interese. Postopki se seveda odvijajo po samoupravni poti, združitev je vedno opravičljiva, ker sta informiranje in samoupravljanje korelativna pojma in funkciji, informiranje pa je integralni del samoupravljanja. Tbrej vse v prid večji funkcionalnosti, večkrat pa se za tem skrivajo razne ukinitve delovnih mest ipd., ker "potrebe" in "višja stopnja organiziranosti" to zahtevajo, kar pa se vse lahko opraviči in sprejme na samoupravnih organih. Dostikrat pa sicer res taka "okrepitev" pripomore k boljšemu obveščanju, odvisno pač od motivov in vzrokov zaradi katerih je do združitve prišlo. Informativna služba bi vsekakor morala biti samostojna organizacijska enota - oddelek za medsebojno obveščanje v združenem delu (na delegatskih osnovah), vodja pa bi bil strokovno podrejen izdajatelju (predsednik skupnega delavskega sveta in predsednik informativnega odbora), disciplinsko pa le glavnemu direktorju, obenem bi za svoje delo odgovarjal celotnemu kolektivu in širši javnosti (dejavnost posebnega družbenega pomena). Dokaze za slabo normativno urejenost informiranja najdemo v knjigi B.Kavčiča:"Obveščanje v statutih in praksi podjetij". Ta raziskava je leta 1969 nastala na pobudo odbora RS ZSS za tisk in informiranje v delovnih organizacijah. Podobna raziskava je bila izvedena že leta 1964 v okviru komisije RS ZSS za samoupravljanje. Tabele vsebujejo podatke obeh raziskav. Zaradi obširnosti si bomo ogledali samo nekaj nazornih tabel: Poglavja v statutih, ki se nanašajo na informiranje so v glavnem kratka, saj obsegajo: - 1 do 2 člena 31 % - 3 do 4 člene 17 % - 5 do 6 členov 17 % - 7 do 13 členov 14 % 31% statutov nima samostojnega poglavja o informiranju navzgor in (ali) navzdol. (nadaljevanje na 4. str.) POMEN OBVEŠČENOSTI ZA SAMOUPRAVLJANJE. SREDSTVA ? 'Predvidena sredstva informiranja? Po pogostosti navajanja so raziskovalci v statutih zasledili naslednja sredstva: % statutov, 1969 ki ga navaja 1964 1. oglasna deska 85 72 2. sestanki delovnih skupin ali delovnih enot 76 62 3. sestanki delovnega kolektiva 69 68 4. glasila delovne organizacije 60 49 5. ciklostirane ali drugače tiskane okrožnice,informacijski bilteni in obvestila 38 34 6. druga sredstva 33 (x) 7. posebne publikacije (razmnoženi statuti in pravilniki, priročniki, brošura o podjetju itd) 21 12 8. lepaki, plakati ipd. 8 (x) 9. - 10. izobraževalni seminarji 7 12 10.- 11. uvajalni seminarji 7 12 sredstva informiranja niso navede na ali statut sploh ne govori o informiranju 2 13 (x) - za leto 1964 ni podatka Kdo organizira informiranje? ORGANIZACIJA Statuti navajajo naslednje posameznike oziroma organe, ki so dolžni organizirati informiranje v delovnih organizacijah: INFORMIRANJA ? % statutov, ki ga navaja Rang posameznik ali skupina 1969 1964 1. navaja,da so vodje stro- kovnih služb dolžni skrbeti za informacije 39 20 2.-4. navaja,da je direktor dolžan skrbeti za informiranje 36 11 2.-4. navaja,da so za informiranje dolžni skrbeti samoupravni organi kot celota(ni specifično, kdo v teh organih) 36 (x) 2.-4. navaja,da so člani samo- upravnih organov dolžni informirati delavce 20 (X) 5.-6. navaja posebno službo informiranja,center referat 20 8 5.-6. navaja,da so organizatorji proizvodnje dolžni informirati delavce 20 (x) 7. navaja,da skrbijo za in- formiranje politične organizacije 11 8 8. navaja,da skrbi za infor- miranje poseben voljen organ (komisija, uredništvo) 3 (x) - navaja drugo - ne navaja,kdo organizira informacije 0 13 (X) 49 x za leto 1964 ni podatka VSEBINA? Statuti o vsebini informacij Vsebina navaja % statutov 1969 1964 splošno,da morajo biti obveščeni o gospodarjenju, o pomembnih vprašanjih,material- nem položaju podjetja ipd. 93 43 - o sklepih delavskega sveta podjetja ali enote 84 (x) - o sklepih upravnega odbora podjetja in enote 82 (x) - o finančnih rezultatih gospodar jenja 72 39 - o izvrševanju planov nasploh 70 39 - o sprejemanju planov nasploh 36 (x) - o izvrševanju planov konkretno 14 7 - o sprejemanju investicijskih programov 12 8 - o sprejemanju konkretnih planov (proizvodnje) 11 11 - o delu strokovnih služb 7 (x) - o izvrševanju investicijskih programov 5 1 - o kazenskih sankcijah, prekrških podjetja 4 1 - o članstvu v združenjih, zbornicah (pogodbene obveznosti) ipd. 4 1 ni podatka za leto 1964 Iz teh tabel vidimo, da je informiranje normativno res slabo urejeno. (Odgovornost za to stanje - direktor, sekretar, predsednik delavskega sveta in pravna služba podjetja). Ida Rebolj, urednik glasila Ljubljanske banke, je na posvetovanju v Ljubljani -predložila kar 15 točk (členov) o informiranju članov kolektiva, ki jih mora vsebovati statut podjetja. Sporazum bi bil temeljito obdelan in nato sprejet neposred no na zborih,kar bi onemogočilo kasnejše zavajanje in preklic že sprejetih sklepov in določb na skupnem delavskem svetu. Moj predlog o normativnem urejanju je naslednji: Ker smo v dobi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov bi moralo podjetje kot osnovni akt v dobro razvoja informativne dejavnosti sprejeti osnovni (temeljni) akt: V sporazumu bi bilo celoviteje obdelano celotno področje informiranja od splošnih do kazenskih določb, od tu pa bi se potem vnašale posamezne določbe v ostale akte (statut, samoupravni sporazum o združitvi, samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih itd.). 1. Samoupravni sporazum o medsebojnem obveščanju v združenem delu (na delegatskih osnovah); Nasprotniki (vodilni, pravniki) bodo takoj dejali da sporazum ni potreben, da je dovolj pravilnik itd. Zagovornik bo podprl svoja stališča: no no S sporazumem bi se zavezal celoten kolektiv za zagotovitev materialnih, finančnih, kadrovskih, prostorskih ter ostalih pogojev (kot skupni delavski svet za glasilo: sklep o ureditvi izdajateljskih razmerij ...) ki so potrebni za nemote-delovanje oddelka za medseboj obveščanje. Sredstva informiranja so sredstva celotnega kolektiva,zato se za razpolaganje z njimi do- 5. S sporazumem bi bil rešen problem informativne dejavnosti in razvoj vseh medijev informiranja, rešili bi pravni status oddelka za medsebojno (nadaljevanje na 5. str.) govarjamo in sporazumevamo (temeljne organizacije združe- d nega dela in delovna skupnost r skupnih služb) ne pa centra- i listično predpisujemo. v POMEN OBVEŠČENOSTI IZ MISLI... TOVARIŠA EDVARDA KARDEUA O SISTEMU INFORMACIJ obveščanje, zagotovili njegovo samostojnost,organizacijski problem, status delavcev, ki delajo na tem področju in poudarili dejavnost posebnega družbenem pomena itd... Nato bi bilo potrebno sprejeti še ostale akte (poslovnike, pravilnike) kot so: 1. Poslovnik o informativni dejavnosti in delu organov,ki informativno službo vsebinsko usmerjajo in zavezujejo: a) Odbor (SDS-a) za medsebojno obveščanje -(vsi mediji informiranj a) b) Uredniški odbor (1 medij -glasilo) c) družbeni organ glasila (izdajateljski svet) d) zbor informatorjev in sodelavcev glasila itd... 2. Temeljna vsebinska zasnova glasila 3.Sklep o ureditvi izdajateljskih razmerij z glasilom 4. Pravilnik o urejanju in izdaja n ju glasila 5. Pravilnik o nagrajevanju sodelavcev glasila . S®daj je nekaj teh aktov že obveznih, ker so potrebni pri regi-stračiji glasila, še vedno pa t^dim, da se sistematično urejanje informativne dejavnosti prične šele s sprejetjem samouprav-raga sporazuma o medsebojnem obveščanju (napočil je tudi ugoden trenutek, obenem pa smo že spoznali pomembno vlogo informiranja pri razvoju samoupravljanja. Žalitev! po sistematičnosti se pri-'ttužuje tudi zahteva po vključenosti vseh dejavnikov v kroženje informacij in zahteva po razvoju vseh možnih medijev informiranja. Sedaj je tok informacij urejen v Prvi vrsti na organizatorje proizvodnje, zlasti na zgornji del ln strokovne službe. Tok infor-^cij med samoupravnimi organi in n^d temi in strokovnimi službami je že šibkejši. Še šibkejši je mn NOČNO KEKA V 1 TA LITI ŽVEPLO ctanze ZAMAK- NZENOSTI NEBELZIVA SOG-LAS. ZA6AVIŠ. ruze i. IME ALPINIST MAHKOTA IVAN TAVČAR. "JELENOV RL1C OTOK V IRSKEM italian . KTV SOL brokatne KISLINE ČUTNA IZKUS- -TVA MORSKA ŽIVAL AMER.PtS. COURAb POTTER FRANC. I AvtoM- RISTo SAVIN PRISTAN. V. ALBAN1Z1 FIGURA PRI ČETVORK m PISMO- NOŠA IRANA KRAPINA PREBIVALEC ITAKE SLOVEN. OBMOK. MESTO Pikre! , „ vzEbUivez VOLNENA TKANINA AMERICIZ PLANINA V BOSNI