lit
lil
wm
i?i*
to*- *
mn
iz^a
H
Izhaja vsako sredo In soboto.
Uredništvo In uprava lista je v Ljubljani, Krekov trg št. to.
dežev
V UnbOfiBl, 26. DovenHra 1920. Posom. it. 1 K, it. 52.
PRAPOR
„RDECI PRAROR" velja o Jugoslaviji mesečno 8 K; v zasedenem ozemlju (Primorju) četrtletno 9 lir, v Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski in Nemčiji četrtletno 36 Jg;l. K; v Ameriki polletno 1 dolar.
GLASILO KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Največji volilni shod v Ljubljani. Sijajna manifestacija Ko* munlstlinega proletarijata Ljubljane. - Popolen polom socialdemokratov in drugih lažidelavsklh strank. MSgž
Delavno ljudstvo Slovenije,
uporabi v nedeljo moč, ki jo imaš v svojih rokah in glasuj za rdečo
sovjetsko republiko
za osvoboditev kmeta in delavca (MŽII6JIIIntiUŠCVRGjld) izpod oblasti bogatašev!
V znamenju kladiva in srpa, združitve delavca in kmeta pojdimo vsi, ki delamo in vsi, ki smo zatirani, v boj za našo
Komunistično Stranko!
<-'» ' * • «
Ruski in ukrajinski delavec in kmet in milijoni zatiranih proletarskih množic celega sveta gledajo na nasl
V Ljubljani in na Kranjskem je naša skrinjica na petem (in ne kakor je bilo pomotoma rečeno, na šestem) mestu, na Štajerskem,
kjer je naša skupna lista s socijalistično levico tudi potrjena, ni še znano, na katerem mestu bomo.
Vse naše kandidatne liste so rdeče barve in nosijo na sebi naš delavsko-kmečki znak kladivo Sil Srp.
V Ljubljani je nosilec liste, natiskan z debelimi črkami,^sodrug	MilSšl, na Kranjskem Žš3F9ia‘, MarceB, na Štajerskem,
Koroškem in Prekmurju pa sta na prvih mestih tiskana Koren	in	friaihtigal.
To so liste za delavca, kmeta in malega^obrtnika, vse druge so pa za bogataše-kapitaliste.
Delavci, kmetje, mali obrtniki in duševni delavci I
PROTI	v	nedeljo
1. Monarhiji.
2. Proti 60 miljardam državnega dolga.
3. Proti	vojski, proti vsem	kreditom za vojaštvo,	žandarmerijo,	ki	jih
imamo 200 000 in nas stanejo čez	5 miljard kron na leto.
4. Proti kapital'zmu in proti tem i, da bi delavec delal za bogataša.
5. Proti veleposestvu^ ki uničuje kmeta.
6. Proti 12 miljardam indirektnih davkov, ki jih večinoma plačajo kmetje, delavci, uradniki in mali obrtniki.
7. Proti	temu, da bi invalidi	imeli samo 2 kroni na dan,	sirote	pa	25	vin.
8. Proti	neusmiljenemu izrabljanju delavstva.
I).	Proti	šramotnettili	žatiianju	nižjega uradnlštva.
10.	Proti	izkoriščanju	žensk.
11.	Proti	sovraštvu med narodi,	proti	razbojniškim napadom na delavsko-
kmečko Rusijo	itd.
Za to j| so: demokratje, klerikalci, socijal-demokratje (in kmečko delavska zveza), samostojna in narodni socijaiisti.
ZA
GLASUJMO
1.	Sovjetsko republiko delavcev in kmetov.
2.	Da se	potegne križ čez vse državne dolgove,	ker jih	ljudstvo	ne more
in noče plačati.
3. Da se razoroži buržoazija in'se da orožje delavcem in kmetom, ki bodo sami p< skrbeli za red, mir in pravico.'
4. Da pridejo vse banke, tovarne, velika podjetja, železnice, ladje, rudniki, v roke delavnega ljudstva.
5. Da dobe vso veleposestniško zemljo brezplačno kmetje in kmečki de-lavci, ki imajo premalo zemlje.
6.	Da se	indirektni davki odpravijo. Vse davke	pa naj	plačajo	bogataši.
7.	Zato,	da se iz zaplenjenih vojnih dobičkov osnuje	invalidski fond in
fond za vdove in sirote.
8. Zato, da se delavstvo zagotovi popolnoma za časa brezposelnosti, za slučaj bolezni in za starost.
9. Za to, da duševni delavci dobe življenje po svojih zmožnostih in potrebah.
10. Za popolno enakopravnost žensk.
11. Za mir mtd narodi, za svetovno zvezo sovjetskih republik, za mir In vzpostavitev odnošajev z Rusijo itd.
Za to pa so samo komunisti.
Lopovščina »(»» demokratov na Štajerskem razkrinkana, (siučaj sodmga j. škofa)
Kakšni politični falotje so naši socijaipatrijotje, se vidi iz tesja, da so v »Napreju« in »Enakosti« debelo tiskali, da je podpis s. Škofa na skupni listi Komu .istične Stranke in socijaiistične levice ponareien. To so storili s podlim namenom, da bi zbegali volilce. Dejstvo je, da jt- Škof v lastnoročnem pismu pristal na to da bo kandidat za socijalistično levico. Da bo vsakemu jasno ostudno falotstvo ljudi okoli »Napreja« in »Enakosti«, prinašamo izjavo s. J. Škofa, ki jo je podpisal ko je slišal falotsko laž socijalpatrijotov.
Bzjava. Socijalistični levici sem na kandidaturo pristal, jo sprejel in pri tem ostane. Vse drugo, kar se o tem govori in piše, ne odgovarja resnici.	Zg.	Šcnt	Kungota, 24. novembra 1920.	<3o£ef	Škof,	m.	p.
Sodrugi socijaiisti levičarji’ na Štajerskem in Koroškem! V nedeljo vrzimo ob tla najpodlejše in najostudnejše obrekovalce, voditelje socijalpatrijotov, kakor bo to storil komunistični delavec in kmet v Ljubljani in na Kranjskem.
Na Kranjskem in v Ljubljani ne bo izvoljen niti en socijalpatrijotl
otrsn
k c e č i P r a p c r
Industriiskih mest in krajen.
Oportunisti vseh vrst, klerikalni in narodni socijalisti ter Kristanci, agenti in služabniki kapitalistov, gadje, ki jih je zredil proletarijat na svojih prsih, dvigajo svoje strupene glave. Ne upajo se odkrito med vas, ker vedo, da bi jim proletarijat stopil na glavo in izruval strupene zobe laži in obrekovanj, ki so njihovo edino sredstvo. S pomočjo miljonskih posojil, s katerimi jih je najela buržoazija, s pomočjo dolarjev, ki so jih nabrali amerikanski sotrpini za vas, za vaše organizacije in tisk — miljone amerikanske razsipajo, ne da bi položili račun od njih niti vam, niti amerikanskim sodrugom — s pomočjo teh sredstev so oni torej ustanovili povsod pod imenom »socijal«-demokracije
propagondne Jionlrareuolucijom odbore
podkupljenih in plačanih podrepnikov, da po navodilih antiboljševiške lige,
no čelu Katere stojijo carski ruski in nemški generali, razbijajo strojne vrste komunističnega proletariata Jugoslavije
skupno z narodnimi in klerikalnimi »socijalisti«.
Oni so predhodnica svetovne reakcije, ki hoče za delavce uvesti 12—16 urni delavnik, moderno tlako itd. Oni vas sleparijo s takozvano
meščansko demokracijo,
o kateri danes že vsak politični otrok ve, da je v kolcnijalni Jugoslaviji nemogoča. Oni to sami dobro vedo, toda njim je vsaka laž, vsako slepilo dobrodošlo — da bi zopat Kristani, Deržiči, Gosarji, Prepeluhi in razni drugi golo-uhi
splezali po vaški hrbtih na ministrske stolčke
ter vas s teh stolčkov suvali s svojimi ministrskimi škornami v giavo in trebuhe,
pošiljali k vam bajonete in policaje,
prodajali vaše mezde in plače kapitalistom za miljonska posojila in izvoznice,
zmerjali s smrkovci in lenuhi, ovajali policiji in metali v zapore — a sami se vozili v avtomobilih roko v roki s kapitalisti-demokrati, konsolidirali s pomočjo izvoznic, trgovine in špekulacije
meščansko demokracijo, svoje trebuhe in žepe.
Njihova glasila »Naprej«, »Večerni list« in »Nova pravda« ima carska anti-boljševiška liga zapisana v svojem imeniku kot svoja glasila; za ta glasila so že pripravili carski generali subvencije, da jih nagrade
za njihovo vztrajno službo Kontrarevoluciji in črni reakciji.
Vsak glas, ki ga oddate tem reakcijonarnim gadom, je glas za carske generale, za črno reakcijo, za moderno tlako.
Miljoni in miljoni proletarcev celega sveta vas bodo s preziranjem prokleli, če izdaste svoje in njihove koristi in glasujete za
socilal ■ izdajalce.
Četrt miljona delavcev Jugoslavije, organiziranih v komunističnih političnih in strokovnih organizacijah, ki jim stojijo na čelu proletarci, osiveli v boju za delavsko stvar, proletarci, ki se ne strašijo niti fzaporov, niti lakote, bo oddalo svoj glas 28. novembra za
Komunistično Stranko,
ki je članica
Tretje, Komunistične Internacijonale,
mnogomiljonske mednarodne delavske organizacije.
Rudarji v revirjih!
UT zato ste tudi najsisMe plačani na celem sveta,
Sodrugi železničarji!
Sodrugi 1 Vaš izkoriščevalec je izvrševalni odbor enotno organizirane jugoslovanske buržoazije. Zato ste primorani braniti vaše interese v enotni organizaciji-Prvi ste se ujedinili in izvojevali protokol sporazuma. To zavojevanje ste junaško branili in vi bi zmagali v tem boju, da se niso zakadili po naročilu buržoazije vam v hrbet stari izkušeni bojevniki za kapitalizem med delavskimi vrstami, voditelji žoltih organizacij, socijalpatrijotje. Za Vas, ki ste kijub strašnemu terorju ostali zvesti rudečemu praporju nepopačenega socijalizma, ki ste hrbtenica komunističnega gibanja v Sloveniji, bi bilo odveč govoriti, da spadate v tabor, ki ste ga sami postavljali in v težkem boju gradili.
Vi ste najizobražnejši del proletarijata; zato je vaša dolžnost, da v zadnjih urah odprete oči vsem sotrpinom, zapeljanim delavcem in revnim kmetom, da oddajo svoj glas za svoje osvobojenje, za Komunizem.
Delavci vseh strok!
Odkar so se socijalpatrijotje zvezali s kapitalisti-demokrati, neumorno rušijo vaše organizacije. Zato so oni dobili posojila in izvoznice od demokratov. Naj ne pade niti en vaš glas za te podkupljence. Ne pooblastite teh izdajalcev za nova izdajstva.
Delavstvo mora postati enotno, složno in razredno zavedno, komunistično. Kakor hitro ne bo rovarjev in denuncijantov socijalpatrijotov, bomo dovolj močni, da se ubranimo pred vsakim preganjanjem,
Proč
s socijalizdajalci! Proč s klerikalnimi in narodnimi »socijalisti!“ Proč Kristanci!
Vi ste srce Komunistične Stranke. Kristanovce in Čobalovce, ki so zvezani po žepu in po možganih z industrijalci, ste že zdavnaj spoznali. Vi ste v mezdnem gibanju. Stavili ste zahteve, ki b: vam vsaj malo zboljšale položaj. Socijalizdajalci, klerikalni, narodni in Kristanci, vam hočejo zabosti nož v hrbet, ker so agenti kapitalizma. Dve leti ste irneli Kristane, ČŽfbale za poslance in ministre. Oni so dobro „poskrbeli“ za vas. Zato ste bili zaprti, vzeti k vojakom, odpuščeni in brez kruha, ozmerjani s smrkovci in
V prihodnjih dneh morate slaviti dve zmagi. Zmago pri volitvah in povišanje vaših zaslužkov.
Zato vsi do enega na volišče, zato vsi do enega v boj za vaše politične in gospodarske zahteve pod zastavo Komunizma. Izdajalcev, štrajkbreherjev ne smete trpeti.
Proč s socijal-izdajalci, proč s kapitalističnimi podrepniki!
Živela Tretja komunistična Intemacijonala!
Živela Sovjetska Jugoslavija!
Proletarci vseh dežel, ^družite sel
T7" "boj, za- soTrjetslzo repuLbliloo I
Št. Vid pri Stični. V nedeljo dne 21. t. m. se je vršil pri nas volilni shod Komunistične Stranke. Kljub slabemu vremenu se je zbralo pred cerkvijo kakih 600 ljudi. Govornik s, Osterc je v jedernatem govoru razkrinkal vse stranke in strančice ter povdarjal, da edino komunistična stranka bo rešiteljica kmetskega in delavskega ljudstva. Oglasil se je k besedi neki bančni uradnik g. Lavrič, zastopal je kapitaliste
kot kapitalični hlapec, predla mu je tenka, ker delavci in kmetje v Št. Vidu se dobro zavedajo, da edino v komunistični stranki je njihova pomoč.
Več Šentvidčanov.
Stična. Pri nas smo imeli v nedeljo 21. t. m. shod,komunistične stranke pred samostanom. Sodrug Jereb je otvoril shod ter podal besedo s. Ostercu, kateri je nam razložil vse zločine meščanskih strank. Zbrani kmetje, kakih
400, med njimi precej žensk, so burno pritrjevali govorniku. Ker se nihče več ni oglasil k besedi, se je shod zaključil. Pri nas ni prostora za druge stranke, ker se zavedamo, da je edino komunistična stranka rešiteljica kmeta in delavca.
Drugi naši shodi. V krškem okraju se je vršila cela vrsta naših shodov. Povsod se ljudstvo navdušeno oprijema ideje komunizma. Isto je v ribniški do-
lini, kjer se je vršil velik shod v Dolenji vasi.
V Trbovljah Etbin Kristan ni mogel govoriti in je pustil poklicati žandarje. Nato je osramočen pobegnil.
V Zagorju je krah socijalpatrijotov zapečaten.
Vršila se je nadalje še cela vrsta sijajnih shodov. Trpeče ljudstvo na kmetih in v mestih je Z nami. Poročila prihodnjič.
R d p i i Prapor
„>Tv^r i>.
Volilni shodi v Unionu,
Shodi meščanskih strank.
V veJiki dvorani hotela Union so govorili v zadnjem času vsi zastopniki meščanskih in polumeščanskih strank. Mnogi proletarci so te govore slišali, oziroma čitali. Vsi ti govori Tavčarjevi, Gosarjevi, Der|ičevi in Kristanovi so podobni eden drugemu, ker so vsi ti govori zastopali interese kapitalističnega razreda, interese buržoazije. G. Tavčar od vseh ostalih govornikov zastopa interese delodajalca najbolj iskreno in sedanjemu času najbolj prikladno.
On odkrito zastopa svobodo trgovine in špekulacije, zastopa odkrito monarhijo, militarizemf indirektne davke, z eno besedo, sistem današnjega gospodarstva. Iz njegovega govora pa je zazvenela tanka nota, katero je morda marsikdo preslišal. — To je zahteva trde pesti, ki znači v oštarijskem ljubljanskem žargonu, ki se ga ti gospodje poslužujejo, nič drugega
kot nebrzdana diktatura buržoazije.
Dr. Tavčarju torej še ni dovolj, da se je dve leti vladalo brez zakona in ustave, dr. Tavčarja bode v oči še tisto malo, majčkeno svobode, ki si jo je priboril delavni narod, on zahteva trdejšo pest, on zahteva železno diktaturo buržoazije, ki bo v stanju zvaliti vse ogromno breme vojne in dolgov na rame delavnega ljudstva.
Dr. Gosar je previdnejši. Po starem vzgledu in primeru svojih učiteljev — fevdalne gospode, škofov in cesarjev, ki so vedno držali v eni roki križ — a v drugi roki valpetov bič, ki je gonil tlačane na tlako, predočuje dr. Gosar delavnemu ljudstvu — socijalizacijo proizvajalnih sredstev v kapitalistični družbi
— a desna roka klerikalne stranke, dr. Korošec, vzdiguje meč, ki bo ustvaril »socijalizacijo« — to je, zagovarja »pameten militarizem«, to je tak militarizem, ki bo dovolj varoval, da buržoazija »so-cijaiizira« za kapitaliste še tisto malo premoženja, ki ga je ostalo oropanemu delavnemu ljudstvu.
Dr. Gosar je samo prosto orodje v rokah črne reakcijonarne stranke. On prinaša__svoji fevdalni gospodi ogromne usluge, ker meče delavnim masam v • oči pesek, predočujoč socijalizacijo proizvajalnih sredstev v kapitalistični državi. Na ta način skuša ta stranka z utopijo nasititi lačne, gole in bose množice — a med tem njegova stranka glasuje za militarizem, za nove vojne, za nova bremena, za nove dolgove. *
S slično utopijo skuša Kristan re-šavati socijalna vprašanja v Jugoslaviji. On se ubija z idejo
meščanske demokratične republike,
o kateri danes že vsak otrok ve, da je to le prikrita forma meščanske diktature. Mi smo videli take demokratske republike v Nemčiji, na čelo katerih so stali celo -večinski socijal-demokratje. Njih poglavar krvavi Noske je v tej dem. republiki organiziral belo gardo, s strojnimi puškami in kanoni pobijal tisoče delavcev. Agenti krvavega Viljema so s pomočjo iste bele garde, organizirane od socijalista Noskeja, izvršili Kapov puč.
O taki demokraciji posebno mnogo govori Millerand, ki je kot Kristan bil tudi nekdaj socijaiist, pa se je prilevil v republikanskega demokrata. Danes že vsak otrok ve, da je Millerandova 'vlada
— besna diktatura buržoazije in center evropske kotrarevolucije. Vsi shodi, ki so se v zadnjem času vršili v Unionui so jasno pokazali, da Tavčarji, Gosarji, Deržiči in Kristani in drugi meščanski
Golouhi odkupujejo samo stare grobove meščanske razredne politike ter mečejo prst s teh grobov hudstvu v oči, da ono ne bi pravilno ocenilo in spoznalo popolno bankerotstvo meščanske politike, popolno nesposobnost jugoslovanskega meščanstva rešiti pereča socijalna vprašanja sedanjega časa.
Kako neresne in otročje so sio-venske meščanske in socijalpatrijotične stranke — kako bi naša verižniška buržoazija mogld imeti boljše zastopnike
—	je posebno dokazal protestni medstrankarski meščanski shod proti Ra-falski pogodbi. Oficijalno so se vse stranke rotile, da ne pripoznajo Rafal-ske pogodbe — a voditelji istih strank so čez par dni z obema rokama podpisali isto pogodbo. Takih otročjih strank iščeš lahko z lučjo po belem svetu, pa jih ne boš našel. Sodrug Cankar je napravi! neumrljivo delo, da je vklesal v farse te dične naše buržuje in bur-žujčiče.
Udeležba je bila mlačna in slaba in razpoloženje udeležencev na teh meščanskih in socijal-patrijotičnih shodih je bilo klaverrio, kakor so bile kla-veme vse fraze in utcpistične teorije Gosarjev, Deržičev in Kristanov,
Unijonska dvorana se ni nikoli napolnila, ijudje so odhajali, prihajali poslušat par minut stare premlete fraze in z nevoljo ter godrnjanjem zopet odhajali. Vsak je takoj spoznal, da na teh shodih govore politični avanturisti in športsmani, ki hlastajo za momentalnimi uspehi ter lovijo po ožtarijskih metodah in s kavarniškimi frazami neuke kaline.
To so bili shodi propadajočega meščanstva in polumeščanstva, ki se je rodilo z gn krni možgani prepozno na ta sv;t in ki si s strahom koplje samo sebi grob.
Impozantni shod komunistične stranke v Ljubljani.
Vkljub silni protiagitaciji socijal-patrijotov, ki so sklicali v ta namen 9 shodov, na katerih je bilo navzoče 18 govornikov in 16 poslušalcev — vkljub delavniku in pozni večerni uri je bila v sredo velika dvorana Uniona in galerija nabito polna. Čez 3000 ljubljanskih proletarcev je enodušno manifestiralo za komunistično stranko.
Shod je po-naiogu stranke otvoril sodr. Vencajz, nakar se je volilo predsedstvo (niti ena drugih strank se do-sedaj ni upala voliti predsednika). Enodušno je bil izvoljen sodr. Petrič, tajnik železničarjev. On je v par besedah očrtal reakcijonarno v socijalno politiko jugoslovanske buržoazije, iz katere se najbolj zrcali njena absolutna nesposobnost vladati v tej deželi. Še tisto malo soci-jalnih pravic, ki si jih je priboril prole-tarijat, mu dan za dnevom nasilno odjeda buržoazija. Njej pri tem najvernejše pomagajo razni Gosarji, Deržiči in Kristani in drugi prepeluhi, ki v tajni zvezi z buržoazijo po njenem nalogu unašijo med proletarske vrste zdraho in padajo z nožem v hrbet proletarskim strokovnim in političnim organizacijam.
Nosilec komunistične kandidatne liste s. Lemež je s številkami osvetlil popolni finančni bankerot, v katerega je pahnila našo deželo jugoslovanska buižoazlja.
Ona je nakopala deželi 60 miljard vojnih dolgov. Ona je l/s narodnega premoženja razdejala in uničila med vojno, a ostali del domalega prodala in založila antantinemu imperijalizmu
‘/6 finančnih bremen plača delavno ljudstvo potom indirektnih davkov.
Jasno je, da je edini izhod iz te finančne zagate odpoved vseh vojnih dolgov in obdavčenje ter zaplemba velekapitalov.
Pokazal je, kako je kapitalizem tudi pri nas — če ravno smo nerazvita dežela — zašel v velikansko politično gospodarsko krizo, ki je v tesni zvezi s splošno krizo razpadajoče buržoazne družbe. Edini pozitivni in dejanski izhod iz te krize je socijalna revolucija, ki bo preuredila družbo po komunističnih načelih znanstvenega marksizma.
Gigantski boj, ki se vrši med delom in kapitalom po celem svetu, upostavitev in 3Ietni obstoj Ruske sovjetske delavsko-kmečke države, nemška revolucija i. t. d. vsakemu političnemu otroku dokazuje, da se je epoha svetovne proletarske revolucije že začela in da se mora končati s popolno zmago dela nad kapitalom.
Sami socijalpatrijotje, klerikalni, narodni in kristanci — vtikajo glavo v pesek in kričijo: nič ne vidimo.
Laž, obrekovanje in podlosti so vsakodnevna hrana teh strank. Pod-hujskani od stavkolomcev in krumirjev, »na-odmh«socijalističnih voditeljev, so klerikalni socijalisti dali pobiti lačne delavce na Zaloški cesti, kamor je pozval delavstvo sscijalpatrijotični strokovni tajnik Tokan, kar Kristancev ne moti, da na najnesramnejši način podtikajo že nekaj mesecev žrtve komunistični stranki. Socijalpatrijotje beže od načelnega boja in vodijo volilni boj z najpodlejšimi, najostud-nejšimi lažmi, denuncijantstvom in podlostmi. Vsak pošten človek se zgraža nad političnim žonglerstvorr. Kristancev.
Za sodr. Lemežem je govoril sodr. Fabjančič, ki je razsvetlil načela in taktiko Komunistične Stranke, katerih se bo držala v Konstituanti. Mi smo po programu Komunistične Internacijo-nale stopili v volilni boj: 1. da -zanesemo idejo komunizma med najširše sloje delavnega ljudstva v mestih In v vaseh; 2. da proletarijat izbojuje pri volitvah uspehe, ki ga bodo krepile in podžigale k novim resničnim razrednim bojem, ga pomaknile za korak naprej na potu k socijalni revoluciji, osvoboditvi delavnega razreda.
Komunistična delegacija v Konsti-tuanti bo glasovala:
1. za sovjetsko republiko, kjer bodo imeli vso oblast delavski in kmečki sveti in kjer se uniči kapitalizem, ki ga bo zamenjal komunistični družabni ustroj.
2. za mir, diplomatične in gospodarske zveze s sovjetsko Rusiio.
3. za to, jda se uniči 60 miljard državnih dolgov, ki jih delavnoljudstvo ni napravilo in jih tudi ne bo plačalo.
4. da vse davke plačajo bogataši potom progresivne metode, inderektni davki, ki jih plačuje delavno ljudstvo, pa se sploh odpravijo.
5. za konfiskacijo vseh vojnih dobičkov.
6. za invalidski fond in fond za vdove in sirote, ki se osnuje iz zaplenjenih vojnih dobičkov in samostanskih premoženj.
7. za to, da se veleposestva raz-laste in brezplačno dado tistim, ki obdflujeio zemljo v potu svoiega obraza.
8. za soci|al'zncijo kapitalističnih podjetij, nac jonalizaciio trgovine, bank. kapitalov prometnih sredstev itd.
9. za starostno, bolniško zavarovanje, za delavsko socijalno zakonodajo.
10. noben'h kreditov za vojsko in orožje.
11. za mir med narodi, za pravico žensk itd itd.
Ali dobro vemo, da bodo vse druge stranke z vso brutalnostjo nastopile proti temu za ljudstvo koristnemu programu, vemo tudi, da bodo delavske in kmečke mase izpeljale te zahteve še-le, ko bodo izbojevale delavsko-kmečko sovjetsko republiko. Vendar smo globoko prepričani, da je za proletarijat, tudi do osnovanja sovjetske republike edino pravilna in koristna politika naj-odločnejši razredni boj, ki ga vodi Komunistična Stranka in ideče strokovne organizacije. Kajti v kapitalističnem družabnem redu, ne doseže proletarijat ničesar potom priprošenj, moledovanja, klečeplazenja, sodelovanja z buržoazijo, z ministerl-jalizmom, poverjenikovanjem, ampak le potom odločnega revolucionarnega razrednega boja.
Govornik z dejstvi dokaže, da vodijo povojne metode socialdemokracije naravnost v črno reakcijo. To nam dokazujejo dogodki v Nemčiji, Avstriji, na Švedskem itd, kjer so tekom dveh let vladali socijalni demokratje skupaj z buržoazijo in je posledica tega ministrovanja — danes črna reakcija, klerikalizem zvezan z kapitalizmom.
Zato proletarijat povsod trumoma zapušča socijalizdajaice in avtomaše in stopa v komunistične vrste, ki neprestano naraščajo na celem svetu. Nemška neodvisna soc. dem. stranka, ki ima 1 miljon organiziranih članov in 6 miljonov volilcev, je z 2/s večino sprejela vseh 21 moskovskih pogojev in vstopila v Komun, lnternac. isto je storila italijanska soc. stranka, ki bo odslej nosila ime komunistična.
Izdajalski socijalparijotizem, ki pomaga kapitalistom proti proietarijatu, propada povsod. Tudi v Jugoslaviji ga bomo 28. nov. vrgli ob tla. Tedaj bo ves proletarijat v mestih in na kmetih združen v enotni Komunistični Stranki, v enotnem boju proti kapitalizmu. Komunistična misel združuje delavca in kmeta, ki bosta v znamenju kladiva in srpa po težkih bojih konečno zmagala, vpostavila sovjetsko republiko, komunizem.
Sodrug Žorga je razkrinkal laži nasprotnikov proletarijata, za njim se , je javil k besedi neki slovenski vojak, ki se je pred mesec dni povrnil z Ruskega. Ta je pevedal, da je na Ruskem dobro za tiste, ki delajo, jako slabo pa za tiste, ki ne delajo. Za delavce in kmete je poceni, za lenuhe, ki jih zagovarja »Večerni list«, pa je vse silno drago. Kdor dela, dobi n. pr. škatljico žveplenk za en rubelj, kdor noče delati pa za 300 rubljev itd.
Med govori in po govoru vseh sodrugov so navzoči tisoči in tisoči proletarijata burno odobravali. Socijalpatrijotje, ki nikoli ne nagajajo klerikalnim in liberalnim shodom, so napovedali bojkot našemu shodu in so zato sklicali istočasno celo vrsto svojih shodov. Posledica je bila: Union nabito poln komunistov, socijalpatrijotični sho-diči pa so skupaj šteli komaj sto oseb, Glavni obračun pride pa 28. novembra.
Po shodu je zapel pevski odsek »Svobode«, nakar je sodrug Petrič zaključil ta največji volilni shod v Ljubljani,
Stran 4.
Rdeči Prapor
Razglas
glede volišč za mesto Ljubija.
Po smislu člena 50 zakona o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se bodo vršile volitve
v nedeljo, 28, novemiira 1920 od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer
na sledečih 14. voliščih:
I. volišče: Šolski okraj — v Mestnem domu;
Tukaj volijo: Stritarjeva ulica, Šoi-ski drevored, Pogačarjev trg, Lingar-jeva uiica, Pred škofijo, Semeniška ul., Vodnikov trg, Študentovska ulica, Krekov tr?-, Kopitarjeva ulica, Poljanski nasip, Poljanska cesta, Barvarska steza, Na stolpo, Strossmayerjeva uiica, Streliška ulica, Ciril metodova ulica, Uiica stare pravde, Vojvode Mišiča cesta, Domobranska cesta,- Ambrožev trg, Delarnska ulica, Cesta na Kodeljevo, Mesarska cesta, Živinozdravska ulica.
II.	in III. volišče: Šentjakobski okraj v Šentjakobski dekliški šoli: (II. od črke A do N — III. od črke O do Ž)
Semkaj spadajo: Mestni trg, Cankarjevo nabrežje, Ribja ulica, Ključavničarska ulica, Krojaška ulica, Pod trančo, Stari trg, Sv. Jakoba trg, Vodna steza, Trubarjeva ulica, Ulica na grad, Reber, privoz, Za gradom, Zatiška ul., Sv. Florjana ulica, Osojna pot, Grajska planota, Sodarska steza, Rožna ul., Hrenova ulica, Vožarski pot. Pred pru-lami, Na prulah, Žabjak, Zvonarska ulica, Tesarska ulica, Sredina, Gruberjevo nabrežje.
SV. volišče: Krakovo in Trnovo — v šoli na Cojzovem grabnu;
Tu volijo: Cojzova cesta, Na mirju, Krakovska ulica, Krakovskj nasip, Vrtna ulica, Kladezna ulica, Rečna ulica, Gradaška ulica, Cerkvena ulica, Kole-zljska ulica, Zeljarska ulica, Karunova ulica, Pri brvi, Vogelna ulica, Veliki stradon, Pot na Rakovo jelšo, Pot na pasji brod, Trnovska ulica, Trnovski pristan, Konjušna ulica, Pred konjušnico, Jeranova ulica, Na mivki, Cesta v mestni log, Zelena pot, Casta na loko, Stranska pot, Opekarska cesta, Mala čolnarska ulica, Velika čolnarska ulica, Cesta dveh cesarjev.
V. volišče: na državni obrtni
šoli:
Tu volijo: Breg, Kr|ževniška ulica, Salendrova ulica, Valvazorjev trg, Turjaški trg, Čevljarska ulica, Juričičev trg, Židovska steza, Dvorni trg, Gosposka ulica, Vegova ulica (št. 10 in 12), Rimska cesta, Gorupova ulica, Aškerčeva ulica, Marmontova ulica, Glinška ulica, Na bičevju, Tržaška cesta, Pred igriščem, Vrtača, Lepi pot, Gradišče (št. 14, 15 in 17).
VI. volišče na državni realki:
Semkaj spadajo: Kongresni trg, Wolfova ulica, Prešernova ulica (št. 3,
5,	7, 9, 11), Šelenburgova ulica, Gradišče (1, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 10, 11 in 13); Vegova ulica (2, 4, 5, 6, 8), Hilšerjeva ulica, Soteska, Simon Gregorčičeva ul., Bleiweisova cesta, Zadružna ulica, Pot v Rožno dolino, Cesta na Rožnik, Večna pot, Erjavčeva ctsta. Levstikova ulica, Nunska ul ca, Šubičeva ulica, Knafljeva ulica, Beethovnova ulica, Gledališka ulica (brez št. 7 in 10), Pod turnom, Aleksandrova cesta (leva stran), Muzejski trg, Zagata, Igriška ulica.
VII. volišče v I. državni gimnaziji:
Tu volijo: Aleksandrova ceska (desna stra •), Tomanova ulica, Gajeva ul„ Dunajska cesta, Janez Trdinova ulica, Gesposvttska cesta, Cesta na Gorenj-
sko železnico, Za bežigradom, Hranil-r.ična cesta, Vode^odna cesta (24, 26 in 28). Kolizejska ulica, Krsnikova uiica.
VIII. volišče v Justični palači
(sodna dvorana štev. 79, l. nadstropje);
Semkaj spadsje: Prešernova ulica (leva stran), Sv. Petra cesta do št. 34, Sv. Petra nasip do št. 35, Prečna ulica, Obrežna steza, Kolodvorska uiica, Miklošičeva cesta, Dalmatinova ul., Kralja Petra trg, Sodna ulica, Cigaletova uiica, Komenskega cesta do Resljeve ceste, Slomškova ulica do Resijeve ceste, Dovozna cest«, Linhartova ulica, [Pokopališka ulica do št. 19, Osta na južno železnico, Pražakova ucica.
IX. in X. volišče in sicer IX, na učiteljišču od A do L. — X, v šoli na Ledini od M do Ž:
Tu voljo: Resljeva cesta, Tabor Sv. Petra cesta od št. 36 do koncs> Sv. Petra nasip' od f\ 37 do končaj Vrhovčeva ulica, Metelkova ulica, Čopova cesta, Škofja ulica, Stanko Vrazov trg, Usnjarska ulica, Radeckega cesta, Hrvatski trg, Ilirska ulica, Vojaška ulica, Prisojna ulica, Ne Friškovcu, Pokopališka ulica št. 29, Slomškova ulica od št. 7 dalje, Komenskega ulica od štev. 16 dalje.
XI. volišče: v ubožnici v Japljevi ulici:
Tu volijo: Ahacljeva cesta, sv. Martina cesta, Zaloška cesta, Stara pot, Cegnarjeva ulica, Holzapfiova cesta, Bo horičeva ulica, Ravnikarjeva ul'ca, Zalokarjeva ulica, Poljska cesta, Japljeva ulica, Jenkova ulica, Korytkova ulica, Vodmatski trg, Na zavrteh.
XII. volišče na vo.aškem strelišču ob Dolenjski cesti:
Tu volijo: Ižanska cesta, Dolenjska cesta, Hradeckeg« vas, Rakovniška ulica, Galjevica, Orlova ulica, Črna vas, Ilovica, Hauptmanca,
XIII. in XIV. volišče v šišenski šoli, In sicer XIII. s črkami A do L, XIV. pa s črkami od M do Ž.
Tukaj volijo volilci iz Spodnje Šiške.
Kako sodi naše flelssteo no Primorskem sloaenske socljalpstrljote?
Znano je, da je delavstvo na Primorskem ostalo enotno, ker je pravočasno pognalo iz svojih vrst razne Kristane, Kopače, Mlinarje in druge Golouhe, ki sedaj tukaj pri nas prodajajo delavce in kmete kapitalistom. Tam je en-otna socijalistična stranka organizirana v Komunistični Internacionali. O socijalpatriiotič-nih miljunarskih bandinh sodi glasilo pr morskih delavcev »Delo«, ki izhaja v Trstu, takole: »Samo posebi se razume, da mi‘nimamo ničesar proti temu, ako hočejo biti s o c i j a I n i demokrati«? podrepniki meščanskih strank Pri sodjalnih demokratih je nacionalistična ideia še vedno bolj živa kakor soc jalistična«. (»Delo« številka 74.)
Dobro je zadel primorski delavski list, ko naše socijaldettktive imenuje podrepnike buržoazije.
Mor vlačuge nadlegujejo uolilee.
Vse meSfanske stranke pisarijo pisma posameznim voiilcem, da bi jih vioviii *a sebe. Danes imamo v rokah lake tiskano dopišnicoy ki so jo socUalpatrijotje poslali našemu dobremu sodrugu, kjer ga miSo prašijo, da voli ameriSkega strica Etbina Kristana. Kot vla£uge.
Prinesite na voltSCe kak uradni Izkaz ■ rojstni list, domovinski list, delavsko knjigo ali kaj slilnegal
Vsem krajevnim pol. [organizacijam In saupniš.vom K. S. I.
kvrševalni odbor predlaga vsem krajevnim političnim in strokovnim organizacijam, da v nedeljo, na dan volitev izvršijo
ijo
Vsi somišljeniki naj se stavijo na razpolago odborom od ranega jutra do poznega večera. Komunisti so dolžni glasovati prvi rano zjutraj — a potem celi dan biti na volišču in agitirati.
Odbori naj v svojem okrožju razpošljejo agitatorje — takoj ko so ti rano v jutru glasovali — na vsa. [volišča svojega okrožja natančno po planu.
Sodrugi! Nastopajte trezno, mirno, ali odlo .no na dan volitev. Vzdržite se vsakih rabuk, pretepov in sporov. Nastopajte z našim programom. Odločnost, požrtvovalnost, vztrajnost so lastnosti vsakega komunističnega proletarca. Pokažite se dostojne, da ste člani proletarskega razreda, ki se pripravlja, da osvobodi človeštvo izpod sužnosti kapitala.
Vztrajno na delo. Uspeh je gotov-IzvrSevalni odbor K. S. I.
Razno.
Bralcem »Večernega lista«. Črna stotnija S. L. S. ie začela po stari jezuitski metodi bljuvati proti komunizmu. Stranka, ki je, odkar obstoja, držala v eni roki križ, a v -rugi meč in valpe-tov korobač, s katerim je gnala tlačane na tlako, stranka klerusa, ki je uvedel, ko je bil na oblasti, inkvizicijo, kjer so mučili ljudi z gorečim železom, trgali jezike, kar še dandanes dela klerikalna stranka na Ogrskem; stranka, ki je hujskala na vojno in ima vse krvave roke od krvi milj. nov delavcev in kmetov; ta črna banda, katero bi Kristus nagnal z bičem iz cerkev in iz vseh dostojnih hiš, se drzne norčevati iz žrtev ruske proletarske revolucije, na katero so napali ruski grofovski in carski klerikalci in tako zakrivili krvave zločine proti narodu in Kristusovemu nauku.
Podleži I
Ali mislite, da je delavstvo pozabilo, kdo je poslal žandarje na Zaloško cesto pobijat lačne ljudi? —
Zapeljani bralci, odprite oči!
»Napreju« v odgovor. Temu listu In drugim, ki jih izdajajo desničarji,
kliki, ki se je itak vedno raje posluževala malomeščanskih snovi in metod, mesio da bi pisala o pragmatičnih vprašanjih, bi na vse pamflete odgovoril le to; Nasmejal sem se vsem tem bedastim besedam, ki jih piše o meni, že dovolj, zato izjavljam, da sem pripravljen iz hvaležnosti za zabavo, prinesti tudi kaj takega, kar bi zanimalo zlasti one, ki bi prav radi vedeli, zakaj sem nastopil proti družbi desničarjev, ki mislijo, da je sedaj njihova dolžnost me povleči v vsakdanjo, umazano strankarsko borbo zato, ker sem 2 leti delal za stranko, neglede na to, kakšno bo plačilo teh »gospodov«, ki mislijo, da so sami stranka pa so se izkazali kot popolnoma hladni in egoistični računarji, ki mislijo, da se da z denarjem ali zdrugimi sredstvi — da prav vse doseči, med drugim tudi mandate, ker stoje na stališču, da imajo zaupniki oz. pristaši stranki prekleto malo odločevati.
Žato pravim, da sem pripravljen v znak hvaležnosti postreči z interesantnimi konkretnimi dejstvi, z izjavami raznih »voditeljev«, s pismi in tako daljer tako, da bo javnost vedela, zakaj sem obrnil hrbet, torej ne morda baš na ljubo komunistom, nego proti sistemu in osebnim metodam, kakor so žal v rabi pri »desničarjih«; videč tedaj, ds je ves boj proti temu sistemu brezuspešen, sem kot »gost« v stranki že itak neljub, šel svojo pot, ki obenem« peije na levo. Kratko povedano: ker nismo videli v vsej desničarski politiki res proletarskega gibanja in smo spoznali, da v osebah, ki še sedaj stranko vodijo ni garancij za res močno opozicijo-nalno in razredno zavedno politiko, zato -:em raje sledil »sirenskim« glasovom. Blatenja in norčevanja ne maram, to pustim drugim, ki radi po blatu brskajo.
Maribor, 21. novembra 1920. ________________________Ivan	Favai.
Predstavniki liste in namestniki E
Čuvaji skrinjic!
Pojdite takoj v soboto ob treh popoldne v volilno dvorano, da se ude-ležite prve -ceje volilne komisije I Prinesite s seboj kak dokument. Posebnega poziva ne boste dobili! Storte svojo dolžnost.
Kmet in delavec!
Komunisti kandidirajo za poslance same poštene delavce in kmete! Vse druge stranice pa veliko bogatašev in ministrov!
Kje spustim krogijico ?
Ko stopiš v volilno sobo, dobro preglej vse škatlje I Tista, ki nosi na
rdečem papirju
tiskano kandidatno listo in nosi kot znak na listi
kladivo in srp in je na njej debelo tiskano
Kandidatna lista Komunistične Stranke,
je skrinjica, v katero bo spustil delavec in kmet svojo krogljico.
Največji sovražniki kmeta in delavca »socijal« - demokratje imajo na Kranjskem baje tudi rdečo listo, da bi nalovili komunistične glasove, ker bo njihovih premalo, toda njihova lista nima kladiva In srpa.
 Socijalpatrijot čnim m linnarskim pijavkam se je v zadnjem trenotku posrečilo, da pride n[ hova š-atij. na zadnje mesto na Kranjskem.
Naša pa je na petem
in ne na zadnjem. Povejte vsem delavcem in kmetom, da kdo ne bi nasedel socijal-demokr.it čni pasti. Vssk si naj prej dobro ogleda vsa skrinjice, predno bo začel d'vati rok-i v posamezne skrinjice! V Ljubljani je naša lista zaenkrat zadnja, na Štajerskem pa menda Š6Sta« Tu je edina lista, ki ima ČiStO rdeč papir. Ni nje? je napisano:
Kandidatno lista Komunistič e S renke Jusoslaui e in socialist. levice Štajerske.
kdajetclj: Konzorcij »Rdečega Prapora« v Ljubljani. — Lastnik: Komunistična Stranka Jugoslavije. — Odgovorni urednik Kaiko Osterc. — Tisk tiskarne M. Hrovatin v Ljubljani.