Pösmmrnä itevllks 1 BTif.
Štet. 27.
PoStriTrtäpdVSaltranSi
V Ljubljani, v Četrtek 1. marca 1923.	Leto I.
NAMMte RANKAkMS »MEJNIK
Jifiaja vsak dan sjutraj, Izvzemši pondaOke,
Ä'1-'	Meseöia narožnina:
t tjub!|afil D!n 10*po pošti Din 12*—, Inezemstto Din 20'—
Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon Št 44.
Ogiasi po tarifu. Sprejemajo se ie do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem č?k. uradu št 13.238.
Kdo le kriv?
Sine Ir a et studio!
Avstrijski kancelar dr. Scipei Ib njegovo spremstvo niso šli v Beograd na sprehod in na svečane pojedine, marveč |e bilo treba rešiti težke in često delikatne naloge, ki so kot težka mora tlačile obe držati in jih je bilo treba na i?sak način rešiti.
Pri reševanju velikega kompleksa ^vprašanj sta imela oba pogodnika za podlago mednarodna načela in norme © načinu bojevanja z ozirom na zasebna prava prebivalstva, obojestranski Interesi po reku i>Do ut des«? ali kompromis, in končno določila sanžermen-ske mirovne pogodbe.
Priznati treba, da sedanja radikalna vlada ni imela lahkega stališča v dobi sedanjega volilnega demagoštva. Ali po-Srmnno je šla na delo hi sklenila pogodbe daleč segajočih posledic.
Umejs se da opozocijonalne stranke «grabijo vsako kost ki jo morejo kakorkoli oglodati. Ali ravnotako se mi zdi, da imajo demokratski listi najmanj opravičenega povoda, udrihati po sedanji vladi zastran sklenjenih pogodb z odposlanci Avstrije.
»Jutro« z dne 27. februarja pravi:... »Glede avstrijskih zahtev sta v prvi vrsti prizadeti Slovenija in Dalmacija, ki sta pred prelomom imeli svoji glavni in politični center na Dunaju. -,«
Taka izjava danes je zvenenje po toči, Ali demokratski politiki in ministri niso tega vedeli že poprej in niso po tej resnici uravnali svojega stališča na-pram novi zvezni republiki, kateri je Dunaj središče? To so grehi, ki nas danes tepejol Dalje:
»Kruto smo oškodovani v prvi vrsti vslcd relacije, po kateri naj se izravnajo predprevraini medsebojni privatni dolgovi in terjatve. Naše gospodarske korporacije so v izvrstno . vtemeljeni vlogi .zahtevale relacijo 100 predvojnih kron za 100 jugcslovenskih. Po mirov-pogodbi bi nam Avstrija morala plačati za 100 predvojnih kroti približno 40 (!) švicarskih frankov. Sedaj dobimo ® dinarjev. Izguba je ogromna«;
črnjenj v ogromnost škode, Zasebnih upnikov In dolžnikov je dovolj v obeh državah in ne vem, na kateri strani in kakšen je saldo v škodo druge države. Vem pa, da so zasebni upniki in dolžniki, po ogromni večini že davno poravnali medsebojne račune. Jaz sam sem med njimi. V kolikor niso, velja sedanja pogodba za obe strani enako. Vemo tudi, da je notirala ob prevratu krona a-o. banke okoli 32 cent. Kdo je kriv, da niso mogli biti takrat poravnani vsi računi? Danes govoriti o taki relaciji je pa naravnost nesmiselno, saj tudi naša krona velja malo nad 1 cent Tu treba nove pogodbe, ki |e bila tudi sklenjena, in po tej plačajo Avstrijci za 100 čez 5000 kron.
Na to pravi »Jutro«, da imajo naše delavske zavarovalnice terjati od bivših avstr, central nad 20 milijonov premij itn da je skoro docela izgublien denar poštne hranilnice, kar znaša okroglo 50 milijonov predvojnih (!) kronr pravi, da so naši zavodi imeli v Avstriji deponirane vrednostne papirje m ra?. ®e obligacije. »Brez vsake pravne podlage jih ie avstrijska vlada zaplenila in proti določbam mirovno pogodb® držala tudi pozneje pod zaporo, jugoslovanski državljani ž njimi niso mogli razpolagati v času, ko je avstrijska krona še dobro stala...«
Zakaj niso mogli, kdo ie zakrivil t0 škodo? Ker je Avstrija dala imetje na-'ših državljanov pod zaporo?! Zakaj je storila?
.Ali ni napravila Avstrija tega uso-^Polnega koraka na podlagi reciproci-Haust du meinen Juden, so haue 1CD deine Juden! Kdo je prvi začel?!
,. niso bili to prav naši demokrat-7 rV^Dored zaplenili nešteto nemške sicer Nemcev naših držav-üan Jf.to tako kakor avstrijskih? Ali Avstrijci ne znajo rubiti tVPr Ä— nad imetjem naših ar/av^ , Ali niso pomislili, kako nevarno 1, pleniti, osvojiti si zasebno test Neme •» ki so živeli na našem ozembu m je bilo več nego gotovo, da. tudi ostanejo tuka]? Kaj	t’mu
«tal! kulturni svet kaj mirovna konie-renca? Ir v resnic: smo dobili v san-zermenski pogodbi prav hudo no zra-bežijivih prstih! Kdaj že se je u» zgodi-
in koliko krivic smo rr.i od trda! n0-
zaključku senžermenske pogodbe pod zaporo imetje naših državljanov. Naravno! Kdo je kriv?
Enako je bilo nevarno zapleniti zasebno last avstrijskih državljanov na naših tleh. Sledil je odgovor, ki ga danes čutijo premnogi naši državljani! Seveda, mnogo sekvestrov smo imeli in sledila je dolga vrsta sinekur raznih upravnikov, ki so goljufali na debelo, obogatili se In pri tem uničili cvetoče industrije In posestva. AH niso s tsm uničili krasnih podjetij in dobrin na naših tleh? Danes lahko plakamo kakor Jeremija ua premnogih razvalinah! Bog ne daj, da bi morala naša država povraćati vso škodo po — določilih senžermenske mirovne pogodbe! Le nikar, za božjo voljo, ne sklicujte se na to pogodbo! Dogovori med avstrijskimi delegati in našo vlado v Beogradu so nas rešili mar-sikake težke skrbi, ker je upanje, da se z obojestransko popustljivostjo spravi s sveta ta zapuščina demokratskih politikov. Radikalce zadene v glavnem toliko odgovornosti, v kolikor so pustili demokratske ministre, načelnike in politike (dr. Brezigar in njegova torba na sprehodu med Ljubljano in Beogradom! itd), da so delali po svoji nemili volji! Sledil je odgovor, česar posledice občutijo v glavnem Slovenija in Dalmacija, kakor prav pove »Jutro«. Koga treba prijeti za ušesa za vso to škodo?!
In kak dobiček smo imeli od raznih sekvestrov? škodo, samo škodo, ki ss bo vlekla še desetletja, V vinorodnih krajih Bačke in Baranje, okoli Vršca itd. so imeli veliki avstrijski vinotržd svetovnega slovesa uzorne kleti z visoko razvito vinsko industrijo. Moderno kletarstvo, vina svetovnih znamk in tipov! Kupovali so gospodje in proizvajali so vina na stotine vagonov ene same
vrste. Kupčija živahna z vso Evropo! Kaj so naredili? Sekvestar in dražbena prodaja zalog in inventarja. Vse je šlo v nič in danes ni več tvrdk, ki bi spravljale naša vina na svetovni trg. Zdaj pa iščemo kupcev, a žalostno popevamo: Još nijedan Zagorac nije prodal vina, veselo ga doma popila je družina!«
Biaznos takih sekvestrov naj pojasni še naslednji slučaj:
Znana vinska firma Kauders na Dunaju je imela v Bački 70 velikih sodov. Torej zasebna last iz »sovražne države«! Ti sodov! so bili proglašeni za — vojni plen! Nič niso pomagale prošnje, tla naj prepuste te sodove lastnika, da kupi vina in potem sodove (proti kavciji!) zopet pošlje v Bačko po novo vino! Ne, sodovi so splesneli, da niso več za rabo, a tisoče hektov vina — veselo doma popila je družina! Ce to ni blaznost, kaj pa?! Tako prakso so uvedli demokratski politiki! Ali je čudno, da je sledil v Avstriji odgovor, ki je bridko udaril o-, še državljane? Cegava je torej zasluga? — Da vseh posledic ne more odvrniti niti sedanja vlada, je naravno!
Še mnogo Imam povedatil Gospodje pri »Jutru« naj ml verujejo, ali ne verujejo, ali resnica je, da me ne vodi ni-kaka animoznost proti demokratski stranki v celoti, ker sem prepričan, da je to druga velika in uvaževanja vredna stranka, ki bo skoro gotovo zopet v zvezi z NRS tvorila bodočo parlamentarno večino in vlado! Ali čemu taka udriharija po NRS, kakor da je ta kriva vsega zlega! Naj se gospodje raje malce potrkajo na prsi in reko: Tudi mi smo marsikaj zakrivili, poboljšajmo se vsi vkup! Ako sem pa kaj neresničnega povedal, prosim, kar dokažite in rad popravim storjeno krivico! A. G.
Odhod iialiianskih i@i s Sušaka.
Beograd, 28. febr. (Z) S pristojne strani se doznava, da se je evakuacija Sušaka odgodila za dva dni zaradi nenadnih tehničnih priprav. Zaradi te zakasnitve izpraznitve Sušaka |e bil poklican v Beograd naš prvi delegat paritetni komisiji admiral Priča, ki ostane nekaj časa kot referent naše vlade za izvedbo s. margheritskih konvencij. Za čas njegove odsotnosti ga bo nadomeščal pri razpravah paritetne komisije v Opatiji poslanik dr. Otokar Rvbar, ki je bil Že brzojavno pozvan v Opatijo iz Rima, kjer se mudi kot zastopnik naše vlade na konferenci za ureditev vprašanja južne želznice.
Beograd, 28. febr. (Z) Ker se sedaj popolnoma izprazni Sušak s strani italijanskih vojakov, bo uprava držav-
nih monopolov poslala tjakaj po svojega delegata načelnika Nikolo Petroviča, da na Sušaku uredi monopolno službo in popiše vse monopolne predmete.
Reka, 28. febr. (Z) Danes so se italijanske čete umaknile v Delto in ba-roško luko.
Beograd, 28. febr. (B) Delegat prometnega ministr. Deroko, pomočnik ravnatelja prometnega oddelka, odpotuje jutri v Opatijo, kjer se udeleži delovanja paritetne komisije ra izvedbo s. margheritskih konvencij.
Sušak, 28. febr. (B) Italijanski general Barberis in naš general Milič se te dni sestaneta v Zadru, da določita podrobnosti izpraznitve tretje ©one v Dalmaciji
Poa©wanJa ra'aislrsk®ia spadssditika Palila t? Slovenijo.
B e ograd, 28. febr. (B) Danes dopoldne ob n. uri se je sestala na ministrskem Predsedništvu konferenca radikalnih ministrov, katere so se udeie-žili ministrski predsednik Palic ter ministri dr. Jankovič, dr.. SupHo in dr. Sto-
jadinovič. Razpravljali so o predstojećem potovanju predsednika vlade Pa-š'ča v Slovenijo in v nekatere kraje Srbije. Dan predsednikovega prihoda v Ljubljano še ni določen.
Mal® garisteKille v Solunu.
Atene, 28. febr. (Z) Komisija, ki ima proučit! vprašanje jugoslovenskega pasu v Solunu, je stavila zunanjemu ministra Alexandrisu svoje protipredloge, po katerih se izpreminjajo svoječasni
srbski predlogi glede uprave Soluna. Predsednik komisije je izjavil, da se hrati s cono, ki mora biti rezervirana izključno le za jugoslovensko trgovino, ustanovi tudi grški pas.
Gospod Pucefi na ogledih t Uradniški dravinjski
Beograd, 28. febr. (B) Danes je dospel semkaj bivši poljedelski minister Ivan Pucelj, da se informira pri posameznih strankah o izgledih za volitve v narodno skupščino. G. Pucelj se v par dneh povrne v Slovenijo.
kovinska pogodba med Kalijo in Avstrijo.
febr. (Izv.) V vladnih kro-f-'L. • r!Uiej0’ da se 10. marca obnove Pogajanja med- Italijo in av. st d o republiko na podlagi tozadevnega sporazuma v Porte Rose in konference v \eroni. Italijanski trgovinski krogi «Pak», da se posrečI Itaüji prido_ bib avstrijski trg na škodo češkoslovaški trgovini.
KNEGINJA JELENA v NIZZL
... r.	. ,	.	.	Pa riz, 28. febr. (Z) V Nizzo j® do-
2aio je nesmiselno tisto govo- j' spela kneginja Jelena s svojimi otroki, {
M	.«to«	I
razredi v Slovenili.
Beograd, 28. febr. (B) Danes sta finančni minister dr. Stojadlnovič in notranji minister VuJičkj po predhodnem dogovoru sklenila, da se vsi oni kraji v Sloveni]!, ki so sedež okrajnih glavarstev, pomaknejo v LL dragiajskl razred.
Občni zbor Narodne banke.
Beograd, 28. febr. (B) V nedeljo, 4. marca se vrši tretji občni zbor delničarjev Narodne banke, v določenem roku je bilo položenih 40.493 komadov delnic s strani 387 delničarjev s pravico do 1762 glasov. Da more občni zbor v zmislu zakona in pravil pravomočno sklepati, jo potrebno, da je prisotnih najmanj 100 delničarjev, ki zastopajo 20.000 delnic, To Število seho gotovo doseglo.
Soglasje v Narodni radikalni stranki.
Beograd, 28. febr. (7.) »Politika« poroča: Glavni odbor Narodne radikalne stranke je imel snoči v ministrskem predsedništvu plenarno sejo, na kateri so se končno spravili z dnevnega reda vsi spori in nesoglasja, ki so doslej obstojala v stranki in radi česar je vladala v radikalnih vrstah velika napetost Poravnani so sedaj vsi spori, med njimi mi tudi eden glavnih, namreč v moravskem volilnem okrožju med gg. Nasta-som Petrovičem in Veljo Popovičem-Glavni odbor Narodne radikalne stranke ni proglasil nobene teh kandidatnih list za oficijelne, ampak je povsod prepustil volilcem, da se sami izjavijo, za katero hočejo oddati svoje glasove. G. Velja Popovič, šef kabineta ministrskega predsednika, bo danes umirovljen. Včeraj je že odpotoval v moravsko volilno okrožje. V okrožju Niš je bila kot
oficijelna kandidatna lista Narodne ra-kalne stranke priznana ona ministra za gračbe Uzunoviča. V kruševačkem okrožju je priznana lista g. Jeličiča, zavrnjena pa ona g. Matiča, ki torej ne bo oficijelna lista radikalne stranke. Nadalje je priznana kot oficijelna lista za beograjsko okrožje ona, čije nosilec jc g. Aleksa Žujovič, do čim Usta četaša Pera Jovanoviča ni oficijelna. V kragujs-vaškem volinem okrožji: sta bili obe radikalni listi priznani za oficijelni. G. Ivaniševič, ki je postavil kandidatno listo v mostarskem okrožju, in g. Radojevič, ki kandidira kot nosilec liste v čačanskem okrožju, sta bila izključena iz Narodne radikalne stranke. O vseh odločitvah glavnega odbora Narodne radikalne stranke bo jutri objavila »Samouprava« komunike.
Mariborski občinski sveS.
Maribor, 28. febr.
Nocoj se je vršila 6. redna seja mariborskega občinskega sveta, katere so se udeležili občinski svetniki v precej pičlem številu. Pred prehodom na dnevni red jc povzel besedo župan Grčar in se v vznešenem govora spominjal pokojnega dr. Ivana Tavčarja, ki ga je slikal kot za domov?no in narod velezaslužnega moža ter ga proslavljal kot v vsakem oziru tako v zasebnem kakor tudi v političnem življenju vzgled-nega moža poštanjaka. Slavil je njegove pisateljske zasluge ter pozval navzoče, da mu zakličejo trikrat: Slava! Občinski svetniki, ki so stoje sledili županovim izvajanjem, so v pnčaščenje pok. velezaslužnega dr. Tavčarja za, klicali trikrat: slava! Župan je nadalje poročal, da je bila pri pogrebu dr. Tavčarja zastopana mestna občina in obč. svet po obč. svetnikih Ivanu Rogliču in sod. svetniku dr. Muleju. V imenu občine je župan izrazil prizadeti rodbini sožalje.
Župan poroča nadalje, da so se od zadnje seje sem konstituirali razni odseki Ker je nanovo vpoklicani obč. svetnik Arko (NSS) glasom obvestila finančnega okrajnega ravnateljstva premeščen v Št. Lenart, se vpokliče na njegovo mesto kaznilniški paznik Ketec. Nato je poročal o pogojni ostavki obč. svetnika Novaka, katerega je NSS pozvala, z ozirom na spremembo njegovega političnega naziranja. naj odloži mandat. Obč. svetnik Novak izjavlja, da bo storil to, ako odobri njegovo ostavko tudi obč, svet. Obč. svetnik dr. Semec- UDS) opozarja, da za odložitev mandata ni tehtnih vzrokov, kakor jih predpisuje obč. red. Podžupan Druzovič izjavlja v imenu SSJ, da se strinja z naziranjem dr. Serneca. Obč. svetnik Roglič, predsednik kluba NSS, izjavlja, da je to naziranje s pravnega
stališča sicer neizpodbitno, vendar pa bi moral Novak čutiti moralno dolžnost, da odloži mandat. Temu stališču se je pridružil tudi dr. Leskovar (SLS). Obč. svet Novakove ostavke ni odobril. —
Nato je bilo izvoljenih za prihodnje volitve 7 cbč. svetnikov za namestnike, predsednikov volilnih odborov, nadalje 7 občinskih svetnikov za člane volilnih odborov in 7 namestnikov za nje. Oba svet je prešel nato na dnevni red. V občin, zvezo je bilo sprejetih 29 oseb. Petim učiteljicam bivšega »Töchter-heima«, ki so bile po prevratu, ko je prešel zavod v slovenske roke, odpuščene, se prizna pokojnina po službenih letih. Prošnji gradbene akcije za prepustitev treh stavbišč v skupni izmeri 1500 kvadratnih metrov za zgradbo treh stanovanjskih hiš, namenjenih kot dobitek gradbene loterije, se v načelu ugodi. Za uvedbo strojepisnih tečajev na meščanski šoli se dovoli potrebni kredit. Za kopališče se uvede nova, za 30 odstotna zvišana tarifa. — Raznim društvom se priznajo podpore: »Slovenski dijaški zadrugi« na Dunaju 2000 Din, »Svobodi« 1000 Din, »Glasbeni Matici 5000 Din, »Ljudski knjižnici« 1500 Din, »Ljudski univerzi« 1000 Din, akad. slikarju Stiplovšku se dovoli v svrho nadaljevanja študij mesečna podpora 500 Din. »Glasbeni Matici« se dovoli še izredna enkratna podpora 2000 Din. — Prošnja mestnih uslužbencev za enkratni nabavni prispevek se odkloni, ker so jim itak bile pred kratkim zvišane doklade za 50 odstotkov, — Končno se odobri še razdelitev mesta v 6 dimnikarskih okrajev in obenem tudi povišanje dimnikarske tarife za 50 odstotkov. Po II. uri zaključi župan sejo, na kar se vrši še tajna seja.
VELIKA PONEVERBA NA DUNAJU.
Dunaj, 28. febr. (K) Kakor poročajo listi, je bil na zahtevo jugosloven-ske vojaške komisije, ki bi morala prevzeti od beograjskega, na Dunaju se mudečega trgovca S t o k i č a 15.000 infan-terijskih usnjatih garnitur, aretiran imenovani trgovec, ker je odlašal z dobavo z različnimi izgovori in nazadnie pokazal od nekega Isnengija podpisano pis-
mo, glasom katerega je kupil StokiČ garniture od Isnengija. kupčija pa se smatra za razveljavljeno in nadavek 400.000 dinarjev kot zapadel ,ker kupna cena ni bila točno plačana. Stokič Je pripravil tvrdko'Mihailovič v Beogradu do tega, da mu Je dala v svrho predplačil znesek 400.000 dinarjev v gotovini in bančno garancijo 1,450.000 dinarjev na razpolago.
Iz BfGSuetitep lisljop.
— Koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske v Kranju. V nedeljo dne 4. marca popoldne ob 5. url priredi pevski zbor Glasbene Matice pod osebnim vodstvom konservatorijskega ravnatelja g. Mateja Hubada koncert v Sokolski dvorani. Matični zbor se pripelje v Kranj s poštnim vlakom ob 4.04 ter se poda takoj nato na pokopališče, kjer zapoje na pokopališča v počaščenje Prešernovega in Jenkovega spomina ter vseh, na pokopališču pokopanih blago po kolnikov dve 'nagrbbnici, dočim spregovori zborov tajnik g. i\xi Peruzzi par besedi, — Na ta Matični koncert opozarjamo občinstvo mesta Kranja m bližnje okolica
— Gospa Hilda Kramer, bivša članica dunajske ljudske opere nastopi v petek dne 2. marca ob 8. url zvečer na koncertu v Filharmonični dvorani v zvezi z g. Sowil-skim. Njen spored tvorijo arije znamenitih oper in sicer arija »Santuzze« iz »Cavalleria Rusticane«, arijo Elizabete iz »Tannhäuser«, dalje arija iz opere »Židovka« ia s Sowilskem zapoje znamenito arijo iz Verdijeve »Aide«. Gospa Kramer ima lep in zelo močan sopran. Njeno dosedanje umetniško delovanje nam vsekakor jamči za umetniški vžitek. Oba solista go. Kramer in g. So« wilskega spremlja na glasovirju operni ka» pelnik g. Lovro Malačič, ki se je v kratki dobi njegovega delovanja v Ljubljani vslcd I IVO811«	MUS»
občinstvu splošno priljubil. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in na večer koncerta od 7, ure dalje pri koncertni blagajni.
— Od danes naprej so v predprodaji r Matični knjigarni na Kongresnem trgu vstopnice za klavirski končert, katerega priredi koncertna pijanistinja in profesorica konservatorija Glasbene Matice, gdč. Marija Š vaj g ar. Sedeži so po običajnih cenah, to Je 15, 12, 10, 8 in 6 Din. Pri blagajni je dobiti tudi podroben spored.
Današnje prireditve
V	Ljubljani:
Drama: »Za pravdo in srce«. Red C. Opera: »Vrag in Katra«. Red E. Kino Matica: »Brodolomci«.
Kino Tivoli: »Dr. Mabuse, igraleer. 1. del.
Kino Ideal: »Zračna eskadrona mrtvaških glav«.
V	Maribora:
Narodno gedallšče: Schöivben'jeva drama »Ono«. Red C.
Nočna lekarniška služba r Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Prohaszka na Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra ce-
i m in Jošt jf_ So.
fiövöm«	mm%,
bimmm----j i.,, idiwi jai f liEjl i liiiiiii/ ' .in i in' ■■  . •. i.. i. i. ' ii III..I—  .......... .............. .... ...............,   ............................... ,   -......... .............
Volilni proglas
Narodne radikalu© stranke.
Ravno tako, kakor smo neupogljivo- med vsemi vojnimi izkušnjami ostal verni misli narodnega in teritorijalnoga edinstva, tako hočemo smatrati, da nam je dolžnost, da to pridobitev vztrajno čuvamo tudi na tem polju, Vsled tega hočemo nadaljevati z izdelovanjem in sklepanjem postav, katere predvideva sama ustava, in ki dosedaj še niso mogle biti izvršene, izvesti hočemo v dejanje predpise teh in drugih poprejšnjih postav, ki izvirajo iz ustave in obenem hočemo izenačiti dosedanje tako različno zakonodavstvo, ki je še v veljavi po raznih delih naše kraljevine. Nepotrebno je poudariti kako to stanje vpliva na slabo delovanje našega upravnega stroja In koliko ovira, da se ne morejo pokazati in poznati na narodnem življenju posledice osvobojenja in zedinjenja.
S tem izenačevanjem zakonov se bo ob istem času vršilo tudi veliko delo ujedinjenja države in njenega prebivalstva. A za tem bo stremelo v kolikor bo potrebno, tudi vse naše ostalo delovanje. Mi hočemo zedinje-vati in izenačevati vse ono, kar mora nam vsem biti skupno in enako, a pustiti hočemo, da ostane različno vse ono, kar more brez škode za sploš-nost služiti posebni koristi in zadovoljstvu posameznih oblasti in narodu, ki v njih živi.
Da moremo brez zmede in skrbi delati za uresničenje teh in drugih ciljev, nam je neobhodno potreben mir z našimi sosedi in z vsemi drugimi državami na svetu. Zato hočemo, ostajajoč zvesti našim sedanjim dragocenim prijateljstvom in zvezam in pogodbenim obveznostim, ki iz njih izvirajo, lojalno spoštovati pravo in legitimne interese ostalih članov mednarodne zajednice. S to našo politiko odgovarjamo mi najbolje globoki potrebi vsega našega naroda. On je bolj kot kateri drugi željen miru poleg drugih narodov tudi radi tega, ker on je v tej vojni največ trpel, kakor so nam priznali prijatelji in neprijatelji.
Toda ako hočemo, da ta zaželje-ni mir ohranimo, moramo vsakemu, kdor slabo misli, odvzeti vsako možnost, da bi se nekažnjeno mogel drzniti, da nam stori krivico in prekrši prava, ki smo jih dobili z vojno in ki so potrjena z mirovnimi pogodbami, predvsem pa da nastopi proti celokupnosti naše kraljevine. Zato hočemo ostati verni tradicijam dosedanje radikalne politike, ter hočemo skrbeti, da bo naša vojska vedno pripravljena in močna, njeni častniki, podčastniki in vojaki vedno preskrbljeni z vsemi potrebnimi sredstvi in da ohranijo nepokvarjene svoje slavne borbene lastnosti in da bodo vedno pripravljeni, da se odzovejo veselo na poziv svojega kralja in domovine, Mi smo prepričani, da nam bo taka vojska najbolje zajamčila stalni tn neizkaljeni mir na vseh mejah naše države.
Ravno tako hočemo skrbeti, da se mir in red ne skali niti v notranjosti države, da se odpravijo poslednji ostanki osebne in lastninske nesigurnosti, ki, kot posledica in izraz vojnih grozot in povojnih neredov še traja po nekaterih pokrajinah naše kraljevine.
Naslanjajoč se pri tem, kakor tudi pri vsem drugem, na sklepe radikalnih državnih konferenc z leta 1920 in 1921, hočemo predvsem najbolj skrbeti za narodno zdravje in hočemo nadaljevati delo za obnovo gospodarskega blagostanja, ki je bilo med vojno uničeno, v kolikor je sploh obstojalo po nekaterih pokrajinah, in za dviganje onih prostranih oblasti n iše države, ki so bile v tem oziru zelo zaostale. Vsa naša domovina je ;i!a cela stoletja ali ječa,ali pa raz-bejišče velikih držv, ali pa teren naših bojev za osvobojenje, tako da imamo vsepovsod vsi, posamezniki in državni ter samopravni činitelji, izredno mnogo dela, da dvignemo našo državo in v nji vse posebne kraje, do višine, na kateri se nahajajo drugi evropski narodi, ki so doslej uživali srečnejšo zgodovinsko usodo.
Delo na tem polju nam je olajšano s tem, da je naša domovina bogata na obilnih in vsakovrstnih prirodnih bogastvih, kot malo katera druga dežela na svetu. Toda ta bogastva še leže, z majhnimi izjemami, ali popolnoma neizčrpana, ali pa samo malo predelana, surova. Treba je, da se upotrebijo in predelajo, in tako dobijo večjo vrednost in ceno. Zato hočemo delati z največjo energijo, da se popravi, izpopolni in razvije nas promet, pri tem hočemo skr-beti, da od offloliko različnih pro«
metnih sistemov, ki so radi raznih tujih ciljev bili uvedeni po večini delov naše države, izdela enotni prometni sistem, ki bo služil razvoju blagostanja in vsestranskemu razvoju naše države in naroda. Iz istega nagiba hočemo braniti in podpirati in vzpodbujati vse oblike narodne proizvodnosti: poljedelstvo, živinorejo, ribarstvo, rudarstvo, trgovino, obrt in industrijo, a med industrijami v prvi vrsti ono, ki predeluje proizvode našega poljedelstva in živinoreje in ki s tem pomaga kmečkemu gospodarstvu, temu trdnemu temeli enemu kamnu celega našega gospodarskega življenja.
Napredek kmečkega gospodarstva in blagostanje kmečkega ljudstva bo vedno naša stalna skrb. Narodna radikalna stranka Srbov, Hrvate in Slovencev je nastala v Srbiji pred skoraj pol stoletjem, kot izza potreb in razmer, v katerih je takrat živel srbski kmei zapuščen in brezpraven. Po takem svojem izvoru je radikalna stranka od nekdaj imela največ srca za bolečine in potrebe najširših narodnih krogov in obenem^ je bila najvarnejši in najizrazitejši tolmač njihovih nazorov in idealov na družabnem, političnem in narodnem polju. Vsled tega je ona tudi najbolj znala pridobiti zaupanje naroda, ter ohraniti skozi več kot šdrUIe-deset let in je vedno našla odziv, kadar se je obračala, k narodu za podporo in za sodelovanje. Prenričani smo, da bo takšen odziv našla tudi po drugih oblastih naše domovine, kakor po onih krajih, kjer se ji je narod pri zadnjih volitvah tako lepo odzval, tako tudi po onih, kjer doslej še ni bilo tacega odziva. Krepka vsled takega zaupanja, povrnila bo narodu svoj dolg s tem, da bo delovala za vsestranski napredek, kakor našega kmeta, tako tudi vseh drugih slojev in vsega naroda.
Vsled tega hočemo nadaljevati izvajanje agrarne reforme, hoteč aa dobijo svojo zemljo oni poljedelci, ki je nimajo in jo zaslužijo, a obenem hočemo skrbeti, da se popravi ono, kar se je vsled naglice ali iz drugih manje pohvalnih razlogov zagrešilo pri dosedanjem delu, na škodo nravnega reda in intenzivnosti proizvodnje v državi.
Ravno tako se hočemo zavzeti, da se izpolnijo, v kolikor se še niso, obljube, katere je v kritični dobi svetovne vejne srbska vlada dala dobrovoljcem, ki so pomogli, da se do kraja izdrži in z uspehom iz-vojuje velika osvobodilna borba; kakor se hočemo tudi zavzeti, da se v potrebni meri izpolnijo opravičene želje in zahteve revnih invalidov in rodbin, ki so bile žrtve grozot minule vojne.
Sploh hočemo skrbeti za socijalno slabejše, tako da bi se vsak član naše narodne zajednice vedno zavedal, da živi v svoji rodni državi, kateri ni tuja stiska uiti enega njenih otrok. Toda ob istem času hočemo v interesu splošnega razvoja pustiti razmah privatni inicijativi na družabnem in na privatnem polju več, kakor se je pa puščalo v poslednjih štirih letih.
Kakor na teh poljih, moramo delati tudi na razvijanje narodne prosvete, pri tem pa hočemo paziti, da naši državi ohranimo njeno narodno podlago, srbsko, hrvaško in slovensko. Na tej podlagi se mora skrbno pripraviti, da se izgradi edinstvena, vsem narodnim delom skupna nacijo-nalna kultura.
Čuvajoč na ta način naše lastnosti, hočemo onim našim državljanom, ki niso naše krvi in jezika spoštovati njihovo nacijonalno individualnost. Uživajoč vse politične pravice, kakor Srbi, Hrvati in Slovenci, bodo ti državljani mogli vedno računati ne samo na svobodo pri negovanju^ svoje narodnosti, nego tudi na državno zaščito in pomoč pri tem svoiem prizadevanju.
Med drugimi načini za dviganje prosvete, hočemo tudi očistiti poduk od površnosti in razblinjenosti, ki je zavladala v šoli. Preteklo je peto leto odkar je nehala pokati puška in sedaj moramo zahtevati od Šole in od drugih prosvetnih zavodov, da dobro vrše svojo dolžnost do države in do njenih temeljnih Interesov.
Vsem priznanim verozivoveda-njem hočemo izkazovati enako zaščito, kakor jo predvideva ustava, pomagati hočemo njihovim ustanovam in služabnikom, omogočiti hočemo, da morejo lahko vršiti svoje naloge pri svojih vernikih. Toda pričakujemo, da bodo tudi vsi predstavniki različnih veroizeovedani razumeli svaio
dolžnost do države tn do njenih temeljnih interesov.
Skrbeti hočemo, da se okrepi morala med prebivalstvom in pobijati hočemo razburkane nizke nagone, ki se še vprašajo večalimanj med vsemi družabnimi sloji. V tem smislu hočemo nastopati proti vsem poskušnjam podkupovanja državnih uradnikov, kakor tudi uradnikom, ki podlegajo takim poizkusom ali jih celo sami izzivajo. Uradniški zakon bo en prvih zakonodavnih poslov nove skupščine. On ima za cilj, da dobimo pošteno, sposobno, vestno uradništvo. ki bo gmotno dobro osigurano. To urad-ništvo bo imelo nalogo, da uspešno doprinese, da bo naša država tudi po sestavu svojega uradniškega kadra resnična moderna država.
Po osnovnih načelih radikalne stranke državna uprava ne sme biti birokratska, a še manje policijska, ampak narodna in demokratska. Za to bo naša naloga skrbeti, da se v smislu ustavnih odredb mnogi deli državne uprave polagoma prenesejo z državnih organov in ustanov na sam narod in na njegove samoupravne ustanove v svobodni občini, srezu in okrožju. Vsled tega prenosa in vsled splošne svobodoumne narodne smeri in vladavine bodo postale nepotrebne mnoge dosedanje državne naprave, ki so z ene strani drage, a z druge strani ovirajo narodno svobodo in osebne in krajevne energije, ter jih bo mogoče polagoma, a vendar v kratkem času odpraviti.
S tem se bo samo ob sebi zmanjšalo preveliko število državnih uradnikov in drugih uslužbencev; a po onih napravah in uradih, ki bodo še ostali, hočemo zmanjšati preveliko število uradništva, ter ga dovesti na pravo mero, približno, kakor je bilo pred vojnami.
S tem se bodo prihranile zelo znatne vsote državnega denarja: toda mi moramo in hočemo varčevati kar najskrbneje z vsakim državnim novcem. Finančni politiki hočemo po-svetiti posebno skrb, kajti, to je od vseh državnih in narodnih vprašanj ono, ki zahteva naj hitrejše rešenje. V tem oziru nameravamo odstraniti vse ovire, ki so vsled napak poprejšnje finančne politike bile škodljive za razvijanje narodnega gospodarstva. Ako podpiramo z navedeno gospodarsko politiko okrepitev narodne proizvodnje in olajšujemo izvoz v tujino na svetovne trge, bomo povečali našo produkcijsko silo in s tem bodo povečani tudi izvori naših državnih dohodkov. Služba za pobiranje teh dohodkov mora biti bolje urejena; pred zakonodavni zbor hočemo predložiti davčno reformo, ki bo imela za cilj, da se dohodki povečajo na ta način, da razdeli državna bremena bolj pravično in sorazmerno s premožnostjo in z dohodki vsakega posameznika, in da izenači sedanje tako različne davčne sisteme po posameznih delih kraljevine. To stanje ni samo bilo škodljivo za državne finance in za mnoge državljane, ampak je bilo tudi krivično in je delalo vtis, da država ne meri z enako mero vseh svojih državljanov, nego da nekatere ljudi in nekatere pokrajine predpostavlja drugim na njihovo Škodo. S tem, da dvignemo vero v pravičnost države, bomo dvignili vero v njeno moč, zlasti pa v njeno financijsko moč. Skrbno hočemo negovati kredit naših državnih financ, izpolnjevati najtočneje vse obveznosti denarnega značaja, ki smo Hh sprejeli na se, kakor v domačem kraju, tako tudi v tujini, in skrbno se hočemo varovati novih zadolžitev pri Narodni banki z izdavanjem novih novčanic. Pričakujemo, da se bodo plodovi tega delovanja pokazali kmalu in da bodo povoljni in zanesljivi, kakor so bili tudi za časa poprejšnjih radikalnih vlad, kadar smo mogli doseči, da je izbira osebe in smer delovanja v finančnem ministrstvu odgovarjala našim nazorom za to vejo državnega življenja. Globoko smo prepričani, da nam bo to delovanje kmalu pripomoglo, da vzpostavimo ravnotežje v proračunu in da uredimo ta Mečimo državne finance.
Popolnoma se zavedamo, kako težke obveznosti sprejemamo s tem proglasom pred javnostjo; toda mi smo že od nekdaj navajeni, da dobro preudarimo besede, ki jih_ govorimo narodu, ter vedno premislimo, ali se morejo naše obljube tudi izvršiti, ali ne. Kakor smo v naših nekdanjih programih predvidevali izvršitev velikih potreb in uresničenje velikih želj, tudi idealov naroda, se je večkrat godilo, da so mnogi, ki bi drugače šli za nami, zamenjavali naše programe s praznim in ußüuiivim do*
magoštvom nekaterih drugih politikov. Zato so nas taki volilci sprejemali s sicer neopravičenim, toda vendar razumljivim nezaupanjem. Toda danes, po vsem tem, kar smo z uspehom dovršili, smemo reči, da naša preteklost jamči zadostno pred vsakim za našo iskrenost in ie obenem dokaz, da smo sposobni, da vidi izvršimo, kar mislimo in govorimo.
Pozivamo sedaj narod, da nas pooblasti voditi državo po onem potu, katerega smo predstavili in da Čuvamo, da se velika pridobitev našega pokolenja svoboda, nezavisnost in državno edinstvo — ne pokvari in ne uniči. Mnogi naši ljudje še ne vedo in se ne zavedajo, kako ogromna je ta pridobitev. Ona je največja v celi naši dosedanji zgodo-
vini. 2 njo se ne morejo uveriti niti najjasnejše pridobitve naših prednikov pod Nemanjiči, Kotromanoviči, Držislaviči.
Mi smo sedaj naznačili, kakšni so načini, da se to ohrani, razvije, spo-polni. V imenu te ohranitve in Izpopolnitve poživljam narod, aa se zbere okrog tega programa; pozivi}etn radikalce, a tudi vse druge volilce Srbe, Hrvate in Slovence, in vse druge državljane, sinove te prelepe in od Boga blagoslovljene zemlje — da vsi skupaj, kot dobri državljani, zavedno in ravnopravno presodijo o svoji in o njeni bodočnosti.
V, Beogradu, 25. februarja /923. j i ; č Nik. P. Pašte
Nal© nemškušarstvo iw volitve.
Namenoma pravimo: naše nemšku-tarstvo. To, kar v Sloveniji, razen Kočevja, predstavlja nemški element, ni pravo nemštvo. Nemškutarji so se rekrutirali iz naših vrst. »Lakota slave, blaga, vleče sleparja drugam«, je rekel Prešeren. Avstrijske vlade so podpirale narodno renegatstvo in ga plačevale z raznimi premijami Ni čudno, da so se našli v preteklosti tudi med nami ljudje, ki so se dali zlorabili in so predstavljali nam sovražni vladavini nalju-bo nemški element v naši domovini. V dneh narodne probude smo dejali temu elementu: nemškutarstvo.
Ta element se je sedaj povzpel do lastne kandidatne liste. To smatramo za skrajno predrznost, ne da bi hoteli komurkoli odrekati pravice do aktivne in pasivne volilne udeležbe. Toda v tem slučaju je stvar bistveno drugačna. Svetovna vojna je narodnostno borbo odločila v našo korist ter nam je dala nacijonalno državo. Od dneva našega osvobojenja je ugasnilo nemškutarstvu nemoralno pravo političnega obstoja. Njegovim privržencem je ostala edina pot, likvidovati svojo preteklost ter se stopiti zopet z narodom, ki so ga oni sami ali njihovi predniki zapustili v trenutku moralne slabosti.
Toda našega nemškutarstva tudi izid svetovne vojne ni izmodril. Naše nemškutarstvo se obnaša, kakor da bi bilo slepo in gluho za vse, kar se godi okoli njega ter hoče še nadalje igrati svojo frivolno vlogo. Zato si postavlja
svoje nemške kandidate in hoče potegniti s seboj v vrtinec političnega boja one resnične Nemce, ki so se priselili svoječasno k nam. Nemški doseljenci predstavljajo manjšino, naši renegati pa večino nemškega elementa med nami. Vsakemu političnemu otročaju mora biti jasno, da ta element v naši naciio-nalni državi ne pride nikdar več do veljave. Nemškutarjem bi morala velevati zdrava pamet, naj si prizadevajo živeti z državnim narodom v miru.
Nemškutarstvo je odločilo drugače. Mesto da prepusti svojim pristašem, da se udeleže volitev pri kaki obstoječi jugoslovenski stranki, ki se razlikujejo med seboj po državnopravnih, gospo«, darskih in socijalnih programih, vzdiguje nemško-nacljonalno zastavo in kliče jo* lilce pod njo v volilni boj... To izzivanje sprejemamo, in da je to izzivanje, priznavajo gotovo vsi Slovenci brez razlike strank. Nemškutarska zmaga je izključena. Jamčimo pa nerazsodnim povzročiteljem te volilne epizode, da bodo še prav bridko obžalovali svoja početje. Naj se ne boje, da naščuje-mo na nje razsajače, pred katerimi imajo itak pravo zahtevati, da jih Ščitijo državne oblasti. Imamo drugo, uspešnejše sredstvo. To je brezobziren, neusmiljen gospodarski boj. Kakor muhe brez hrane, morajo počepati ljudje, ki — dasi v Sloveniji silno redko sejani — mislijo, da smejo nekaznovano vrtati luknjo v trdni zid našega državnega nacijonalizma. Do svidenja torej — po Filipih!
Dr. Ignacij Malnerič:
in V9
Par mož v Sloveniji se je naveličalo igre liberalcev in klerikalcev, komunistov in antikristov in je prišlo do prepričanja, da je procvit države mogoč le, če se igračkanje neha in podpre najmočnejša stranka v državi, stranka moža, ki je kot eden prvih sodobnih državnikov priznan ne le od nas, ampak tudi od Francozov, Angležev In celo od Nemcev. Politika prsta v ustih in gledanja iz kota proti mizi na kateri se reže kruh za celo državno hišo, se jim je zdela abotna. Po njih mnenju bi bilo za Slovence bolje, da se vsedejo k mizi nego, da se purijo v kotu.
Pa prišel je list, ki je tako nesramno hujskal na vojsko proti Srbom, da so se celo poklicni rablji z rdečico na licih
spogledava!! in---------postavil je te
može na sramotni oder. V eni zadnjih številk našteva »Slovenec« radikalne kandidate, češ da bodo Slovenci znali oceniti te možake. S potuhnjeno zlobo piše »srbska radikalna stranka«, dobro ved6, da je njen naziv »narodna radikalna stranka«. Tako daleč smo pri svoji »svobodi« prišli da je že sramota bratiti se s Srbi, da je že srbsko ime samo na sebi nekaj zaničljivega!
Suženj je pač suženj! Ni zmožen lepega značaja in vedenja. Kakor se
^©liližsie novosti.
NAŠA KRALJEVINA.
»= Razmejitev z Romunijo. 17. febr. ie bila v zunanjem ministrstvu konferenca med pomočnikom ministrstva za zunanje posie Gavrilovičem in generalom Milojevičem vprašanju razmejitve med našo državo m Romunijo.
Tekoč računi.
NEMČIJA.
Nemški državni dolgov!. Iz, Par.iz,l Pe.j ročajo uradno:	Reparacljska komisija, ki
je imela danes dopoldne In popoldne sejo ie razpravljala o različnih vprašanjih, med temi zlasti o vprašanju razdelitve nemških predvojnih dolgov, vprašanju cenitve letaj, ki iih je dobavila Nemčija v smislu & e mirovne pogodbe, končno o vprašanju razdelitve dolgov Avstrije in Madžarske, za katere je zastavljeno omrežje Avstro-ogrske družbe državne železnice. O razdelitvi teh dolgov se ie razpravljalo že v ze sporočeni odločitvi o splošni razdelitvi fundiranih in nefundlranih dolgov Avstro-Ogrske.
ZA JUNAKE NAŠE SVOBODE.
Beograd, 28. febr. (B) Minister ver Ljuba Jovanovič je sklenil dovoliti fondu srbskega naroda v Doboju pet milijonov dinarjev kot prispevek za zgradbo grobnice, v kateri naj bodo pokopani junaki, ki so padli v bojih od
, m WU do
deramkratisem“.
klanja in hvaležno smehlja gospodarju z bičem, tako se prevzame in meče kamenje, ko mine strah. Samo malo biča, pa se bodo kosali, kdo bo udanejše metal zvonove iz zvonikov!
Poslati jim je treba samo žandarja, da jim bo gledal v lonec in — oči jim bodo rosile hvaležnosti, da jim ne prevrne kropa.
Bolj se menda še nikjer ni zlorazla-gal in zlorabljaj pojem »svoboda« in »demokratizem« kot pri nas. Pod prvim razumejo naši tiči — privilegij za vse lopovščine, pod drugim pa — barabon-stvo. — Pa ne samo neukež, ki je ubijal in palil soseda in, ko se mu je to ustavilo, začudeno vprašal, če ni proglašena »svoboda«, celo nekateri naši »boljši« ljudje mislijo, da pokažejo »svobo do« najlepše, če udarijo s krampi ho koreninah države, a »demokratizem«,
čo čikajo v cerkvi med mašo.---
Taki »državljani« se čudijo, če ne more država naprej, ko pijanec svojim nepokornim nogam.
Zadnji čas je^ da se brez straha preti očitkom nazadnjaštva m absolutizma z loparjem topne po teh pungrčih in z energično roko priveže nagobčnik na preširoka ustal
Tehoži računi.
»Tabor« In žumallstlčna dostojnost.
Mariborski »Tabor« le padel glede tona Pisave tako globoko, da že konkurira s »Stražo», ki jo dn-vno obmetava z očitki O žurnalističnem prostaštvu. 46. številka tega demokratskega »vicereptllčka« je napol-riena s tako ogabnimi podtikanji, da bi se Uh sramoval priobčiti vsak kmetski tednik. In to naj bo luč, ki naj sveti naši inteligenci ob kažipotih lavnega življenja? To, kar uganjajo gospodje taboriti v svojem trobilu, je že od silei Kaj pa hočejo pravzaprav povedati s sledečim, vsekakor zelo značilnuu stavkom: »Storimo vsi svojo dolžnost, da ne bodo v Sloveniji zavladale čisto navadne politične k...!« Daleč le zabredla demokratska »publicistika«. 18. marca bo sloven-sko ljudstvo dalo primeren odgovor. Nočemo zagovarjati »Straže«, ki trikrat na teden polni svoje stolpce z raznovrstnimi napadi, take svinjarije, kakor jo je objavil »Tabor«, pa še ni prinesla. To bodi resnici na liubo povedano Ce pa želijo gospodje okoli »najbolj informiranega dnevnika« videti nekaj uskoških profilov v demokratski stranki, jim Prav radI postrežemo.
SVETOVNI LETALSKI REKORD
Cherbourg, 27. febr. (K) Letalec Maneyrol je preletel z letalom brez motorja osem kilometrov v ravni črti in s tem dosegel distančui svetovni rekord
Stran v\
»JUTRANJE NOVOSTI.«
Štev. 27.
Dnevu® novosti.
— Jngoslovensko odlikovanje Jos. Ho-lečkn. Iz Beograda poročajo: Kralj Aleksander je podpisal ukaz, s katerim podeljuje Josipu Holečku, češkoslovaškemu književniku in novinarju ter velikemu prijatelju našega naroda, red sv. Save I. razreda.
—	»Slovenca« za ušesa. Zadnje čase objavlja »Slovenec« nesramne in lažniive vesti o Narodni radikalni stranki, hujska proti edinstvu države in piše v tonu, ki bi se ga moral sramovati vsak inteligent, kaj šele duhovnik. Obenem pa se trka na prsa, češ: kdo nam pa kaj more! Gospodje okoli »Slovenca« se obnašajo, kakor da bi bili že pozabili na predvoju in vojne čase, ko je »Slovenec« pozival nezavedno maso na boj proti Srbom in povzdigoval v deveta nebesa razne habsburške krvoloke. Da mu osvežimo spomin, pričnemo priobčevati »Dokumente Iz Črne dobe denuncljanstva«, ki bodo Jasno osvetlili »Slovenčevo« prošlost, na kateri temelji njegova protisrbska sedanjost.
—	»Jutrovci« in načelnost. Ljubljansko »Jutro« spada med one reptile, ki najhujše obsojajo žurnalistično zaplotništvo proti politično eksponiranim osebam. Koliko hrupa je bilo v »Jutrovih* stolpcih radi večalimanj okusnih osebnih napadov v »Straži« in sličnih glasilih! Prinašalo je v dobi kislih kumaric dolgovezne uvodnike (programatične vsebine), v katerih se je člankar obupno zgražal nad metodami politične borbe, ki jemljejo posamezniku ugled. Ce si ogledamo zadnjo številko tega glasila, vidimo, da »jutrovci «ne poznajo nobene načelnosti več. Sedaj so se spravili nad delavskega voditelja Nachtigala. In to jim še ni dovelj! Sedaj jim je napoti nekdr pri Obratnem ravnateljstvu južne železnice. Stavimo, da bi proslavljali Nachtigala, če bi demokratom ponudil svojo podporo. Kar se pa tiče obr. ravnateljstva odnosno »drugega ravnatelja ki povzdiguje Nachtigalove zasluge« za koristi delavstva brez obzira na narodnost, naj se gospodje okoli »Jutra« nikar preveč ne razburjajo. Potrdilo, ki ga je dobil omenjeni gospod od drugega ravnatelja, je uraden dokument, ki ni bil izsiljen ne od zgoraj, ne od spodaj. G. Nachtigal ga je dobil šele na izrecno In celo energično zahtevo. O kaki »naklonjenosti«, katero bi »jutrovci« V tem slučaju radi iskonstruirali, tu ni govora. To je perfidna kampanja, ki jo goni «lepa politična strast.
— Bordelski žargon demokratskih glasi! Je pričel presedati velikemu delu naše javnosti »Tabor« se ukvarja s »političnimi k...«, »Jutrd« pa za izmišljene »nemško-radikalno paktiranje« ne najde boljše prispodobe, kakor: »ostudna nacijonalna prostitucija«. Daleč ste prišli, gospodje, v strasti, ki bo razjedla vaše bolne ambicije!
— Demokratski »poštenjakovlči« pri »Taboru«. Že del) časa opažamo, da »planka« mariborski »Tabor« vse važne notice in druge članke iz »Jutranjih Novosti«. Zgodilo se je, da je »Tabor« kratkomalo »preplon-kal« skoraj ves stolpec iz naših dnevnih novosti. Zlasti so mu všeč dnevne novosti iz Beograda In Srbije, kar bi pomenilo, da so gospodje pri »Taboru« nepismeni v cirilici. Ako želijo, jim navedemo dneve in številke! Kakor hitro dospejo »Jutranje Novosti« v Maribor, planejo nanje in Iz njih kot pravi »Poštenjakovlči in gentlemani seve brez navedbe vira« napolnijo svoj listič...
— Brzojavne in telefonske pristojbine v Inozemskem prometu v razmerju 1 frank»«
dinarjev. Počen ši s 15. februarjem t. 1. J® kot enakovrednost franku določenih 20 Wvajset) dinarjev. Od tega dne se mora ?orei plačevati pri vseh inozemskih brzo-In telefonskih pristojbinah za vsak
dSsk! ve1javianka dvaisetkratnl znesek v
nam piäei°: Da oživo-tvorfjo s °j® delovanje na polju narodne vzgoje In kulture so na inicijativo stavbnega odseka »Sokola« v Hrasniku sklenila po več n vsa narodna društva, postaviti si «voj lastni dom: v ta namen se je ustanovil »konzorcij za zgradbo narodnega doma v Hrastniku«. Doslej so priglasili pristop-»Sokol«, »Glasbeno društvo«, »Narodna čitalnica«, moška In ženska podružnica »Sv. Cirila in Metoda« in »Strelski klub«; pričakovati pa Je, da pristopijo tudi še ostala društva. Konzorcij je začel takoj poslovati. Zemljišče za bodoči Narodni dom je podarila ga. Sentjurčeva, nadalje je kup!! konzorcij materijal stare podrte šole; primoran pa bo, pričeti v kratkem z nabiralno akcijo ter apeliramo na vso napredno javnost, da podpira to akcijo, katere končni cilj je, potom prosvetnega Cela širiti narodno zavest ter «treti moč pogubonosnega rimskega klerikalizma.
— Mariborske vesti. Z ozirom na pro-slavp skladatelja g. Viktorja Parme je bil občni zbor Slovenskega trgovskega društva preložen na soboto, dne 10. marca t l. Mati soproge tukajšnjega trgovca Welxla in soproge višieea šolskega nadzornika dr. Poljane^ J Barbara Trampuš, Je včeraj u m r 1 starosti 75 let - V nedeljo 4. marca t. 1. Ie v/» v dvorani okrajnega zastopa Predavani* kmetijske podružnice za Maribor Predaval bo višji živlnozdravnik Pirnat o' važnosti perotninoreje v Jugoslaviji — v petek ob 12.30 predava g. profesor Gabriial Majcen na ljudski univerzi o T} pakah In pogreških slovenskega jezika v govoru In pisavi. — Mestno kopališče objavlja, da ostanejo parne kopelji zaradi Popravila do 8. marca zaprte. V ostalem bo v kopališču ta teden le kadna kopelj odprta. — Dne 2. marca ob 8 .uri zvečer bo tojela v Narodnem domu ga. Zofija Boršt-n*kova dramatični večer, j-,"-. Nepošten organist Mariborsko sodišče tatvi odil° organista Ludvika Pečnika radi stan?«.113 »tiri mesece ječe. Organist je tamošnV v župnišču pri sv. Urbanu In je SS) iS^nu župniku . Josipu Paniču ukradel ske Posaiii ^azen tega je kot blagajnik Ijud-
—	ReilU06 Poneveril 570 kron.
ukaz. do tly,ran general Kralj je podpisa TerzičT ° ki iierum se reaktivira general
«“.d, i”	^
«htrstvo^er je nM°ok?t“o\sem odd^kom ^da
zahteval nov kredit se 5taprej
— Smrt radikalnega kandidata V Zn v-
awata za L okraj.
—■ Število ujetnikov. Po statistiki minl-«crstva za notranje zadeve se je od preobrata pa do danes vrnilo Iz ruskega in itaü. «jBjjto«* ujetništva 23.150 aašiu državija-
— Razpis zdravniških služb. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje 5 zdravniških služb in sicer 2 službi za splošno medicino pri poslovalnici v Ljubljani, 2 služb: za splošno medicino pri poslovalnici v Ptuju ter službo zdravnika za splošno medicino s posebnim ozirom na kirurgijo pri poslovalnici v Mariboru. — Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
— Zdravniška preiskava uslužbencev. Zdravstveni odsek v Ljubljani je ukinil preiskovanje v celjskih javnih lokalih nastavljenega ženskega osobja. Državni ambula-torij v Celju bo preiskal samo one osebe, Id to izrecno žele.
— Brzojav iz Črnomlja. Na črnomaljskih cestah se je baje zgodila velika nesreča. Več sejmarjev, med njimi tudi'neki g. Pucelj, se je zagvozdiio v razorane kolesnice, da ne morejo ne sem, ne tja. Nekaj so jih baje že potegnili s kravami na vlak iz blata, nekaj jih še čepi po cestah. Consules (gradbeni oddelek) ad lopataš!
— Slovesen pogreb. Nižje Ptuja, blizu vasi Markovci je vrgla Drava na obal lepo oblečenega utopljenca. Neki lovec, ki je truplo zapazil, je javil zadevo bližnji orožniški postaji in slednja ptujskemu magistratu. V nedeljo zjutrai je odšel sprevod z mrtvaškim vozom iz Ptuja v Markovce in od tam na obrežje, da bi odpeljali utopljenca. Ko so ga pa vzdignili, so opazili, da je bil ta fino oblečen mož v rokovicah iz — slame. Baje so ga vrgli Ptujčani sami v Dravo, po neki pustni maškaradi Ljudje naj si utopljence bolje ogledajo, da ne bo več sličnih smešnih poti in nepotrebnih stroškov.
— Smolo Je Ime! neznan vlomilec, ki je vlomil v prostore »Športne Zveze« v Ljubljani Pregnal ga je namreč hišnik, Id ga je pravočasno zapazil
— Policijski dnevnik. Nekdo je vlomil v stanovanje čevljarja Jožeta Vidmarja v Ljubljani ter mu odnesel nekaj parov čevljev. Zasebnemu uradniku Jadranu je biia ukradena suknja. Dva storilca sta pokradla iz stanovanja Vincenca Marinčeta nekaj dragocenosti in denarja. Škoda znaša 36.000 kron. Eenega vlomilca je policija že prijela, za drugm pa pridno stika. — Rudniškemu blagajniku Juriju Terpotcu v Zagorju je bil ukraden povečevalni aparat in precej slik. — Posestniku Gale+u v Zg. Šiški je nekdo odnesel koso za slamoreznico — Nekaj obleke je bilo ukradene Antonu Koniču v Ljubljani. •— V Zadružni gospodarski banki v Ljubljani ste bili ukradeni dve preprogi.
— Odmevi iz vojne. Državno pravdni-štvo v Mitroviči je vložilo proti bivšemu žandarmerijskemu nadporočniku Grčeviču tožbo radi večkratne zlorabe uradne oblasti in grdega ravnanja s Srbi med vojno. Kazenski proces bo vodilo osiješko sodišče.
— Obsojen splitski atentator. Pred nekaj časom je vrgel Stevan Suič bombo v uredništvo lista »Nove Dobe«, ki je težko poškodovala uradnico Bonačič. Na podlag! krivdoreka porotnikov je bil obsojen na 12 letno ječo.
— Najdeno truplo novorojenke. Iz jeza Ljubljanice v Fužinah so potegnili truplo novorojenke, ki je moralo hiti v vodi le par
— Najden mrtvec. V Peklu pri Poljčanah so našli truplo nekega neznanega moškega, ur.
Po njegovi zunanjosti sodeč gre za okoli 35 let starega delavca. Ker so ga 6 dni prej videli v neki gostilni In opazili, da ni bil baš pri zdravi pameti, domnevajo, da je v pijanem stanju zabredel na njivo, tam obležal in zmrznil.
— Tatvina v vlaku. Neznan zlikovec je med vožnjo iz Beograda v Zagreb ukradel ravnatelju bukareškega lista »Curentul Ar-telor« precej denarja. Tat je izkoristil ravnateljevo spanje in mu je prerezal telovnik na desni strani ter na ta način zmaknil listnico.
— Za jedan časak radosti. V neki sarajevski kavarni je sedela gospa S. K, V kavarno je prišel tudi tuzlanski prota in sl naročil nekaj okrepčila. Ko ga je gospa opazila, je prisedla k njemu in ga prosila za neke dokumente. Prota je bil zelo vljuden in Jo je povabil s seboj v urad. Njej pa se pot ni ljubila in prota je odšel sam. Toda kmalu se je vrnil in jo Icončno pregovoril, da je Sla z njjm. Sedaj pa ga gospa toži, da jo je hotel prota posiliti. On se zagovarja, da je bila ženska pijana in da je baš obratno ona PnC? t objemati nekega slugo, ki je prišel v urad. Izpoved sluge pa se s tem ne strinja. Preiskava se še nadaljuje.
— Nepošten uradnik. Pr! Savezu agrar-ne,	v Skoplju je bil uslužben kot
tajnik Melhijor Drljevič. Osumljen je bil, da je poneveril J 30.000 dinarjev iz društvene blagajne. Na njegovem domu je našla policija 20 novih oblek, 50 parov čevljev in veliko množino najfinejšega sukna, za moške obleke. Poleg njega je bil aretiran tudi trgovec Jeličič in tipkarica Krstičeva, za katero je vesten tajnik izdal 30.000 dinarjev.
— Kino Matica predvaja od 1. do 4. marca velezanlmiv film »Brodolomci med Kanibali« s poučnimi slikami iz kanibalskih otokov. Fiim je poln dogodkov, ki so jih doživeli brodolomci med divjimi Kanibali noše, šege in navade, katere vidimo v lepih naravnih slikah. Zelo zanimiv je Jov na tigra. Ob 5. do S. marca »Svetovni dogodki«.
— Kino Tivoli. »Dr. Marbušse. igralec«, ’ilmska pustolovščina v treh epohah. Vče-aj ob 2. uri popoldan se je vršila v kino rivoli posebna predstava za novinarje iubljanskih listov. Predvaja! se je film dr, uarbusse, igralec. Sujet filma je izredno za-dmiv, režija pa nadkriljuje vse pričakovane. Dejanje je silno napeto, scenerije so taravnost razkošne. Fiim prikazuje vele-nestno življenje v Švici, ter nam v izredno 'fjf.tfm slikah predočuje propalost v naj-usjin družabnih krogih. Igralska strast, po-P® mamonu in rafiniranost notornih ocincev se zliva v tem filmu v harmonič-Tr,,J°to- Fhm i® mojstrsko delo režije In lrir*h?i,Unietnosti- Ker je ta film razvajeno ^liko rad vse očaral in povzro-«1«° nveripTit naVaL na tamkajšnje biografe, b.odo Presenetile te pred-Mališča na razva eneiSega posetnika kino-
Iz društvenega življenja.
k-ušfvo »Soča« razpošilja te dni vsem 1 - ki niso še poravnali članarine z” J22 — izpolnjene položnice. Prizadeti nošeni da takoj po prejemu položnice ) članarino pri najbližjem poštnem ali pa pri društvenem blagajniku g. ju. Gledališka ul. 7/HI. Člani, ki bi ne rali svojih zaostankov do konca raar-„ se jih bo brez aadajjassa črta&.
PollH£na zmeda v novomeškem
©teaia.
Demokrati, samostojnežl in klerikalci skupni sovražniki Srbstva te ureditve notranjih razmer.
Novo mesto, 28. febr.
V nedeljo 25. februarja se je vršil v tukajšnjem Narodnem domu shod demokratske stranke, na katerem je poročal prof. Reisner. Zbranim zborovalcem je obljubljal deveta nebesa, na koncu pa ni pozabil apelirati na volilce, naj volijo »velikopotezno« demokratsko stranko. Seveda si ni mogel kaj, da ne bi udaril po radikalni stranki, ki se mu zdi silno nevarna. Z isto vnemo kakor demokrati, so se vrgli na radikalno stranko tudi tukajšnji samostojnežl. O inž. Vedernjaku, ki tiči v mariborskih zaporih, pripovedujejo čisto neženira-no, da je postal pri napadu na Cirilovo tisakroo žrtev — radikalne stranke, to pa zato, ker ni hotel prevzeti tajništva radikalne stranke v Mariboru! Večje bedarije si sploh ni mogoče misliti, in vendar jo prodajajo samostojni veljaki celo v zadnjem »Kmetijskem listu«.
Strah pred radikalno stranko, ki je bila v Sloveniji ustanovljena šele pred mesecem dni, je tudi pri samostojnežih in ne samo pri klerikalcih in demokratih tako velik, da so pričeli pošiljati od vasi do vasi agitatorje, ki trobijo o izgubah, ki so zadele Slovenijo vsled tega, ke rso radikalci na vladi. Pomislite, odkar ni več Pucelj poljedelski minister, ne dobiva Slovenija nič več dohodkov od razredne loterije, ta preklicana radikalna stranka je celo razpustila žrebčarno na Selu pri Ljubljani! In kmetje že zopet kimajo, Češ saj bo menda res tako! Obrtniki, včlanjeni pri samostojni Obrtni zvezi pa govorijo, češ le naj pride še enkrat minister Zupanič v Novo mesto, jih bo že slišal, sicer pa smo mu že precej povedali, ko je bil prvikrat tu. Razglašajo, da je radikalna stranka najpomembnejša v državi, da poleg nje male strančice sploh ne pridejo v poštev, čemu pa se gospodje okoli nje toliko trudijo razširiti jo tudi v Sloveniji? Samostojna kmečka stranka je najbolj opasna sovražnica klerikalne stranke, katero moramo uničiti. Zato pa, klerikalni lažniki, pridite 12. marca ob 10. uri dopoldne na shod v Novo mesto, na katerem bo poročal minister Pucelj! Tu ponovite vse svoje trditve proti naši stranki, vi, profesorji Sušniki, Gorjanci, Česniki, Radeščiri, Mundeti, mi pa vam bomo odgovarjali, da bo joj!
Tako pa ne govorijo morda neuki ljudje, temveč takozvani inteligenti, ki ne zapopadejo, kako smešni so v svojih trditvah in kako je vzvišena nad njihovimi očitki radikalna stranka. Ti ljudje naj kar lepo premislijo, da trpi ves državni aparat ravno zaradi tega, ker vidijo vse stranke brez izjeme svoj cilj edinole v borbi z ostalimi strankami in ne v zidanju državnih stanlc. S strančicami s tako malenkostnim obzorjem se je morala boriti radikalna stranka, ki je dovršila ogromno delo že z aktom osvobojen ja izpod avstro-ogr-skega jarma ob času razsula, že ves čas od zasedanja jugosl. narodne skupščine, sicer bi bili njeni uspehi vse večji, kakor pa so faktično. Vzemimo n. pr. samo dogodke zadnjih dni! Radikalna stranka je dosegla, da smo uredili svoje razmerje z avstrijsko republiko, s katero moramo živeti v miru in redu, če hočemo, da se bo jugosl. država gospodarsko dvignila. Takoj so zagnali zlasti demokrati velik krik in hrup, češ radikalna stranka nas prodaja, Seipel se veselo vrača na Dunaj na račun naših gospodarskih in narodnih interesov! Treba pa je pomisliti, da je niso mogli ovirati pri njenem delu, ker je na vladi le radikalna stranka, in to je dobro, sicer bi najbrž še vedno ne bila rešena vprašanja z Avstrijo, ki so za nas življen-skega pomena.
Politična razcepljenost razjeda naš državni organizem, zato pa ne moremo nilcamor naprej. Radikalna stranka skuša iziti iz volilnega boja kot daleko najmočnejša politična stranka v državi, da bo lahko zmagonosno vodila državno ladjo. Njej ni postulat razsežnost stranke, temveč sreča in blaginja celokupnega ljudstva, bivajočega v Itralje-vini. Razumljivo je, da je tedaj vzvišena nad obrekovanji sovražnih ji političnih strank, ki hočejo ribariti v kalnem, pa razglašajo tudi v novomeškem okrožju, da je radikalna stranka šla na Hm avstrijski republiki ter da je slepo podpisala pogodbe o sekvestrih, prometu, carini, šolstvu, Poslaništvih, bosanskih podjetjih, rudnikih, dolgovih itd., pri čemer so šle v nič velikanske vsote narodnega premoženja. Vsa ta podla obrekovanja dokazujejo, da skušajo vse politične stranke v Sloveniji očrniti radikalno stranko vsaj pri na-cijonalno čutečih ljudeh. V resnici vidimo, da se zvesto drži demokratov »Or-juna«, njihova najnovejša podružnica, vendar pa bomo videli 18. marca, da zastonj!
Tebe, ljudstvo, pozivamo, da tudi v poslednjem trenutku dobro premisli, kata*! straaU bo« rasa dna oddalo »ved
glas! Mala stranka ne bo mogla v narodni skupščini ničesar doseči, ker ne bo imela moči, pač pa bo mogla vse doseči radikalna stranka, katere cilji in smernice so jasno izražene ne samo v njenem programu, temveč predvsem v njenem delovanju.
Ifeltai siseöl
starke.
V nedeljo dne 25. febr. je imela Narodna radikalna stranka na Maver-lenu, v prijaznih goricah nad Črnomljem, nad vse pričakovanje sijajen volilni shod:
Srezki kandidat g. dr. Ignac Mal -nerič je v globoko premišljenem govoru razvil program in jasno pokazal smernice NRS. Njegov namestnik g. Miler je krepko in jedrnato podprl predgovornika tako, da sta oba žela burno pritrjevanje in navdušene živijo-klice. Tako lepih, pametnih in patrijo-tičnih besed še niso slišale naše gorice. Opomin govornikov, da nehajmo z bedasto igro liberalec-klerikalec-komu-nist-antikrist, da podprimo najmočnejšo stranko, če hočemo, da pride država do mirnega dela in tako do napredka, da dajmo državi lojalnost in mirno delo, če hočemo podpore in pravičnosti od nje, je vzbudil občo pozornost in navdušenje. Do zdaj so nas naši krivi preroki učili le — boja in sovraštva, zdaj smo čuli prvič besede miru, državljanske sloge in ljubezni. Do zdaj so nas učili le od države zahtevati, njej pa ničesar dati, zdaj smo izvedeli, da moramo tudi mi državi dati — pred vsem — mir in složno delo. Najbolj nam je dopadlo, da niso govorniki metali strupa in fraz okoli sebe, ne žonglirali z avtonomijo in republiko, ne povdarjali samo interesov posameznega stana, hujskajoč ga na drugega, ampak označili NRS kot stranko vseh slojev: malega kmeta, malega obrtnika in uradnika. — Vedoč, da se tiči lovijo s tiči istega perja in iste iste sorte, so postavile druge stranke kandidate — kričače iste sorte in istega perja z volilci, ki jih naj nalovijo, ako-ravno jih bi v slučaju izvolitve treba še nabrže čitati in brati učiti. NRS nam je postavila srezkega kandidata in namestnika po izobrazbi i znanju gospoda, po rodu in srcu — kmeta. K sijaju shoda je veliko prispevala obče priljubljena in spoštovana stara korenina Janko Puhek, namestnik kandidata za kamniško-litijski srez. Gmotno pa je shod podprl eden naših najboljših vinogradnikov Ignac Miler, Id je dal voz s pincgavci na razpolago. Notorično so namreč naše ceste tako razoran e, da navadni konji več voza iz blata ne potegnejo. Višek navdušenja je bil dosežen, ko je izpregovoril mož-veljak Franc Jaklič izmed volilcev, ki je izjavil, da bo cela gora nastopila zvesto za državo in NRS. Uprav ganljivo je bilo videti stare može, ki so na shod prišli še kot verni pristaši SLS, a po shodu s solzami v očeh izprevideli svo jo zmoto in našli — stranko: državljanske sloge, miru in ljubezni.
BopiteL
— Iz Sodražice, Ceni. gosp. urednik! V 18. in 21. številld »Jutranjih Novosti« smo čitali, da bodo v kratkem pričeli z delom na kočevskih železniških progah. Čudimo se, da nikdo ne omenja prepotrebne trase Ra-kek-RIbnica, ki bi morala voditi čez Sodra-ško dolino. Odcepitev proge (pri Žlebiču) proti Sodražici odnosno Rakeku jfe nujna gospodarska zahteva. Promet bi bil osiguran, če bi se najpoprej zgradila dovlačnica do Sodražice. Letni promet z lesom na tej progi bi znašal kakih 2000 vagonov na leto. To bi v marsičem koristilo naši pokrajini. Gospodarski krogi in oblasti naj bi razmišlja» o tem načrtu, ki je vreden vsega uva-ževanja.	Eden iz Sodražice.
— Ptuj. Tu se je ustanovila »Orjuna«. Zborovanje je bik) — kljub reklami — dokaj pičlo obiskano. Dobra polovica zborovalcev, bi» so radovedneži — pristaši različnih političnih stranic. Upisal se Izmed slednjih ni nihče, izvzemši JDSarjev. Po daljšem cincanju je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik g. Orožen, lekarnar, odborniki:	dr. Fr. Šalamun, Sagadin, mizar,
Princ, davčni uradnik, Avgust Peček, Mirko Majcen in Komac, učite!» ter Avgust Kraigher, steklar. Da je »Orjuna« v Ptuju »aktivna«, o tem smo poroča» že zadnjič-Izpopolnimo naj še v toliko, da se Je udeležil nemškega plesa »Tanz auf der Alm« g. Kraigher ter tam pridno delal zgago. Nemci so mu bili zato zelo »hvaležni«. Povabi» so ga na »Frühschoppen« v gostilno »Judcnnacel«, kjer Je z njimi popeval tudi nemške bojne pesmi.
^@¥©stS Ig Prii??©rskfe.
— Fašisiovske metode. V Pulju so se vršile volitve v notranjo komisijo arzenala. Pri volitvah so kljut teoriji propadli fašisti. Drugi dan pa so fašisti obkolili arzenal in so dovolili vstop samo delavcem — fašistom. Okoli 1500 delavcev je ostalo brez dela.
— Nova Italijanska šola. Po Solkanu zbirajo Italijani 15 italijanskih otrok, da bi mogli otvoriti Italijansko šolo. V nedeljo je bila z velikim pompom otvorjena šola v Kanalu.
— Mareziganskl proces. Žalostna pravda se bliža svojemu koncu. V soboto je govoril državni pravdnik in za njim še en zagovornik. Sodba bo izrečena v petek a» soboto. Razpravi prisostvuje številno občinstvo, ki nestrpno pričakuje izida.
— Splošno slov žensko društvo v Gorici, ki pridno deluje, priredi tečaj za »krojenja in šivanje«. Razen tega se vrši pri 1 društva pouk francoščina.
ü®ip@€iarsty©
OBNOVA RUSKEGA POLJEDELSTVA.
Poljedelska produkcija v Rusiji je v zadnjih letih padla na silno nizek nivo, deloma radi odprave veleposestev, ki so bila najracijonelnejša gospodarstva, deloma vsled pomanjkanja, poljedelskih strojev, orodja etc., deloma vsled drugih vzrokov. Sovjetska vlada se je precej časa trudila, da obnovi rusko poljedelstvo ter je v zadnjem času že tudi dosegla nekaj uspehov.
Za povzdigo kmetijstva se poslužuje sovjetska vlada najrazličnejših sredstev. V ta namen bo služila pred vsem »vseruska razstava za poljedelstvo in hišno industrijo« meseca avgusta tekočega leta. Te razstave se bodo lahko udeležile vse države, s katerimi je Rusija sklenila trgovinske pogodbe.
Znano je, da skuša sovjetska vlada ne samo podžigati energijo ustvarjanja na polju trgovine in industrije, temveč tudi s pomočjo zapadne industrije racijonelno izkoriščati bogate zaklade ruske zemlje. V ta namen sl prizadeva, pritegniti velike inozemske organizacije za veiikopoiezno racijonelno obdelovanje zemlje Naš list je že poročal v svoji 10. številki v članku o prodiranju inozemskega kapitala v Rusijo, da je Rusija sklenila s firmo Krupp pogodbo, po kateri dobi ta tvrdka v Donski guberniji 25 tisoč desjatl opustošenega polja, da ga izpremeni v dogovorjenem času v plo-dovltno zemljo. Nadalje smo v isti številki poročali o pogodbi sovjetske vlade s »Kalifornijsko komuno« zvezo ameriških poljedelcev, ki je dobila 1000 deejatln zemlje tudi v Donski guberniji za 24 let v najem, -t-Semkaj spada tudi pogodba z judovsko kolonizacijsko družbo »Eko«, ki se je zavezala, da bo razlagala na kredit judovske poljedelske kolonije s semenjem ter z živim in neživim inventarjem.
Za obnovo poljedelstva v ozemlju Volge in v Ukrajini je stavila organizacija »Nansen« na razpolago agronomsko šolano osebje, traktorje, stroje in gnojila.
Poleg tega je ruska sovjetska vlada spoznala važnost lastne produkcije modernega poljedelskega-orodja, ki se že izdeluje v velikem stilu. Kolikor pa lastna produkcija ne zadostuje, nakupijo v inozemstvu. Ti nakupi so dosegli že prav znatne vsote.
Rusija se že po teh kratkih poskusih obnove pripravlja, da zopet zavzame vodilno in odločilno pozicijo med izvozniki žita. Sicer izgleda, kakor da je prizadevanje ruske vlade, pospešiti izvoz žita preuranjeno, vendar zelo ugodno vpliva na na-daljni napredek poljedelstva in na stopnjevanje njegove produktivnosti kajti vsled izvoza se dvigajo žitne cene in to zopet podžiga poljedelca k Intenzivnejšemu obdelovanju polja.
Iz tega je videti je Rusija na najboljšem potu, da zopet postane žitnica Evrope. In najbrže ne bo dolgo, ko bo to tudi postala.
INDUSTRIJA.
X Sladkorno tržišče Severoamerlšklh Združenih držav. Sladkor se je podražil od 57 na 100 poinov.
X Izvoz žitaric iz Argentlnije. Mesec»
januarja je znašal izvoz žitaric iz Argentl-nije 904.318 ton proti 558.034 ton meseca Januarja leta 1921.
POLJEDELJSTVO.
X Posojilo vinogradnikom v Madžarski.
Poslanci skupine v madžarskem parlamenta so zahtevali od finančnega ministra posolilo za lastnike vinogradnikov v znesku poldruge milijarde m. kron. Za ta znesek naj vlada po tej zahtevi že sedaj nafcipi za vinogradništvo potrebno modro galico in ogljikov sulfat. Ta predujem je tem potrebnejši, ker vinogradniki niso mogli letošnjega vina prodati, vsled česar »m tudi primanjkuje potrebnih sredstev za nadaljevanje vinorejc.
DENARSTVO.
X Nemško devizno posojilo. V Nemčiji j nameravajo izdati posojilo 50 milijonov do-j larjev. Posojilo se bo vplačalo v inozemskih j devizah ali bankovcih.
X Uvedba zlate valute v Avstriil. Guverner federalne banke je izjavil, da zavisi izplačevanje v zlatf valuti v Avstriji od britanske vlade. Po njegovem mnenju bo v Avstriji kmalu zopet uvedena zlata valuta.
Sorzna p©r©liia,
Zagreb, 28. febr. Devize: Dunaj 0.14525—0.146, Berlin 0.4575—0.47, Budimpešta 3.45—3.50, Bukarešta 48—49, Italija 491—492-50, London 484—485.50, New York kabel 103—103.50, ček 101.50—102.50, Pariz 628—630, Praga 307—308, Švica 1935— 1940, Varšava 0.20—0.235. Valute: Dolarji 99—99.75, avstr, krone 0-1425—0.145, madžarske krone 0—3.25, švicarski franki 0—1935, lire 482.50—485.
Zagreb, 28. febr. (Priv.) Devize: New York 101.75—102.50, Pariz 626-630, Švica 19.35—19.40, London 485—485.50, Dunaj 14.525—14.60, Praga 3.75—3.78, Budimpešta 3.50—3.55, Italija 4.91-4.925, Berlin 45.75—47. — Valute: Dolarji 99—0. ,
Beograd, 28. febr. Devize: Bukarešta 48—49, Berlin 0.46—0.47, Budimpešta
3.50—	3.55, Solun 115—116, Praga 307—310, Ženeva 1940—1950, Pariz 630—635, New York 101—103.40, London 484—485, Milan 493—500. Valute: Dolarji 101—102.
Curih, 28. febr. Otvoritev: Berlin 2.35, Holandija 210.75, New York 53250, London 25.07, Pariz 32.65, Milan 25.65, Praga 15.775, Budimpešta 18, Zagreb 5.125, Bukarešta 2.57, Sofija 3.10, Varšava 1.05, Dunaj 74.75, avstrijske krone 75.
Curih, 28. febr. Zaključek: Berlin 2.37, Holandija 211, New York 532-50, London 25.08, Pariz 32.40, Milan 25.62, Praga 15.80, Budimpešta 18, Zagreb 5.125, Bukarešta 2.45, Sofija 3.10, Varšava 1.05, Dunaj 74.75, avstrijske krone 75.
Praga, 28. febr. Dunaj 4.675. Berlin 14.875, Rim 165.25, avstrijske krone 4.65, lire 166.25, Budimpešta 115.50, Pariz 209.25, London 160.875, New York 34.10, Curih 642.75, Beograd 33.875.
Dunaj, 28. febr. Devize: Beograd 684—686, Berlin 3.15—3.25, Budimpešta 23.70—23.80, London 334.800—335.400, Milan 3416—3424. New York 71.075—71.225, Pariz 4339—4351, Praga 2107—2113, Sofija
414.50—	415.50, Curih 13.345—13.375.	—
Valute: Dolar» 71.000—71.300, levi 393 —397, nemške marke 3,15—3.45, angl. funti 333.100—334.100, franc, franki 4280—4310, Ure 3382.50—3397.50, jugoslovanski dinarji 679—683, le» 321—323, švicarski franki 13.250—13.310, češkoslovaške krone 2090 —2100, madžarske krone 17.90—18.10.
Berlin, 28, febr. Dunaj 31.77, Budimpešta 750, Milan 108-478, Praga 67.032, Pa*
1 riz 137.655, London 106.483.12, New York i 22.643Ä Curih iZUib Btoerad 23Üfii. -




Vrnitev Urgonavlnv«
* Pismo uredništvu.
SpoStovanl gospod urednik!
Vidite, jaz sem že nekoliko ostarel En pero mi ne teče več prijetno. Prišla mi je pa ideja, ki bi se dala jako lepo obdelati kot tragedija ali komedija, epopeja ali novela. Sploh je snov tako gib-žna, da bi dobro pero naredilo iz nje, kar bi hotelo — mogoče celo sonet ali gazelo.
Vi imate v Ljubljani mnogo slavn'h pisateljev, ki še čakajo, da dobe tablice na mestnih ulicah. Slišal sem pa, da so v zadregi za snov ali ide-o. Jaz prav rad prepustim svojo idejo komursibodi, ker je sam ne morem obdelati, na Ijeb-Bansko tablico pa ne reflektiram. Saj veste, da nisem nikdar rad v veliki in malo znani družbi
Svetoval bi vam torej, da greste ob priložnosti v oštarijo k »Porungeljčku« ali pa k »Pobranemu Koštrunčku«, ali pa v kavarno »K haremski devici«'. Tam boste gotovo našli katerega hmed naših najboljših pisateljev, takšnega, ki ima že glas v naši književnosti. Razložite mu lepo mojo idejo, ter ga naprosite, da vam napiše za »Jutranje No-
vosti« nekaj prav dobrega, iako da bo zabavno, a obenem poučno za naše razmere. Moja Ideja, ki Jo prav rad in brez vsakega honorarja prepustim vam ali komursibodi, jc sledeča:
Vrnitev Argonavtov.
Iz starodavnega Dioklecijanovega mesta na obali sinje Adrije so se odpravili v svet Argonavti v zlatonosno Kolhido po zlato runo. S ponosnimi nadurni v dušah zapuste mesto sedmerih zastav ter odplovejo z blagoslovom svetega Dujma na pisanih čolnih v prostrani svet. Jugoslavija ni imela boljših junakov, kakor so biti ti dalmatinski prvaki: dr. Trumbič, dr. Smodlaka, dr. Drinković Segvić in kar jih je bilo še drugi večjih in manjših, ki so stopli pod njihovo zastavo v pohodu po zlato runo v sclnčno Kolhido.
Dober ljubljanski pisatelj bi zamegel z nekoliko fantazije lepo opisati, kako so izgledali ti junaki in kako so odplo-vili v svet, proti solnčnemu vzhodu. Meni se je fantazija nekoliko posušila in pero je odrvenelo. Mislim pa, da bi tudi kakšen moderni slikar lahko naslikal ta prizor, za naslovno stran knjige o Argonavtih.
Potem bi se dalo lepo opisati, kako so blodili po svetu, kako se borili $ prirodo in s sovražnimi možmi, »s črti in z bogovi nad oblaki« iskajoč zlatonosno Kolhido in lepo devico, ki čuva zlato runo.
Vse bi se dalo po vrsti opisati, kako so prišli v Kolhido in kakšno razočaranje so doživeli, ko niso dobili zlatega runa. Prehitel jih je drugi junak, ki je prišel kar naravnost čez hribe in doline, dobil lepo devico in zlato runo, a naši Argonavti so našli samo še rogove od koštruna, ki je nosil zlato runo in je bil darovan Zevsu v žgavni dar.
Raztepla se je junaška četa njihovih spremljevalcev, odpadali so drug za drugim najzvestejši pristaši, brez mila in draga se klatijo po svetu in kjer potrkajo, najdejo hladen sprejem. Ne najdejo »konaka na snežnem brdu«, solnca goli kamen gaze trudne noge po pustinji«. Po dolgih blodnjah in velikih neuspehih se vračajo zopet domov, v pristanišče Dioklecijanovega mesta, A tu, pri vhodu v Pristanišče zadene čoln ob skalno čer, ter se razbije. Argonavti se potapljajo in kličejo Iz valov svetega Dujma na pomoč. Svetnik se jih usmili, ter jim pošlje rešilno desko. Toda de-
ska je majhna, same eden se na nji la« hko gotovo reši v pristanišče, a oni so trije in vsakdo hoče biti prvi. Slednjič se dr. Drinković odloči, da se žrtvuje za svoj narod in prepusti mesto drugim, Dr. Trumbič in dr. Smodlaka iščeta rešilne deske, vsak na lastno pest. in prosita druge potnike, ki so se rešili iz valov, da ju milostno vzamejo na svoje deske, ter jima dajo, kjer morejo, skromen kotiček.
Povest bi se najbolje končala tako, da se je sveti Dujm, patron starodavnega mesta, slednjič usmilil svoiih častilcev, ter jih čudežno rešil iz morskih valov.
Takšna bi bila povest o Argonavtih.
Presodite, gospod urednik, če ne bi bila vsebina res poučna in kratkočasna. Zaključiti bi se morala z lepim »mravo-učenjem«, naj se ne spušča v Kclhido po zlato runo, kdor ne zna v to deželo pravega pota.
Ako vam je torej ta snov všeč, poiščite pisatelja, da jo leposlovno obdela. Ako bi želel, mu lahko dam še nekoliko bolj konkretnih migljajev. Vse naj lepo zavije v fantazijo in v ljubljansko meglo in konča naj se s slavo na svetega Duj. m a, ki ni hotel, da bi propadli stari
grešniki. V Ljubljani bi se ta povest g©= tavo rada brala.
AMERIŠKE SMEšNJCE.
V	visoki šel! zn politične veda. — Pro-
fesor: Če umrje ministrski predsednik, kđo takoj nastopi svojo službo? — Dijak: Pogrebci.	,
V	gostilni — Oost: Po čem je biftek PH vas? — Natakar- 40 in 50 centov, go-' spod. — Gost: Kakšna je razlika med temi? — Natakar: Z onim za 50 centov dobite nož, ki bolje reže.
On in ona. — On: Poznat sem človeka, k! je bil skozi trideset *et zvečer vedno doma. — Ona: Oh' To je bila prava ljubezen. — On: Ne Bil je hrom.
Konkurenca. — Prvi zavarovalni agent; Zadn ič se je nekdo, k1 le bil zavarovan pri raši zavarovalni družbi, ponesrečil, in dva dni pozne-e smo izplačali njegovi vdovi 10 tisoč dolarjev. — Drugi zavarovalni agent: Pri nas gre to hitreje. Naši družba ima svo:e urade v četrtem nadstropju palače s šestnajstimi nadstropi. Ko ie nekdo ki je pri nas zavarovan, padel s strehe, smo mu pomolili ček za zavarovalnino, ko je padal mimo našega okna.	— B.
Glavni urednik: Ivan Podržat Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani.
Emu Qaborlau:
Akt žžev. 11.3,
Roman.
(Nadaljevanje.)
»Jaz imam že nekaj notic,« je odgovoril Ver-dnret. »Vaš oče, ki dobro pozna rodbino Clameran, znl je preskrbel podatke; sicer je le malo, pričakujem pa še drugih.«
»Kaj vam je povedal moj oče?«
»Ničesar ugodnega, o tem ste lahko prepričani Tu imate v svote zgledovanje, kratko pojasnio:
»Louis de Clameran je rojen na gradu Clamo-ran t^arasconu. imel je starejšega brata Gastona. Leta 1842 je Imel Gaston nesrečo, da je pri nekem pretepu ubil nekega moža, drugega pa težko ranil ter je zaradi tega pobegnil iz dežele. Bil je zvest, odkritosrčen in pošten človek, ki so ga vsi imeli radi, dočim je kazal Louis podle lastnosti, ki so mu nakopale sovraštvo. Po smrti svojega očeta je prišel Louis v Pariz in v mani, kakor dveh letih ni zapravil samo vse svoje dedščine po očetu, marveč tudi dedsčino svojega brata, ki je b;l zbežal. Ruiniran in obložen z do'govi je šel de Clameran k vojakom, pri polku pa se je kmalu pregrešil, tako da so ga vtaknili v neko kazensko stotnijo. Kvi-tiral je in za nekaj časa ga izgubimo popo’noma iz oči. Vse, kar vemo o njem, je, da se je mudil zapored na Angleškem in v Nemčiji, kjer se je v nekem mestu pri hazardni igri zapletel v neko strašno afero.
Leta 1865 ga vidimo zopet v Parizu. Padel je le popolnoma, zahajal v družbo sumljivih ljudi in žensk ter se ni branil niti nainesramnejših sredstev, da se vzdrži na površju. Naenkrat je dobil obvestilo, da se je njegov brat vrnil na Francosko. Ga- j ston s! je bli pridobil v Mehiki premoženje. Ker pa j je bil še mlad in vajen delavnega življenja, si je kupil pri Oloronu plavž; tam je pred pol leta umri v rokah svojega brata Louisa. Ta smrt je prinesla našemu Clameranu z velikim premoženjem tudi naslov marki ja.
Prosper je premišljeval, 2e štiriindvajset ur je opazoval postopanje Verdureta ter se že nekoliko navadil delati sklepe, kakor cm. Skušal je zbrati dejstva ter Izvajati iz razmer več ali manj tehtne vzroke za sum.
»Iz tega, kar ste mi povedali, izhaja, da je bil gospod de Clameran, seveda naš Clameran, v največji bedi ko sem ga prvič srečal pri gospodu Fauvelu.«
»Očitno.«
»Kmalu nato je dospel Lagors iz provincije.«
»Da.«	j
»In nekako en mesec potem me je Madelafna nenavadno odslovila.«
»Vraga!« je vzkliknil Verduret; »vi se pričenjate izobraževati in razumevati pomen posameznih dejstev.«
Prekinil se je, ko je prišel nov gost v sobo.
Bi! ie to služabnik iz dobre hiše, lepo počesan, Še lepše obrit ob straneh z brado, ki mu je dajala resen in dostojanstven značaj; imel je visoke nagubane škornje, rumene hlače in črno in rdeče j črtan telovnik.
Po hitrem, ostrem pogledu po sobi je pristopil k Verduretovi mizi.
»Torej, gospod Josip Duboris?« je vprašal tolsti gospod.
Večja množina
časopisnega papirja
na prodal.
W SClSt pove uprava lista.
rne se
spreten stenograf
za slovenski (srbohrvaški) in nemški jezik za večerne ure.
jpggT Ponudi .m npravo lista.
»Da, da, mojster, sedaj se prične! Vroče je že, vam pravim, strašno vroče.«
Prosper je z vso pozornostjo opazoval služabnika. Zdelo se mu je, da mora natančno poznati ta obraz s ploščnatim čelom in nemirnimi očmi. Toda kje in ob kateri priliki ga je videl? Premišljeval je, pa se ni mogel spomniti.
Med tem se je bil Josip vsedel, ne k Verduretovi mizi, pač pa za prihodnjo mizo, ter zahteval kozarec absinta, ki ga je po predpisih mešal ter počasi kapljo za kapljo prelival
»Govori!« je ukazal gospod Verduret.
»Naprej vam moram priznati, da kočlfaž In sluga gospoda de Clamerana ne spi na rožicah.«
»K stvari, k stvari. Jutri se lahko pritož.uješ.«
»Dobro, poslušajte: Včeraj je odšel moj gospod proti dvem-peš. Seveda jaz za njim! A!i veste, kam je žel? To je hi!o čudno! ?e! je v »Arhangel«, kjer je imel sestanek z malo damo.«
»Da, rekli so mu, da je tam. Naprej!«
»Naprej! On nikakor ni til zadovoljen, to vam rečem. Tekel je nazaj v hotel, kjer ga je čakal oni drugi gospod Rnoul de Lagors. Toda resnično, preklinjati ne zna nobeden tako, kakor cn. Raoul je vprašal, kaj ga tako jezi. »Nič,« je odgovoril moj gospod, »prav nič, kakor da je izginila, da ne vedo, kje je in da jo bomo izgubili. Nato se je zdelo, da sta oba zelo jezna in nemirna. »Ali ve kaj gotovega?« je vprašal Lagors. »Ničesar ne ve, kakor to, kar sem tebi povedal; če pa izve za ta nič človek, ki ima dober nos, bi ga lahko speljalo na pravo sled.«
Verduret se Je smehljal, kakor da ve ceniti pomis’eke gospođa de Clamerana.
»Fj,« je rekel, »to je dokaz, da je tvoj gospo-dar premeten. In potem?«
»Potem je Lagors ves posinel v obraz fn ie vzkliknil: »Ce bo tako resno, morava spraviti deklino s pota!« Moj gospod pa se je smejal in zmajal z ramo. »Ti nisi pri zdravi pameti,« je odgovoril, »če nadleguje koga taka ženska, se je od-križamo s pomočjo policije,« Oba sta se nato smejala.«
»To že verjamem,« je potrdil Verduret; »načrt je izboren; nesreča je samo, da prihaja prepozno. Oni nič, pred katerim se de Clameran boji, je padel že v pametna ušesa. Ker pa nočem, da bi mi ta dva gospoda zmešala karte, hočemo vendar obvestiti policijo.«
»2e napravljeno, mojster,« je odgovoril Josip vesel.
»Z napeto pozornostjo je poslušal Prosper poročilo, katero je stvar pri vsaki besedi d rogače razsvetljevalo. Sedaj je mislil, da si more razložiti odlomek iz Nininega pisma. Razumel Je, da je bil oni Raoul, kateremu je popolnoma zaupal, skoz in skoz podel. Tisoč prej neopaženih okolnosti se je zopet spomnil in čudil se je, da je bil tako dolgo slep.«
Josip pa je nadaljeval:
»Včeraj po kosilu se je moj gospod napravil kakor ženin. Jaz sem ga obril, počesal, parfimlral, potem sva sedla na voz in se odpeljala v ulico Provence k gospodu Fauvelu.«
»Kaj?« je vzkliknil Prosper, »po njegovih raz-žaljivih namigavanjih na dan tatvine je bil še zadosti predrzen, da se je tam zopet prikazal?«
»Da, mladi gospod, in celo ves večer do tja proti polnoči je ostal tam, jaz pa sem bil na vozu v dežju moker kot miš.«
»Kako pa je izglodal, ko je prišel ven?«
»Ne tako vesel, kakor se je bil odpeljal tja, to je gotovo. Ko sem odpravil svojega konja, sem šel k njemu gor, da vprašam, če še kaj potrebuje; on pa me je skozi zaprta vrata zmerjal«
Da lažje prenese spomin na to ponižanje, si je privoščil požirek absinta.
»Ali je to vse?« je vprašal Verduret.
»Vse od včeraj. Danes zjutraj je gospod de Clameran pozno vstal in je še vedno ves slabe volje. Ob dvanajstih je prišel oni drugi, Raoul, ravno tako besen. Takoj sta se začela kregati. Moj visoki gospod Je prijel malega za vrat ter ga stresel, kakor da H rabutal; mislil sem, da ga bo zadavil. Raoul pa je potegnil Iz žepa lep, oster nnž, in res se je oni ustrašil, ga izpustil in sc pomiril«
»Toda kaj sta si oč;tala?«
»To je ravno,« je odgovoril mnisfer Jos’n potrt; »ta lopova sta govorila angleško, tako da nisem razumel. Samo to vem, da je šlo za denar.«
»Kako veš to?«
»Ker sem bil za svetovno razstavo naročil v vseh jezikih sveta, kaj se pravi denar In ker se le v njih razgovoru ta beseda neprestano ponavljala.
Verduret je zprbnnči! čelo ter govoril nerazumljivo pred se, tako da si je Prosner, ki va le opazoval, rekel, da si morda v mislih predočuje prepir, čegar smislu sluga ni govoril.
»Končno,« je nadaljeval Josip, »ko sta se Wa moja lopova pomirila, sta začela zopet govoriti francosko. Pa kaj! Govorila sta samo o brezpomembnih stvareh, o konsturrmem plesu, ki se vr5! Jutri pri nekem bankirju. Samo ko ga Je spremi! ven, je rekel moj gospod mlademu: »Ce Je torej nastop neizogiben, se ravno tako lahko zgodi danes; ostani torej danes zvečer doma v Včsinetu,« Raoul je odgovoril: »Dobro.«
Zmračilo se je. Polagoma se je napolnila krčma z gosti, ki so vsi zahtevali absint ali grenčico.
»Sedaj izgini,« je reke! Verduret Josipu; »morda te pogreša tvoj gospod, in sploh je tu nekdo, ki hoče govoriti z menoj. Torej Jutri.«
Oni nekdo ni bil nobeni drugi, kakor Ca-vaillon, ki je bi! videti bolj prepaden in v strahu kakor kdaj. Nemirno se je oziral ter se tresel huje, kakor da bi mu bila za petami vsa pariška policija.
Tudi on ni sedel k ProSperjevi mizi. Podal je pač Prosperju roko, in ko se je prepričal, da nobeden ne gleda, je izročil Verduretu zavitek ter rekel:
»To je našla v neki omari v steni«
Bil je to krasno vezan molitvenik.
Verduret ga je prelistal fn kmalu našel strani, na katerih so manjkale besede, ki so bile prilepljene na pismo, katero je bil Prosper prejšnji dan prejel
»Sicer sem bil prepričan,* je rekel ter izročil knjigo mlademu možu, »toda tu Je dokaz, ki vas more že sam rešiti.«
Ko je zagledal molitvenik, je bil Prosper prebledel, spoznal ga je zopet. Bil je to oni molitvenik, ki ga je bil podaril Madelajni v povračilo za svetinjo.
In res, na prvi strani je bila Madelajna napisala: Spomin na Notre Dame de Fourvičres, 17. januarja 1866.
»To je Madelajnin molitvenik,* je vzkliknil.
Verduret ni odgovoril. Ravnokar je bil vstal ter še! nasproti Človeku, ki je bil opravljen kakor kak natakar. Komaj je pogledal na list, ki mu ga
Kamenit Mj
Najcenej&e, najtrpeSnejše, najlažje (pril 12 kg na n»1, navadna strešna opeka prilično 50 kg na m*), najvarnejše proti «usvihü in najlepše strehe isvršuj«
Kamenšt» tovarna umetnega škrilia, d. z o. z., v Laškem
Nalstarelš* tevaraa v Jugoslaviji UstanovtlaiMi I**a 1010,
Zahtevalte ponudbo I	Zahtevajte ponudbo!
j «■BSBaSBBRSSBBBZISBiS
Stavim parcele
v Sp. Šiški, ob Celovški cesti so naprodaj.
Pojasni!» daj® Prane Orehek, pos. Sp. Slika. Nova ul 247.
I a Portland-=cement=
dobavlja
„GRADIVO“
trgovaiko društvo
ZBQREB
Đosovićeva utica 3.
Brsolavf: Gradivo, Telefon 555.
je bi! mladi mož izročil, ko je nad vse razburiea zopet pristopil k mizi.
»Morda jih imamo,« je vzkliknil.
Vrgel je pet frankov na mizo, n! rekel Ca» vaillonu nobene besede ter potegnil presenetenega Prosperja s seboj.
»Morda jih zgrešiva,« je rekel ter tekel po tro-toarju naprej. »To bi bila smola. Vsekakor prideva prepozno v Saint Germain na kolodvor Saint Lazare.«
»Za boga, za kaj pa gre?«
»Pridite hitro, spotoma sc lahko pogovarjava.«
Na trgu pred palačo Royal se je ustavil pred nekim vozom, katerega konje je bil z enim samim pogledom presodil na njih vztrajnost.
»Koliko zahtevate za vožnjo v Včsinet? je vprašal voznika.
»Ne poznam natančno nota tja ven...«
ime Vćs:nct je izdalo Prosperju, za kaj je šlo.
»Pokazal vam bom pot.« je rekel.
»Dobro,« je odgovoril vozn:k, »potem stane ob tej uri in pri tem vremenu petindvajset frankov.«!
»Prav, in koliko dodava, da vozite čim hitreje morete?«
»To prepuščam vaši radodarnosti, gospod; Če pa hočete dati petintrideset frankov, mislim ..
»Sto frankov dobite,« ga je prekinil Verduret, »če dohitite voz, ki je pol ure pred nama.«
»Vraga!« je vzklikni! voznik, ves razvnet; »hitro v voz, ne smem zamuditi nobene minute!«
Trikrat je udaril na svoja kljuseta in v oaj-hitrejšem diru je šlo v cesto Valois.
DESETO POGLAVJE.
Ce stopiš iz kolodvora v Včsinetu, Imaš pred seboj dve poti. Fna pot, na levo je trdna in dobro ohranjena. Po tej poti prideš v vas ter vidiš že od daleč njeno novo cerkev med drevesi Na desno gre nova pet, komaj posuta, v gozd.
Tam, — v malo več kakor petih letih je bila tam že cesta, — so stale posamezne hiše, večidel zelo neokusno zgrajene, — po večini last pariških trgovcev za letovišče, — po zimi pa so stal« prazne.
Kjer se krilata dve poti je ukazal Prosper proti deveti uri ustaviti voz, v kateri sta bila z Verduretom na trgu Royal vstopila.
Voznik je Ml zaslužil svojih sto frankov. Konja sta bila spehana. Nekako pet minut oa sta bila razločaia Verduret in Prosper svit svetilk na vozu, kakršen je bil njun voz, in ki se je vozil kakih petdeset metrov pred njima,
Verduret je prvi izstopil ter je pomolil vozniku bankovec.
»Tu imate, kar sem vam obljubil. Ustavite se pri prvi gostilni na desno ko priđete v vas. Ce s® tekom ene ure ne vrneva, se lahko odpeljete y Pariz.*
Voznik se ni mogel zadosti zahvaljevati; Prosper in njegov spremljevalec pa ga že nista več slišala.
Tekla sta po poti naprej. Vreme, ki je bilo, ko sta se odpeljala, tako grdo, da se je voznik obo~
; tavljal peljati, se je poslabšalo. Curkoma je IBo j in vihar je majaj veje dreves, da so škripal® ža j pokale.
Globoko, nepredomo temo so še bol naglašale j luč! na kolodvoru, ki jih je bilo videti od daleč j svetlikati kakor da jih bo zdaj vihar ugasil.
pisma, račun«, l^uuert«, tfizitlt«
In za trgeuinc In obrt petrebn« ti^ouine izurfojc Učne in pečeni
Zuezna tisama in knjigarna
u Ljubljani, LUclfcua ulica 1.
»Zmm	te J&teimxUaliiiaöi