sobota 5. novembra.
Vtorak, četrtek in soboto izhaja ui velja v Mariboru brez pošilja nja na dom
ta vm leto a g. — k. ,,   pol   leta 4 ,, — „  ktrt   „   2 ,, 'JO „
Po p<#-li :
ta vse leto I u if. — k „ pol leta i „ — » .   oetrt  „     '2 - tiO „
NAROD.
Oznanila:
Za navadno triatopne
vrsto •• plačoja : o kr. če a« taka lkrat, ^ »» i» u n 2kx*t, * h ii >► i» Škrat, vede pismenke ie plačujejo po prostoru.
Za vaak tiiak ja glačati kolek (»tempelj) ia 10 kr.
Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplats) hiš it. 179.
Rokopisi se Q0 vračajo, dopisa naj a« blagovoljno fraakajejo.
\l»«oliiti/.em ?
Politika nemških ustavovercev je prišla popolnoma na bobeu.   Njih časopisi  „N. fr. Pr." in drugi povedo, da ustavoverci nočejo vlade prevzeti, ker si ne upajo nič opraviti.   Pri vsem tem pa strastno izpodkopavajo deuašnjo vlado, še strastnejo federaliste in Slovane, in z absolutizmom  — ki se nam bolj nego kedaj obeta, tudi ne morejo zadovoljni biti.   Kaj hočejo V   Nič. Podobni so razposajenemu otroku, ki se kremži po jabelku, pa ga surovo tje vrže , kader se mu ponuja.   Kaj to vse pomen ja V Nemcem ni več mar za Avstrijo. Vidijo, da vladati ne morejo, ker je več nego nenaravno; a v tej sprevidnosti delajo, kakor bi s zobmi škripajo rekli:   če m i ne, pa tudi nihče ne, rajše naj se vsa podere!   Ti Samsonje mislijo, da če Avstriji stebre izpodraaknejo,   da ae bo razsula, nas bi vse druge težak strop stlačil,  le oni so bodo rešili v zmagovalno Prusijo.   Že se vidi ,  da se slavni „svinčeni podplati* Kaiserfeldovi odvezujejo, da se imajo pri prvi priliki odvreči.   In U ljudje so pred malo časom nam očitali, da nočemo Avstrije ?
Po tem tacem vse kaže, da bomo res še morda na vBe zadnje dobili — absolutizem. Veseli ga bodo menda sami Nemci, ker absolutizem bode hitroživ voditelj v pogubo. Zastonj bode obrniti kolesa, ki.so se začela vrteti. Mi Slovenci, kteri moramo želeti, da Avstrija ae obetane, ki nismo še zreli za nikakoršno veliko katastrofo, kakoršno skrivaj žuga „nemška Venecija" ali Deutsch - Oesterreioh, mi, ki moramo dobri Avstrijci biti, ki pa tudi vemo, koliko je svobodnejše gibanje ustavnosti (če ravno le polovične) našemu narodnemu razvoju koristilo, — mi absolutizma ne moremo veseli biti. —
Vendar to pa lehko rečemo, da nam je prav čisto vse eno ustavoveren absolutizem ali pa uradnišk. Razločka ni. Absolutizem nemškega gospodarstva, ki ima na lici svobodno larib, pod njo pa gorgonski obraz prpti nam, — ni našo navdušenje. Naj pride torej kar hoče, vse eno, slabejše se nam ne more goditi.
Kaj nam morejo vzeti, ki nam nič dali niso V Ce
ne bomo vri- porotniških sodnij imeli, ki so zdaj kader ijL tudi niso sedaj tako vredjene, da bi začetni učenci kak fanatično nemškutarsk župan iu c. kr. okrajni gla- mogli napredovati brez uekolikošnega znanja nemškega var zapisnik porotnikov kuje, pri nas strašno sumljiva jezika, in to se ravno sedaj od učencev 4. razreda svoboda (na pr. v Ljubljani za kak odkritosrčen in po- ljudskih šol tirja tudi pri na novo vpeljani sprejemni gumeu naroden list) — nu, .potlej bomo pisali pa oUkusnji v začetku šolskega leta. Dokler so, žalibog, v narodno - gospodarskih stvareh, o Irskem, o žitni coni, | srednjih šolah okoliščine take, za sedaj ne more biti itd.   Ce politikovati javno ne bomo smeli, — ne bomo drugače, ako hočemo , da bode v srednje iole pot od-
rok križem držali. Narodu bomo knjige pisali, brati ga učili, ino misliti - če taborovati ne bomo smeli, — kaj to. Seme je že vsejano. Tudi potlej bomo znali skrbeti, da se ne bode /uhodilo, temuč da se bo razrastalo.
Naj pride torej kar hoče I
To smo pa že davno vedeli in vemo bol j ko kedaj, da pride enkrat slovanski dan.
Še nekoliko besedi o kranjskem šolskem svetu.
Zadnje „Novice" so se nad našim člankom: Kranjski deželni šolski svet in pa nemščina v slovenskih šolah,* kterega je pisal dobro izveden učitelj na Kranjskem, »podtaknile in nam po stari navadi natoi cevanje, nezvedenost itd. v obraz vrgle. Mi na take ofttarele polemiške udarce ne bomo odgovarjali. Mi nočemo tu vkup postaviti le to, kar nam „Novice" razlagajo o delovanji in naredbah šolskega sveta kranjskega in pa sodbo „N. fr. Prcss'j" o tem postopanji Novice" razlagajo;
„Ako se je določilo (pa le začasno določilo), da se v 4. razredu mestnih šol podučuje tudi po nemški, razume se to-le tako, da naj v tem raaredu za letos ostane tako, kakor je bilo do zdaj. namreč, da naj se nemški jezik uči (dokler boljše knjige nimamo) po se danji šolski knjigi: „Praktiscb.es slovenisch - dcutsches Sprachbuch tur die oberste Klasse der slovenisch-deutschen Hauptschulen", po kterem se učenci slov-niških izrazov uče v nemškem jeziku ; stari , do sedaj veljavni „Lehrgang fiir Hauptschulen in Krain" je Že to tirjal v 2. polovici d. razreda glavnih šol, in to se ve da le za to, da učenci stopivši iz 4. razreda mestnih šol v srednje šole so mogli shajati v njih. Srednje Šole
prta sinom k me tiski h , ne pa samo gosposkih stariiev. To je imel in je z ozirom na še obstoječe djanske razmere moral imeti dež. iolski svet pred očmi, ko je dovolil, da se v 4. razredu mestnih šol podučuje po sedanjem načrtu. Sicer se pa ve, da je ves ukaz ministra za bogočastje in uk od 20. avg. 1.1. („Schul- nad Unterrichtsordnung") le začasno, za poskušajo vpeljan, in da se bode po okoliščinah kmalu moralo mnogo (posebno o jeziku) mnogo spremeniti.
To pa si „N. fr. Pr." takole razjasnuje : .Deželni šolski svet kranjski, v kterem ima narodna stranka večino, noče (ali ne more?) čisto iztrebiti nemškega jezika iz ljudskih šol. Nemščina se mora še podučavati in v 4. razredu mostnih šol naj nemščina ostane celo učni jezik.   In pri tem ti ljudje še govori o vpeljavi slovenskega jezika v srednje šole in o slovenskem  vseučilišči!   — Mi moramo nezadovoljnim prenapetežem *) prav dati, da je to huda nedoslednost ali da se vsaj vidi, kakor da   bi   to   bila   nedoslednost,   kajti   tirjatve po slovenščini v srednjih šolah in na  vseučilišči bo (sa .No-vične može) sa m o sredstva za agitacijo, pri uravnavanji ljudskih Šol pa ae narodni fanatizem ćuti samega sebe prisiljenega, ozir jemati na ljudske potrebe. Je pač že za to skrbljeno, da drevaae na rastaje vnebo t" — Temu komentaru je malo dostavljati.   Našim po-lovičarijam se nasprotniki poemehujejo in jih tolmačijo kot znamenja narodne nemoči in nezmožnosti. Vlada res noče začeti s slovenskim jezikom v srednjih šolah, ako bomo pa zarad tega nemščino sami negovali v ljudskih šolah, potem bode vedno ostalo pri starem in tisti govori po deželnih zborih o slovenskih šolah res nimajo nobenega pomena.   Če se boje .Novice", da
*) To Nino menda m i. Vredn.
pisma,
l A\ nl>l j tulili a
111.
Vernih duž dan je, obnebje u samim seboj v prepiru, enako svojeglavni ali izbirljivi ženski, ktera ne ve, bi se li jokala ali smejala. Obnebje se, ako ima le količkaj dotike z občutljivim človeštvom, vsaj denes ne more smejati; zediniti mora svoje solze s solzami lovic, in revežev, ktero se točijo na gomilah dragih roditeljev, starišev, bratov, sester in žlahtnikov. Lepo vreme, jasno obnebje in gorko soleče bi bila perziflaža de-našujega dneva, videlo bi se, kukor da bi narava se norčevala z nujžlahnišimi čutili človeškega srca, kakor da bi se posmehovala križem in nadlogam zemeljskih stvari; bila bi narava ali božja previdnost enaka našemu vladarstvu, ktero se ne ozira na čutila, na žalostna srca. — —
Vernih duš dan je, dolge rajde  žalostnih ali vsaj
1 mir in tihota mrtvaška. Zapuščeni prijatelji pojo na 'gomilah odišlih srečnejših prijateljev in sodruštvenikov (mile pesmice, ktere so razlegajo po širjnvi pokopališča, 'šinejo v srca živih iu do duhov mrtvih, kterih nuzočnoat 'čuti vsako tužno srce; venci  razodovajo, razgrinjajo,
!---- ----- ----- ----,
izdajajo čutila, venci, ktere opari večerna slana in jim vzame barvo, ktera naj hi očevidno pričala o srčnih čutilih. Potem pade sneg ter pobeli, pogrne znamenja tužnosti, hvaležnosti, vse je belo, le križi in mrzla, trda, kamnitna znamenju ti pričajo, da je tukaj mir, prostor, cilj in konec vsega umirajočega.
Vernih duš dan je, to si že videl dišči, kjer se je igrala mesto navadnega sein Kind" nenavadna igra „Mlinar in nenavadna zarad tega, ker je slovenska in ker jo ljub Ijansko gledišče nemško, vsaj po besedah Dežmana, Kromerja itd. Pa je tudi jako predrzno in nesramno, da se Slovenci podstopijo prav isti dan za slovensko predstavo izbrati, na kterem so bile naše nemčurke navajene, složiti so pri nemški igri in krcm/.e se kazati
včeraj v gle „Miiller und njegova hči
ua  videz  žalujočih  roma   k sv. Krštofu, kjer t robne svoje  hlagočutstvo;  pri  slovenski tega ne morejo, ker
kosti dragih umrlih, kjer se črvi in mrčesi sploh gostijo nad bivšo zemeljsko lepoto, kjer počiva prijatelj tik prijatelja, kjer se tišči sovražnik sovražnika, kjer vlada
je Slovenec preBurov, tedaj mu ni moč, ganiti blagih prišlo ua src nemškutarskega žeustvu, kteremu je že slovenska'goljufije, beseda—„skandal". Slovenec pa nima   blažega srca,j Ljubljanska
zanj niso igro žlahnišega pomena ali globokega čutja, on se le smeje in predstavlja neslane, surove burke, kterih se je naučil ns kmetih, od kmetov.
Nemške ali vsaj nemčurske kulture karakterističnost je ta, da beži in se ustraši surovosti, da ae giblje vedno iu izključljivo le v mejah spodobnosti, estetika, moralnosti iu lepodušnosti, ktere Slovenci tako radi preskakujejo. Doku/, te lastnosti bila je prva ia najbrž tudi zadnja pravda organa nemčurske stranke, ljublj. „Taghlalta". Besedo „zadnja" sem nalašč poudaril, ker ne mislim, da bi bil kedaj še kak Slovenec tako krat-komištjen iu neumen, da bi tožil ta list ljubljanske inteligencije. Brezijski cerkvenik gotovo ni eatetičen človek, gotovo ne ve, kaj je človeška osebna čast, in da se n. pr. nihče ue sme čutiti razžaljenega, ako sa „Tagblatt" o njem laže, da je svinjo obril —i namreč človek, o kterem „Tagblatt" to piše, ne „Tagblatt" ali kteri njegovih častiteljev, kajti za take je druga mera ču sti — in jo prav grdo pobarval ter ljudem kazal po 10 soldov; vsaj se „Tagblatt", črno pobarvan, prodaja »rolo po 5 soldov ua  drobno iu nikdar še ni nikomur
misel, da bi ga bil tožil zarad sleparatva ali
inteligencija, ktera je posadila po-
1123
bodo tami gosposki sinovi hodili v šolo, naj horo naš članek o kranjskih gimnazijah, in videle bodo, da jo teh visokorojenih učencev uborno malo, in da bi smel kranjski šolski svet res bolj skrbeti za ogromno večino kmečkih sinov, nego za majhno manjšino gosposkih fao tali nov,
Pisatelj prvega članka o tej zadevi nam je včeraj poslal sledeče vrste: „Novice" dvakrat enako ne govore! Ic 3. in 4. seje deželoega šolskega svetovalstva so „Novice" med drugimi rečmi poročale, da ostane v 4. razredu mestnih ljudskih šol na Kranjskem učni jezik nemški jezik. Ker se ta določba kr. deželnega šolskega sveta nikakor ne vjerna b zahtevami in potrebami slovenskega naroda, in ker bi deželni šolski svet lahko prenaredil stari „Lehrgang fur die Hauptschulen in Krain", po kterem je za 4. razred mestnih ali glavnih šol učni jezik le nemščina, t. j. vsi nauki naj se razlagajo po nemški ; zavolj tega se je „Slov. Narod" »podtikal nad določbo kr. dež. šolskega sveta, kakoršno so bile „ Novice" in po njej „Uč. Tovarš" med svet raznosile. Poslednje „Novice" so pa omenjeno stvar pojasnile ali prav za prav prejšnjo napačno sporočilo popravile rekoč, da se bo 1 o nemški jezik v 4. razredu onih Šol po nemško in z nemško terminologijo podučeval. To je pa vse kaj druzega, če je le za en predmet, tukaj za nemščino, učni jezik nemški, kakor za vse nauke, ki se mladini razlagajo. „81. Narod" je bil prav razumel „Novice", in tudi pozna razmere ljudskih šol po Kranjskem, le „Novice" so prvikrat napak poročale.
Pa tudi zadnje pojasnilo v „Nov." glede nem-šjčine v omenjenem razredu ni jasno. Najprvo govori, da to podučevanje po nemško velja le zastran nemškega jezika in kmalu potem pa pravi, da za eno leto ostane podučevanje v 4. razredu še po starem. Po tem starem načrtu je pa učni jezik za vse nauke (razun slovenskega berila) nemščina. — Pri čem smo torej? — ReB se pri nas o narodnih stvareh že tako zvito in pokrito pisari, da se več zamolči nego pove, tako da se često spominjamo tistega diplomata, ki je rekel, da mu govor v to rabi, ka zakriva svoje misli.
Dopisi.
[Izv. dop.J
Našim veliko-ska/.Hli
—r.— Is Iajubljane, 2. nov nemškutarjem  so te Že dolgo sline cedile po nemški demonstraciji, s ktero bi   se vredna svojih nemških bratov   v dragih pokrajinah Avstrije. Taka demonstracija  bi  dala tudi g. Dimic-u priliko v „neue freie Presse" poslati ogromen telegram. Pred-atavljala se je opereta .tlotte bursche" ;  v njej bi moral eden izmed dijakov stopiti pred občinstvo in vsklik-niti, da je Nemec in da je Nemčija čez vse.   V tem slovesnem hipu bi zaigrala godba „die Wacht am Rhein"
^zakaj ne tudi „dio VVacbt in Janjče ?•) potem radost, gorostazna navdušenost, strašen efekt! Tako je bila reč vredjena in z velicimi črkami na listu jnaznanjenn. Celi „turu- in leuerscheu" je odprtih ust čakal v gledališči, kaj in kako so bode vršilo. — Pa v odločivnera trenutku, ko bi moral orkester igrati „ VVacht am Khein". odidejo vsi vojaki, kar jih je od Huvnovega polka pri orkestru. Ravnatelj gledaliŠni praša, kako to ? Reko mu, da jim jo polkovnik g. Gyntov zapovedal, te pesmi se no udeležiti. Vso prigovarjanje je bilo zastonj. Ostali orkester tedaj igra „VVacht am Rheiu", kakor je znal, namreč po ljubljansko — mjavžarsko — in etekt, ž njim pa tudi objavljenje velikonemškega čuta je šel — po vodi. Celo „Tagblatt" sramožlivo toži, da mu „Wacht am Rhein* v tej predstavi ni le nikakor ustregla, marveč da ga tudi ni vshitila — ter izrazuje pravično jezo, da so vojaki niso udeležili. Gosp. polkovniku Gyntovu (rojenemu Slovaku) pa izrekamo svoje srčno sočutje, da je imel pravi „takt", in svojim vojakom prepovedal pri Avstriji sovražni demonstraciji sodelovati. — Za gotovo je , da dr. Kcesbacher v gledališči ne bo dolgo već vganjal tak velikonemški „perla-fur," kajti nemške predstave so tam, kjer ribniški konj, ki ae je komaj stradati navadil, pa je — crknil. Denes zvečer, to je -2. novembra še noben igralec ni dobil plačila, in ravnateljevi prijatelji dirjajo po celem mostu, do bi mu na posodo dobili gld. 500. — da bi izplačeval. Vrh tega je gledališče dan na dan prazno, kakor avstrijske blagajnice, — dan na dan je zguba. — Včeraj, na vernih duš dan, je pel pevski zbor čitalnice pri piramidi na pokopališči, na kteri so imena umrlih Sokolov. Grobi Čopa, Vodnika in umorjenega Rode-ta so bili z venci okinčani. Denes dopoldne je pri strašno hudem viham pogorela vas Kleče za Savo. Denes zjutraj pa je umrl znan domoljub, dr. Janez Zweier.   Lahka mu zemljica !
Is Žiro v pri Idriji, 3. okt. [Iz v. dop.J Da se železna črta meri od Loke po Poljanah čez Žir in dalje v Trst, to je že dopisnik iz Idrijo enkrat povedal. Pri nas si nekteri prizadevamo, napraviti kmečko čitalnico; pa baši kmetje nimajo toliko razuma in omike, da hj tako početje podpirali in do narodnih naprav in izobražehšč veselje imeli. In to je sicer naravno. ■-- Kje si pa hoče kmet tega duha navzeti V Pove mu nobeden ne. poduči ga v tej zadevi nobeden ne in bero zopet le malo. Šola in cerkev, učitelji in duhovni bi k veči narodni omiki naj lože kaj pripomogli. Toda prvi se ne smejo za pravo narodno omiko poganjati, zadnji se pa v svoji ilegmatiki nočejo kaj posebno brigati. Ker iz našega kraja ne vem ničesar povedati, bodem pa iz bližnje Idrije naznanil to , kar je navndni dopisnik hote ali nehote pozabil. Poročal je bolj hvalevredno gibanje v Idrije in ni omenil. ka'<o so više glave v Idriji narodu hrbet obrnili.   Menimo viso-
kana idrijskega g. Kovačiča. ki se je odpovedal pred-sedništvu tega društva. Dozdaj smo omenjena gospoda še povsod in tudi v naši vasi visoko čislali v vsakem oziru, zlasti pa tudi zavolj tega, ker sta bila narodu udana S tem korakom sta pa pokazala, da njih ljubezen do narodnih društev in narodnih reči je vedno manjša, kar je tudi pravi vzrok omenjenih odpovedi; drugi osebni malenkostni v zroki so bili morda le sredstvo k temu činu.
Is Zagreba, 3, novembra. [Izv. dop.j Že v enem prejšnjih dopisov sem poročil, kako je načelnik zagrebškega kolodvora Vošnjak tačas, ko so je biskup Stros-majer iz Rima vDjakovo roemo Zagreba peljal, drenja jočemu občinstvu dal vse kolodvorne ograje odpreti, in kako je zavoljo tega med njim iu polioajskim mojstrom Gjurkovečkijem do ostrih besed prišlo. — Baron Rauch prizadeval si je sicer že pred tem dogodkom Vošnjaka, kakor se reče na svojo stran dobiti, ter ga je večkrat k sobi vabil na večerje in na druga blagovanja. Vošnjaka se gotovo ni ljubilo po zraku v banskem dvoru, zato je Rauchova povabila na lopi način s tem odvra-čeval, da mu služba ne pripušča „častnim" povabilom zadovoljiti. In res ne enkrat se ni Vošnjak banovih sonrej udeležil, dasiravno ga je Rauch večkrat in opetovano k sebi vabil. Že iz tega izogibanja mogel je Rauch videti, da kolodvorni načelnik Vošnjak neče ž njim imeti nobenega občenja, nobene izvenslužbene dotike. Vošnjakovo postopanje ob priložnosti Strosma-jerjevega potovanja memo Zagreba dalo je tedaj Rau-chu že gotovo zaželeni povod, da je kot glavar zemlje ves svoj vpljiv v to založil in upotrebil, da je društvo južne železnice nazadnje na to sklonil, da je Vošnjska iz Zagreba na Dunaj premestilo. Težko je društvu se glavaču kakoršen je Rauch zameriti. Da pa društvo Vošnjaku pokaže, da njegovo premeščenje ni kazen, premestilo ga je s povišeno plačo. Vsi tukajšnji narodnjaki žalimo odhod gospoda Vošnjaka, ki si je bil po večletnem tukajšnem službovanji splošno priznanje vsakega pridobil, ktori je imel priložnost ž njim službeno ali privatno občevati.
Starčevičjanci se pri nas čem* dalje Živeje gibljejo. Celo slab vzpeh, na kterega je do sedaj propaganda njih idej povsod med narodom naletela, jih ni ustrašil, jim ni poguma polomil, ampak na Še večo delavnost spodbudil. Na vse strani začeli so svoje „ vvanderpredi-garje" pošiljati. Posebno slast imajo do vojniške krajine in do Karlovca. Karlovec je za magjarone in za Starčevičjance pravi Sodoma, kajti v njem ne najdejo niti pet svojih privržencev, in ravno zato se iz petnih žil napenjajo, ga na svojo vero spreobrniti, pa le ne bo šlo, kajti Karlovčani to so dečki t
Na čelo naše stvoriti se ima joče mlade narod-njaške stranke stopil je dr. Makanec, sedaj tajnik kup-čijske komore v Sisku.   V svojem programu zagovarja
kega uradnika, ki je izstopil iz idrijske čitalnice in de-1 federalistično uredbo  „monarhije"  enako  kakor si je
rotnike na klopi v sodnijski dvorani, je pripoznala s tem, da je oprostila zatoženca, dečka Bamberga, kteri je pri vaej tej reči še bolj nedolžen, ko Lahovi koš, — da so jej svinjski predmeti všeč in sicer ne le pečeni in kuhani s kislim zeljem, t i m več tudi tiskani na papirji. Saj pa tudi ni bilo pričakovati druzega -po iskrenem in izvrstnem govoru gosp doktorja žl. Sohreva, kandidata predBedništva ali vsaj tajništva v konšt. društvu. V Parizu se je sestavil odsek za hrambo dežele, v Ljubljani pa odsek za hrambo „Tag-blattovih" napak, ta je menda vadljal in na ta način je doletela čast ^zastopanja svinjskih" zadev gosp. Schreva, doktorja in plemenitaža. kajti drugače bi bil odsek izbral gotovo boljšega govornika, kteri hi se bil vsaj govorni „diktando" iz glave naučil in vedel pov-darjati fraze, ktere bo zgube med poslušalci, ako jih govornik ne bobna ali ne gromi, da se razlegajo celo po dvorišči. Pa gosp. plemenitnik Schrev je dobro poznal svoje tiče, tedaj ni bilo treba posebnega vetra. In tako je „Tagblattova" avinja adoptirana po porotnikih, legalno ali postavno, zakonsko porodstvo ljubljanskega „Tagblatta", legitimno dete nemčurske kulture na Kranjskem
To dete rodilo se jo za hrbtom O- Bamberga, za
kterega se skriva Dežman, dr. Keesbacher, dr. Schatier ! dr. Sehrev in — ničla Konschogg, misijonar nemi čnrske kulture na Gorenjskem. Bamberg je več ko Konschegg, kajti zadnji je dijak, kteri je moral študije na kol obesiti — prvi pa jih jo obesil prostovoljno. V šoli je bil Otomarček prav boro dečko, videlo se mu je, da ni našel Amerike in da ne bo nnpravljal nikdar svetu stroškov k tem, da hi se mu postavlja! kak monument. Že ko deček 7. bukvami pod pazduho je slabo govoril nemščino; ker pa se je pridružil n a p r e d o-valni stranki, ni ostal na starem mestu, napredoval jo tedaj tudi v nemščini, dokaz temu, da jo zdaj mnogo slabše govori. Kar je slabo, mora postati slabše, to jo napredek. Sicer pa je prav nedolžna duša, ni črhnil niti besedice, iomveč prepustil govorjenje in odgovore svojemu rirotu" dr. Scbrevu. Saj „dečko" ni govoril nikdar, še manj pa je pisal, „Tagblatt" laže brez njega, kako bi tedaj vedel, po kterem potu jo prišla svinja v list V!
Vendar, dragi Otomarček, bi ti nekaj svetoval. Nikjor ni zapisano, da bo sestava porotnikov na večne čase ali vsaj tako dolgo ta, kakor boš ti dežnik „Tag-blattov" : ako bi bili drugačni porotniki, bi morda druga   pela, morda  bi  se  hudili nad tabo, da se za
tvojim hrbtom gonijo svinjo v „kontraband", v „Tag-latt" : morda hi ti moral plačati kazen ali „Verzeb-rungssteuer" od nje in to bi bilo sitno, ker bi plačeval nekaj, kar se jo vpeljalo in snodlo brez tvoje vesti, tedaj bi moral ti, kakor pravi nemec, „deine Haut tur andeio zu Markte trageu". Menim, da toliko še umeš nemščine, da mo boš razumel. Drugi pot morda med porotniki no bo več tvoj „speci" Schlafier, s kterim v Rvitli čeladi laziš po strehah, kader ne gori, se ve da. Bodi pameten, Otomarček, da kaj no stakneš, da bi se mama po tebi ne jokala.
Kakor svinja v „Tagblatt", jo prišel tudi J. N. Plautz junior v odbor konšt. društva, sam ne ve, zakaj in kako. Gospod J. N. Plautz junior igra dobro tarok, pije „Doppolkummel" in je kupčijska kapaciteta, bi rekel korifeja, kajti ni ae leto, kar je kupil živega konja —- na funte. Zarad te nove metode kupci j stva menda, in zato, ker je njegov oče znan in srdit uemškutnr, je bil voljen v odbor konšt. društva. Potlej so pa svet čudi početju te skupščine! Kader se bo konšt. društvu zopet poljubilo, skleniti kakemu mini* Bterstvu zaupnico ali kaj tacega, se bo med podpisi tudi lesketal merodajalni mož, politikar. J. N. Plautz junior, sedeč na konji, kterega jo kupil na funte. — Kdo ae zopet smeje ? j)r g
Koiut mislil „Podunavsko konfederacijo", ktera bi imela obsegati tudi Poljsko, Kum unsko, Srbijo in troedino kraljevino. Dr. Makanec v svojem programu še ne ve, kako bi to „monarhijo" imevoval. Ime „Avstrija* ni varno pri nas izgovarjati, to je strašilo, proti kteremu se vse stvanke brez razločka vzdignejo.
0 našem saboru se šo nič prav ne ve. ali se bo še enkrat sklical, preden mu mandat vgasne. ali ne, čas je le še kratek za to, treba bi bilo so podvizati. Z novimi volitvami in z novim saborom prida neod-vračno politična kriza v deželo, in potem bo drugi skok ! —
Te dni imel aem priložnost govoriti z „inšpektorje ni" turških železnic, ki je bil prišel iz Bosne. On mi je rekel, da k letu ob tem času bode gotovo železnica od Siska do Banjeloke dodelana, v daljnih treh ali četirih letih pa do Carigrada. Od Carigrada gori proti Drinopolji jo tudi že delajo. Na daljini kakih treh milj od Carigrada sem je tudi že odprta. Nazadnje bode Zagreb preje s Carigradom nego z domačo Reko po železnici zvezan. Bosanska železnica bo veliko važnosti ne samo v kupčijskem, ampak tudi v političnem oziru. Bratje Bošnjaci bodo po njej prišli v večo in ožjo dotiko s Hrvati, kar bo gotovo velik vpljiv na veči razvitek jugoslovanske ideje imelo. Slovonskej obrtniji se bodo pa v Bosni in dalje doli v globokej Turčiji novi sajmovi za proizvode njih delavnih rok odprli, kteri so do sedaj tako rekoč nepristopljivi bjli, kajti do sedaj bilo je laglje robo tje doli v Kapstadt pošiljati, nego v Sarajevo, ktero nam je stokrat bliže.
Politični razpleti.
Navadno dobro podučena „Magdbg. Ztg." ve iz „Čisto zanesljivih virov, daje Bis m ar k na svoje vprašanje, kako bi hotela Avstrija svojo formalno pravico ugovarjati proti preustrojeuju Nemčije rabiti, od Beusta dobil čisto povoljen odgovor. „Že prod tremi tedni je Beust politiku, ki mu je hotel razlagati, da mora Avstrija po dokončani vojski iskati prijateljske zveze Nemčijo, nevoljno odgovoril: „Saj se to umeva vendar že samo ob sebi." Kam bode neki Beust svojo modrost nesel, kader Avstrijo tje dotira, kamor je srečno dotiral Saksijo?
„Bohemia" prinaša dopis iz Dunaja, v kterem obširneje govori o ministerski krizi, o volitvah na Češke in iu o bližnji politični prihodnosti. Po tem dopisu je v najviših krogih sedanje ministerstvo zgubilo vse zaupanje in je akleoeno, da mora pasti vse ministerstvo. Cesar sam na Češkem no bo volil, pač pa cesarski princi, ki bodo volili ustavo-verno. Novo ministerstvo bode ustavoverno, Rechbauer bo v njem. Vladar ne misli na absolutizem. A ko bi ustavoverneži s prihodnjim ministerstvom zopet ne imeli sreče, potem mora vladar, ki federalizma pod nobenimi pogoji noče sprejeti, seči po najekraj-nejih pripomočkih, da reši državo. Uradniškega mini-sterstva se ni bati. Pač pa so simpatije najviših krogov za parlamentarno ministerstvo, ki bode imelo zopet do veljave pomagati vladni avtoriteti in izvržiti decera-bersko ustavo. — če se vse to potrdi, potem bomo menda doživeli najzadnji eksperiment, med kterim bode že vsaka stranka zvezala svojo cnlico pripravljena na konec in na nov začetek.
Petrino v „Patriot" piše, da se dršavno krmilo v Cislajtaniji no sme prepustiti niti centralistom, niti federalistom. Njemu ste obe te stranki samo fana-tikarji, ki v strastui ošabno** i vsakemu pametnemu premišljevanju vrata zapirajo. Krmilo bi se imelo izročiti neki „avstrijski" stranki par excellence. A ministerski orgau sam priznava , da take stranke ni. Pač da ima ta stranke neko borivce in tudi nekaj čet, a da je še neorganisovana. Naloga sedanjega miniaterstva je torej osnovati tako stranko iu potem jej krmilo potisniti v roke. — Ne da se tajiti, da bi bila to lepa naloga, vendar mislimo, da sedanjo ministerstvo ni kos to nalogo sročno dovršiti. Potolažilo ni nikogar, veselega upanja ni dalo nobeni stranki, najlojalnejše narode je gnalo v opozicijo, centraliste je do skrajne moje razka-
dilo, federaliste tudi, pa slednje je poleg tege še kompromitiralo in kompromitiranje gotovo ni pripomoček za ustvarjanje tiste stranke, po kteri se Potočki et comp. zastonj ozirajo.
O neposrednih volitvah na C e s k e m je dozdaj še malo znano. Vspeh po kmečkih občinah je bil že poprej brezdvomen. Kakor naznanjajo telegrami iz Prage, so po vseh nemških okrajih voljeni ustavoverni nepo8redneži, po čeških okrajih pak deklaranti. Skru-tinij še ni končan in je pričakovati še nataučnejih poročil. Odločile bodo v ponedeljek volitve velikega posestva.
O II a z a i n n v o m gospodarstvu v Metzu se raz-vedajo strašne stvari. Njegov generalštab je s početka s kruhom krmil svoje konje; veliki častniki so živeli v največem razkošji, armada pa po •_' dni ni jesti dobila-Gotovo bi se bil Metz lahko še držal cel mesec, ko bi bili s živežem pametneje gospodarili. V Metzu je med obleganjem umrlo 35000 ljudi zarad slabe hrane. In pri vsem tem naznanja londonsk list, da so Nemci v Metzu našli streliva, živeža in drugih potrebščin toliko, da bi bila francoska armada lahko izhajala do konca marca meseca. Pri takem ravnan ii se ni čuditi, da so v Ars-u ženske napadle Bazainovo kočijo, jo razbile in da bi bile Bazaina gotovo umorile, ko bi ga ne bili rešili pruski žandarji.
1. t. m. je Thiers dve uri konferiral z Bismarkom o m i r u in se je potem vrnil v Pariz. Thiers se je prav zadovoljno izrekal o svojem sprejemu pri Bismarku, in trdi se, da pojde s Favrom v Tours k miru prigovarjat tamošnji vladni delegaciji. Iz pisma, kterega je Bismark poslal v London, je videti — ako Bismark ne hinavčuje, da tudi Prusija želi miru. Zadržaj tega pisma je povedan s temi besedami: „Da si voli Francoska svoje narodno zastopstvo, to žele neutralne vlasti, to želi pruski glavni kvartir in tudi vsi razumni in ne-zaslepljeni Francozi." Pismo naravnost odbija vsako utikanje neutralnih vlasti in se končuje s zagotovilom, da Prusija sama sicer nikakor ne bode začenjala novih dogovorov s Francozi , da pa je pripravljena vsak od francoske strani jej podani nasvet zarad pomirjenja sprejeti in premisliti odkritosrčno žele, da se konečno napravi mir. In včerajšnje novine so res prinesle iz Versailles telegram, ki se glasi: „Vsled včerajšnjih dogovorov j 2 Bismark dovolil gospodu Thiersu 25dnevno vojno pomirje s tem namenom, da se dovrše na Francoskem splošne volitve. Pomirje so bode podpisalo s tem pogojem, da teh 25 dni vse ostane, kakor bo stalo tisti dan, ko se bo pomirje podpisalo.
Med p o m i r j e v a n j e m gre vojska med Francozi in Prusi svojem potem naprej. Pri D i j o n-u je bil 30. okt. hud boj, po kterem so Badenčani mesto dobili v svojo oblast. V Versailles so neki zasačili med ondotnim prebivalstvom zaroto proti Bismarku in Moltke-ju. Mnogo so jih pograbili in takoj odposlali na Nemško. Sploh je neki javna varnost v Versailles jako slaba.
Kazne stvari.
* (Novi nomŠki list), kterega v Ljubljani jako marljivo spravlja na noge gosp. Potočnik , inženir v pokoji, se bo imenoval „Die Save". Vabila se že tiskajo in se bodo razposlala v velikem številu Iz njih je razvidno, da ima list nadaljevati tendenco raujcega „Triglava*, in to po trikrat na teden v večji obliki, kakor je bila „Triglavova". List bo pričel izhajati o novem letu, pa le, Če se ho oglasilo toliko naročnikov, da so plačani stroški. Za zdaj uaj se bo vsak, kdor si ga bo mislil naročiti, le oglasil, naročnina pa se bo jela sprejemati še le po izidu prve številke. — Po propadu „Tagblatta", kteri se za gotovo pričakuje, namerja vlada organizirati dnevnik, in sicer v nemškem in slovenskom jeziku, kteri uaj bi pa bil nepristrausk. Če ima preveč denarja, ga bo že izdržala.
* (S r e n j s k i paša in narodna ravnopravnost.) Sredi slovenske zemlje ležeči trg Voze-nice je sicer majhen kraj, vendar se v njem lahko gode velike neumnosti. Učitelj Mussi je napravil slovenskemu
gospodarju za slovenskega hlapca slovensko službeno spričevalo, ktero bi bil imel ondotni župan Puachnigg (tako se mož sam piše) potrditi. Namesto potrdila je poslal g. Mussiju sledeči dekret, kterega nekoliko zato ne prevajamo, ker se taka logična in stilistična bedarija sploh prevoditi ne da, nekoliko pa tudi za to, da naši bralci spoznajo, kakšen je Jandesiiblich* nemški jezik v Vozenici. Dekret se glasi: Nr. 223.
Herrn VVilhelm Mussi, Schullehrsr
hier.
Das von Ihnen als Namensfertiger  noe Janes Spenger ausgefsrtigte Zeugniss ist in slovenischer, no bin nicht hier gesetzlich bestehenden Landsaspracha ausgefertiget. — t
lndem sich dieses Zeugniss zur Vidirung nicht eignet, hiebei versehiedene gesetzliche Mangol auftau-chen, so vrerdeo Sie beauftragt, in hier ortsublioher -Spracho dem Gesuchstoller oder Arbeitssuchenden ein Zeugniss von dem w i r k 1 i c h e n Dienstgeber anzufer-tigen und dann zur Vidirung hieher vorzulegsn. —
Im Uebrigen wird Ihnen mitgetheilt, dass Paiae, die von Dienstboten, Arbeitern, Taglobnern etc. beini gefertigten Gemeindevorstande anzumelden sind, u. da dies insbesonders bei dem noch Stellungspflichtigen Franz Poznoiošk der Fall ist, so wird hieruber das vreitere Verfahren eingeleitet, vreil die Meldung desBel-ben hier unterblieben ist, — der Pass sich auch in Handen des Hr. Frohner bofinden soli. jEine Stempel-marke pr. 15 kr. folgt zur Auusfertigung eines neuen Zeugnisses (in deutscher Sprache) mit, und ist saramt Reisedocument sogleich anher vorzulegen. —
Auch tiber dis Einhebung der Schreibgebiihr pr. 20 kr. fiir das Zeugniss von Seite des Dienstboten vrird die Rechtfeitigung verlangt, weil nur dan Zeugnisssui-steller die Zahlung treffen kann, nie aber der Disnst-bote diesfalls etwas zu leisten hat. —
Das vorige Zeugniss bleibt hier als Beleg, daher wird ein neues sogleich erwartet. —
VVegen nicht rechtzeitiger Meldung vrird die wei-tere Anzeige erstattet.
Gemeindeamt Saldenhofen den 16. Okt. 1870.
Puschnig, Biirgermeiater.
Vozeniški župan je tu daleč zagazil čez postavno mejo. Okrajno glavarstvo in c. k. namestnija, ki ima paziti, da se srenje vedejo po postavah, bode menda potem našem listu zvedelo Pušnikovo paša vanje; radovedni smo, kaj bodo gosposke storile, da se taki izrastki nemškuterske besnobe enkrat za vselej odpravijo.
* (Iz Kranjskega) se nam piše : V okrajna Šolska svetovalstva bo izvoljeni pri nas sledeči učitelji kot zastopniki šole: Za mesto Ljubljano g. Belar, ravnatelj in učitelj na drugi mestni šoli v Ljubljani in g. Schott, učitelj na prvi mestni šoli v Ljubljani; za Kranj, g. M. Kuster, učitelj glavne šole v Rranji in g. Sodar, šolski nadzornik in učitelj gl. šole v Loki; sa Rado! j i eo g. Turna, učitelj v Radoljici in g. Zamik, učitelj v Kropi; za Kamnik g. Cerar, učitelj v Blagovici in g. Ribnikar, učitelj v Dolu; sa Postojno g. K. Demšar, učitelj in šolski nadzornik v Senožečah in g. Bari t-, učitelj gl. šole v Vipavi ; za Kočevje g. J. Dov-žan, učitelj v Kočevji in g. Erker, učitelj v Stari Cerkvi ; za Novomesto O. frančiškan Sigismund J era j, učitelj in katehet v Novemmestu in g. Alojzi Jeric, učitelj v Sontlovrencu. Kolikor poznamo ts učitelje, so vsi med prvimi v svojem okraji, ki se za šolo potegujejo in tudi v narodnem smislu delajo. Vendar nekteri niso skoz in skoz šolski in narodni možje in večkrat še omahujejo. Sploh pa bodo okrajni šolski sveti izvrstno sestavljeni in skoro zgolj iz narodnih mož. Slava t
* (PremoŽenje Matice slovenske) znaša: v gotovini v hranilnici naloženi 6163 11. 20 kr., v obligacijah po normalni vrednosti 25.700 11., vrednost lastne hiše 10.631 h\, inventarna vrednost 30O fl. — Torej vsega vkup 42.795 fl. Njeni dohodki od 1. julija 1870 do 1. julija 1871 znašajo 6215 fl. 74 kr. Po odbitih stroških, med kterimi figurira tajnik z letno plačo 360 fl. in vrednik naučnega slovarja z 240 fl., bode Matici za
Iizdajanje knjig še ostalo 5075 fl. 74 kr. — gotovo lep denar, ako se bode dobro obrnil.
* (Iz tržaške okolice) poroča "Trieat. Ztg", da so se te dni t Rojeni zbrali okoličani in da so sklenili, naj se polije deputacija na Dunaj od ministarstva tirjat pojasnil, zaksj se je razpustil okolični mitični batalijon; deputacija bi imela tam tudi povze-datl o marsikterih zadevali deželne brambe. Tega zbora se je udeleževalo tudi nekoliko srenjskib in pa mestnih odbornikov.
* (Uradno.) Iz Celja „dobro" znani g. dr. Martinak, zdaj državni odvetnik v Celovcu, pride po poročilih aTgpat.* v Gradec za višega državnega pravilnika. Dr. MuHey, nekdaj državni pravdnik v Celji, zdaj v Gradcu, se je že tudi naveličal tega trnjevega posla, pri kterem je v tiskarskih pravdah tako malo lavorik iel v Gradcu, kakor poprej v Celji, in prestopi v gremij gra**ke nadsodnfje.
* (O kmetijskem taboru v Trnovem) ae nam pile: Zarad neugodnega vremena je bil prenesen od 9. na 3o< p m. Prvi je govoril dekan Grašič, predstojnik trnovske poddružnico ter predstavil g. Di-miea zbranemu ljudstvu, kterega je dosti manj došlo, nego se je pričakovalo. Ljudstvo ni kaj pazljivo poslušalo dobro seetavljenega govora Dimicevega, ter jih je mnogo odšlo pred koncem govora.
* (Odlik o v anje.) Dr. Jul. Mulle, notar v Maribora je dobil zlšti križec za zasluge s krono; graški župan dr. Sohrelner red Železne krone III. reda, podžupan1 Remaohmidt vitežki križ Franc-Jožefovega reda, dr. Karserrfeld je dobil posebno cesarjevo priznanje za njegovo delovanje pri graški razstavi.
* (Slovansko akademično društvo) se je osnovalo v Gradcu. 30, oktobra se jo volil odbor, ki ima pravila sestaviti in skrbeti, da se društvo oživi. V odbor so voljeni 3 Slovenci, 1 Srb in 1 Hrvat. Društvo ai je postavilo namen sestavljati in čitati znanstvene sestavke in jih kritično prstresavati. Novemu društvu žalimo mnogo vspeha, posebno pa mnoge delavnosti.
* (Naša tiskar niča.) 3. t. m. se nam je dostavilo uradno pismo, da jo c. k. namestnik baron Kii-beok našemu vredniku, Tomšiču, podelil koncesijo za tiskarnico. Namestnikuva naredba je izdana 16. oktobra, uradno plimo mariborskega magistrata 24, oktobra: nam se je dostavilo še le 3. t. m. Po tem je soditi, da je mariborski magistrat v malostih velik, ali pa da je botal dokazati, ka je urnost vendar nekoliko copernije.
* (Ministerski predsednik in — tabak-trafi k an t dr. Has n er, ekscelenca.) Dunajska „ Volkszeitung" pripoveduje: „Dr. pl. Hasner se je sicer ločil od svoje boljše polovice, a ne od njene lepe vnuke, za ktero je hotel dobiti trafiko na Dunaji. Vnuka pa je rojena Francozinja, torej se kot tuja ženska brez nevarnosti ia državo ne more dopuščati v tako važno državno službo, kakor je služba c. in kr. trarikantovke Tu je bilo težko pomagati. A avstrijsk minister, in ko bi tudi ne bil finančen minister, ni nikdar v zadregi Hitro odličen si je dal razminister Hasner licenco za trafiko na svoje ime napisati. Med tem se jo trafika kot taka zamotala v malo pravdico, vsled ktere je razminister te dni dobil potiv pred sodni jo. Poziv je imel talo komični napis : „An Ss. Kz cel len z Herrn L. v. Hasner, k. k. Tabaktrsfikanten, hier."
* (Prof. dr. M a as s en) je pred kratkim izdal znanstveno delo : „Geschichte der Quellen und der Literatur des kanoniscbsn Rechtes im Abendlande bis zium Ausgange des Mittelalters, 1. Band, Graz, 1870. Leuzchner & Lubeoakv." Strokovnjaški „literarisches Ceatralblatt" delo jako hvali in pravi med drugimi: „Ako kdo, bil je ta pisatelj sposoben obdelati ta težavni predmet. Ostra kritika, železna marljivost, skrbna natančnost ga odlikuje, in te lastnosti dajo njegovemu delu toliko vrednost, da bode dunajska akademija započeto delo podpirala z denarji Savigny-jevo zaloge." Kakor znano je bil Msasien učenec Savigny-jov.
Ribe na prodaj.
Direkcija kojeza Kari Trautmannsdortovih posestev v Negovi na dolenjem Štirskem prodaja okolo 30 centov karfbv in ščuk
Ponudbe pri direkciji (posta Radgona)  do 8. novembra 1870 do 12 ure dopoldne, vadium 10 prosnt. Ribe se morajo odpeljati 12. novembra,  plača se
v gotovem, pri zavarovanji tudi v obrokih. (3)
Dunajska bona 4. novembra.
Enotni dri. dolg v bankovcih .	. 57	fl	60	kr
London .........	.   . 121	m	10	u
Kreditu* akcij-......	.    . 256	»	—	m
Enotni dri. dolg v srebru    . .	.   . «7	•	40	n
	120	n	—	n
	9	n	79	m
H IVnSBi^aua *aw rat v—f^a«« ^at^c^>:^r>*mh^*^is*&/v^.
Dobro došla!
\arodiio-gospodarski duh rasa pozdravlja kiipčijsko hišo
TRAUGOTT-A FEITEL-A
r ua i>miiaji . verliingerte  KMnerstrasse 57, K&rntnerring Nr. 2. 1
j
Posebno priporočljiva je ta iz najboljega masivnega dunajskega bronia izdelana garnitura za pisne mize, vsled risov sestavljena iz 10 kosov, samo za tri i'.; francoska garnitura I". 6 ; s cizeliranim! in pozlačenimi robovi f. 12 ; posamezni kosi po '20 kr. do f. 1.
Najlepše stvari iz litega bronaa: Par misnih svečnikov kr. 80, f. i.ao, 1.80, 2, 2.50, s;
detto dvoročen par f 8..'»0, 4. Rodni svečniki 20, SC, 45, no, 60 kr., detto z netilom 30 kr.; pepelnik v mnogih licih 20, 30, 40, 60 kr. Držaj za ure 80, 55, 65. 80 kr. Držaj /.a cigare i netilom f. 1, 1.50. — 1 hranilnica 25, 80 kr.: detto velika 90 kr., 1 gorkomer za sobo 80 kr., f. 1.20, IGO. Teža za pisma v figurah in živalih 35, 50 kr,, f. 1. Peresni ročnik 25, 50, 60 kr., f. 1.    Tintnik 35, 45, 80, 90 kr. detto velik a peresnim ročnikom f. 1.50, 2.
30 kr. kineško-srebrna žličica, garantirana.
G0 kr. kineško-Brehrna žlica, garant. 90 kr. kinesko - srebrne vilice  in nož,
angleška Kl inja. i. 8. album z muzike, igra '2 igri. 10 kr. lakiran pas. 35 kr. usnjat pas, močan.
3 kr. praktičnamašina za vtikanju niti. 10 kr. pletna korbica iz srebr. d rata.
8 kr. igra otročjih kvart. 20 kr. pakfonasta žlica. 10 kr. pakfonasta žličicu. 80 kr. pakfonasta velika žlica za juho. 40 kr. pakfonasta velika žlica za mleko. 40 kr. pakfonast razsipavec za poper. GO kr. pakfonast razsipavec za sladkor, f. 1.20 čedna pisna mapa. f. 1.90 taka z pisnim orodjem.
5 kr. ducent peresnih ročnikov. 10 kr. glavni urni ključ za vsako uro. G0 kr. polna toaletna kaseta, veča f. 1, 1.50.
f. 1.80 šah s koničnimi figurami. 15 kr. rešta sekanih koravd, pravih, f. 1 lepa   zapirljiva šatula za rokovice
in šiv, iz palisandra. 15 kr. par manšetnib gumb novozlatih 30 kr. cela garnitura šmizetnih in man
šetnih gumb, novo/latili »U kr. pozlačena napestnica, eleg. f. I, 1.50.
45 kr. pozlačena broša za fotografijo 90 kr. iz granata broša in uhani. 10 kr. elegantna igla za gosposke za-
v ratnike, najfineje kr. 25, 80 '25 kr. pušpanove vilice in žlica za salato. 10 kr. gosposk zavratnik v barvah, f. 2.50 punca,  ki kriči papa in mama,
veča 8 f.
10 kr. 100 pravih angleških šivanjk. 10 kr. karton iglic za pletenje. 40 kr. gosposka veriga novozlata.
kr. nežno pozlačen medalijon za fotografije.
kr. dekliški lovec, velika burka.
kr. listnica, veča kr. 8, lo.
kr. pozlačen bronsaut rob, zlat obrazek : listnica z olovko , elegantna j uit o vina.
1.20 Tipuer-service za G oseb,
kr. kaledar za ua eteno.
kr. centimeter.
kr. knjižica papirja za smodke.
kr. strgulja za .jezik
kr. pila za nohte, jeklena.
kr. verižica za škarje.
kr. kleščice za orehe.
kr. pošet.
kr. škatlica jeklenih peres, kr. ročni svečnik, masivna brotiBA. kr. nožni bruz  iz  poroznega oglja, kr. i-Iclvt ričen brisač za lampo, prav
praktičen, kr. fina škarje za šlinganje. kr. čeden ustnjat ottui,  za šivanje
napolnjen, kr. risavno   orodje,   veće   f. 1.20,
1.50, 2.
kr. pozlačena šivmt blazina privrtlj iva. kr. usnjata gosposka torbica , veča
kr. 70, 90, f. 1.20. kr. globus za učence   u podnožjem, kr. novozlata broša in uhani 1 ! kr. morsko -penasta cev s fotografijo, kr. anglešk ščipavec za cigare. 1.   nož, 6 klini želvedinoplatičen. kr. angležkajuftinska mošnjica usnje-
podšita. kr. otročja ura z bilom. kr. jako  zanimiva družbinska igra
veča in zanimivejša kr. 60, 80,
f. 1—4.
kr. lep karton pečatnega vozka 1.20 prava   morskopenasta   pipa 1
jantarjevo cevjo, turška, kr. kos gliaerinskega mjila.
kr. kr.
kr.
kr.
2.
kr. kr. kr.
G5 kr.
kr. kr. kr. kr. kr. kr.
kr. kr.
80 kr.
kr.
kr.
kr. kr.
kr.
20 kr
kr kr. kr. kr
mjilo v obliki Badja, vsakojako,
brezkve, jabelka, kumare itd. mjilo v obliki sadja v elegantnih
korbičih, veče aorte 90 f. 1, 1.20.
Anglež 111 Bamokotu, isto z uro lepo pisana kositarjeva skude-
lica, veče po kr. 80, 40, 50. lepo toalneto  zrcalo s zapirlji-
vo miznico.
isto napolnjeno z mjilom in vonjavo.
fino jeklena veriga za ure. fina jeklena verižica, fina verižica z jeklenimi koral-dami.
100 angleških pismenih papirjev s gumirahimi ovitki, fino zobna pasta, fino zobna krtača, ostrivec za olovke, angležke škarje, veče 1«, 20 kr. /.»pet ni k za rokovice. novozlata   gumba   za bele za-vratkinke. žalostinsk kino. krasen   umeten ogenj veči 10,- 16 kr. čarobna ijrtenu škatlica, mi napolnjena, bnrkast prstan škropnik. fino Hvilnat  gosposk zavratnik, najtineji 80, 40 kr. Wertheimova hranilnica, lepo rezljnu okvir za fotografije, fino portemonnaie, z brousastim robom, še elegantneji 50,60,80 kr. kovana možnjica   za cigaretni tabak z usnjem preoblečena. Netilo z lunto. par otročjih hlačnikov. par za odrastle, najfineji 40, 60 kr. natanko regulirana vremenska ura.
(6)
v sobi, z 1 k 1m -
lađatsl] in vredaik Anten Tomsle
Proti postnemu povzetju se hitro pošilja po pošti.
Slavvisclies VoTschickmigsgoschiin mul VVaarenliaiis Traugott Vcitcl, in VVien, Kanilemiig;2, Harnlnerstrasse 57.
E p i I e p t i c* n i k i* r (božjast)
pismeno zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor O. Killlscli v Herolliiu,
zdaj: Louisenstrasse 46. — Ozdravil jih je že nad sto. (37)
Taikar Edaard Jaaachlt*
hsstniki: Dr. Je«« Vodnjak In dm&i.