DRŽAVNI MNOGOBOJ v ■ _ 1'J. 2 NAPOVEDUJEMO KDAJ? KAJ? KDO? 27. -29. september Republiško orientacijsko tekmovanje (Goričko) ZTS in OO ZTS Pomurje ZTS@rutka.net ales.skalic@hotmail.com 4. - 6. oktober Tminska orientacijska fešta (Tolmin) Barbara Kragelj (RPT) babaa@rutka.net 5. oktober Zlata puščica (Ljubljana) damijan.gasparic@kiss.uni-lj.si Damijan Gašparič (RTT) 18. - 20. oktober Jesenski posveti starešin, načelnikov OO ZTS in pisarna ZTS rodov, družin in klubov ZTS@rutka.net 18. - 20. oktober JOTA in JOTI (po celem svetu) www.scout.org ZTS@rutka.net 19. - 20. oktober Močne ukane (Medvode) Peter Slapšak (RDR) peter.slapsak@guest.arnes.si @ [e se bomo sre~evali UVODNIK Zlet se je končal, novi prijatelji so se razšli in si obljubili, da se bodo zagotovo še srečali. Prav to pa so si obljubili tudi letošnji inštruktorji in se tega tudi držali, pripravljajo pa tudi ... več si preberite v njihovi pravljici, ki se začne na 31. strani. Poleg državnega mnogoboja in dveh pomembnih mednarodnih dogodkov, je v tem Taboru še nekaj, česar bodo veseli predvsem rodovi blagajniki. Črtomir je predstavil ključne postopke dela s potnimi nalogi. Priloga je vse prej kot običajna. Še dolgo se bomo spominjali zleta v Tolminu, žuborenja vode (nekateri ne samo ob reki ampak tudi v šotorih in spalkah), objemov ob tabornem ognju ... vsakič, ko vam bo hudo, boste vzeli v roke koncentriran spomin na zlet - prilogo, ki vam na 24 straneh razkriva bolj ali manj znane skrivnosti ustvarjalcev neponovljivega dogodka. Pa brez slabe volje ob koncu počitnic, oktobra bodo spet, le krajše! Matija Tonejc VSEBINA (september 3 Napovednik 2 Uvodnik 2 AKTUALNO Državni mnogoboj 4 Svetovna skavtska konferenca za mlade 8 Butlifrdamani 10 Forum mladih 12 Moj glas 14 50 let RMB 15 IZ PRVE ROKE MEPI, 2. del 18 Taborova pomoč 20 STROKOVNO Kultura organizacije ZTS 26 Kreativni kotiček 29 TVU 30 Inštruktorji 31 Astronomija 34 Orientacija 36 Narava 38 Kosobrin 39 Mednarodne strani 40 RAZVEDRILO Popotovanja 42 Trenutki 44 Ježev kotiček 45 Z znanjem do odgovora 46 Volk 46 Križanka 47 PRILOGA Zlet ZTS v Tolminu Državni mnogoboj, stran 4 Državni mnogoboj pomeni vsakoletni preizkus v taborniških veščinah vseh generacij. 78 ekip se je pomerilo za naslov najboljšega, kar pa ni bilo prav lahko. Orientacija, kurjenje ognjev, postavljanje bivakov in šotorov, signaliziranje v Morseju, semafor ... Svetovna skavtska konferenca za mlade, stran 8 Po svetovnem skavtskem forumu mladih smo kar malo s strahom pričakovali svetovno skavtsko konferenco. Kako se bodo naše ideje in predlogi obnesli v "svetu starcev"? ^ ) AKTUALNO DRŽAVNI MNOGOBOJ Kranj, 22.-23. junij 2002 Državni mnogoboj pomeni vsakoletni preizkus v taborniških veščinah vseh generacij. 78 ekip se je pomerilo za naslov najboljšega, kar pa ni bilo prav lahko. Orientacija, kurjenje ognjev, postavljanje bivakov in šotorov, signaliziranje v Morseju, semafor ... Veliko je preizkušenj, ki so jih morali taborniki dobro poznati, saj so se tokrat pomerili najboljši v državi. Oglejte si fotoreportažo in izjave udeležencev. Vera Pelhan - Pinky Foto: Jure Meglic - uro 4 AKTUALNO ( september 5 Kobanski rod, Selnica ob Dravi - Metulj~ice (~ebelice) "Najbolj nam je bilo všeč kurjenje ognjev, ker smo dobile same sedmice in smo bile tam najboljše. Všeč nam je bilo tudi šaljivo tekmovanje, ker smo nosile na glavi lončke z vodo in smo lahko nato zaradi vročine v škafu polnem vode zmočile celo glavo." Rod srebrnih krtov, Idrija - Zajkle (mlaj{e gozdovnice) "Hrana je bila zelo dobra, stranišča pa so bila umazana in zmanjkalo je WC papirja. Organizirano je bilo vse v redu, le proga na orientaciji je bila dolga in vroča. Najbolj pa nam je bila všeč signalizacija, saj je le ta bila v senci - to je bilo fino." Poklju{ki rod, Gorje - spremljevalci "Hrana je bila dobra zaradi ser-vietkov in nožev in krožnikov. Tudi večerni koncert je bil zelo dober, tako da se je nekaj dogajalo poleg tekmovanja. Moti nas to, da smo vodniki bili določeni za kontrolorje na KT in smo tako morali ocenjevati lastne otroke." Rod severnice, Maribor - Vod brez imena (gozdovniki) Fantje so bili zelo nezgovorni in so dali za javnost le to izjavo: "Orientacija je bila zelo dobra, ker smo bili tam najboljši." 6 AKTUALNO AKTUALNO ( september 7 Rod močvirski tulipani, Ljubljana (medvedki) "Državnega mnogoboja smo se udeležili prvič. Bilo je vroče, do prostora za kurjenje ognjev pa je bilo daleč. Postavljanje šotora iz šotorskih kril nam je bilo najbolj všeč, čeprav smo se ga najbolj bali. Pri lokostrelstvu smo bili razočarani, ker smo bili v ekipi le štirje in nam sodniki niso dovolili, da bi eden izmed nas nadomestil petega. Imamo pa to pripombo, da bi program izven tekmovanja lahko bil bolj pester." Rod Louisa Adamiča, Grosuplje - Želve (gozdovniki) "Hrana je bila ful dobra, WC-ji pa so bili majhni in slabi. Namesto večernega koncerta smo raje igrali nogomet. Sicer pa so sodniki pri šotorih sodili malo drugače kot nas je učila vodnica." Rod sivega dima, Krško - Tičmoksi (starejši gozdovniki) "Pogrešamo več aktivnosti izven tekmovanja, kot je na primer turnir v nogometu. Fino je bilo, ker so bile na tekmovanju tudi grče. Sodniki so bili sicer strogi ampak 'fer'. Pri lokostrelstvu bi pa lahko streljali še enkrat, ker smo bili samo štirje. Pogrešali smo večerni ogenj in urnik aktivnosti." 8 AKTUALNO SOLUN 2002 Nina Jere Svetovni skavtski forum mladih Pet vro~ih dni v Solunu ali kako smo skoraj spremenili svet Po svetovnem skavtskem forumu mladih smo kar malo s strahom pri~akovali svetovno skavtsko konferenco. Kako se bodo na{e ideje in predlogi obnesli v "svetu starcev"? Se nam bodo smejali, nas bodo poslu{ali? Na{e mladostno zagnane ideje so se morale dokazati v resni~nem svetu. Solun nas je pozdravil z zadušljivo vročino in neokusnimi betonskimi kockami, ki jim rečejo zgradbe. Po tednu dni svežega gorskega zraka in miru simpatične gorske vasice smo se znašli v milijonskem mestu, kjer ti sparina in nenehen hrup, smrad in umazanija niso pustili misliti. Našo skupnost, ki se je do tedaj valila naokoli kot čreda ovac, so razbili na več delov in nas raz-selili po vsem mestu. Hkrati smo se srečali s starejšim in modrejšim delom naših delegacij - bomo zmogli, smo se spraševali, pri teh temperaturah sploh koga v kaj prepričati? Strategija za skavtstvo -kaj pa je to? ©ŠT«® IU ét 1L1V1 Skavtstvo se bliža svoji stoletnici. V tem času se je svet, v katerem deluje naša organizacija zelo spremenil, spremenili so se tudi naši člani. Zato je treba gibanje prilagoditi današnjim razmeram. Tako se je pred 14 leti začelo preoblikovanje skavtstva na svetovni ravni. To je zahteven projekt in čeprav je samo spreminjanje pravzaprav nalo- ga posameznih nacionalnih organizacij, je svetovna koordinacija in usmerjanje teh sprememb delo svetovne skavtske konference in komisije. Leta 1999 so na svetovni skavtski konferenci v Durbanu, JAR, udeleženci zastavili vizijo skavtstva - kaj naj bi skavtstvo bilo, komu naj bi bilo namenjeno. V Solunu je bila naša naloga, da določimo, kako se bomo tega lotili, torej da napišemo strategijo, ki nam bo pomagala doseči jasno začrtane cilje in ki bo svetovni organizaciji povedala, kaj natančno potrebujemo od nje. Tako smo si iz sedmih izbrali tri glavna področja, za katera želimo, da jih WOSM še posebej razvija. To so sodelovanje mladih pri odločanju, podoba skavtstva in prostovoljci v skavtstvu. Sodelovanje mladih pri odlo~anju - zaenkrat le sanje Čeprav je bilo eno od področij, ki smo jih izvolili za najbolj pomembne pri strategiji, prav sodelovanje mladih pri odločanju, je bilo v praksi zavzemanje za ta ideal bolj mlačno. Tako nam je uspelo celo dvigniti povprečno starost članov svetovne skavtske komisije, prav tako pa vanj ni bil izvoljen noben od kandidatov, mlajših od 30 let. Tudi pri resolucijah o slavnem dokumentu 7 -predlog sodelovanja mladih pri odločanju so se mnenja kresala in lahko smo opazili velike razlike med regijami. Evropa je bila tista, ki je vodila bolj napredno mišljenje, medtem ko so v arabski in azijski regiji zagovarjali bolj konzervativen pristop in postopnejše spremembe. Vendar pa je treba pri tem upoštevati tudi velike kulturne in družbene razlike med regijami in podobo in vlogo skavtstva v posameznih regijah. Osebno mnenje Svetovna skavtska konferenca je hkrati zelo močan in zelo šibek organ -je najvišji organ odločanja, zato imajo njegove resolucije veliko težo. Po drugi strani pa mora ugoditi vsem državam članicam, zato je treba marsikje sklepati slabe kompromise. Poleg slabe zastopanosti mladih je (pre)malo tudi nežnejšega spola. Skavtstvo tako še vedno ostaja le "igra za fante". Pri strategiji smo pogrešali tudi več pozornosti namenjeni naravovarstvu, ki izhaja iz dejstva, da je bilo skavtstvo vedno bolj družbeno usmerjeno, medtem ko je bila pri gozdovnikih narava zelo pomemben del vzgoje. AKTUALNO ( september 9 Kaj sploh je Svetovna skavtska konferenca? Veliko sejmišče v Solunu smo med 15. in 19. julijem zasedli taborniki z vsega sveta V tole "dvoranico" se je stisnilo več kot 1.200 delegatov in kakih 200 opazovalcev - brez klime bi se zadušili Belgijci se hladijo v parku, kamor so nas peljali Grki, da smo lahko razvili strategijo Azerbaidžanca Raula sva poimenovala kar zvezda, saj se je pojavljal na vseh fotografijah, ki so spremljale razna poročila Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja v Svetovni organizaciji skavtskega gibanja (WOSM). Primerjamo jo lahko z rodovim občnim zborom, kjer imajo vsi člani rodu pravico glasovanja. Tudi na svetovni skavtski konferenci imajo vse organizacije članice WOSM-a (t.i. nacionalne skavtske organizacije) pravico glasovanja. Vsaka država ima 6 glasov, ne glede na to, koliko članov ima sama nacionalna organizacija. V vsaki državi je lahko le ena organizacija članica WOSM-a, zato so se v nekaterih državah vse skavtske organizacije združile v krovno federacijo organizacij, ki je potem postala članica WOSM-a. Za take države je sistem 6 glasov še posebej primeren, saj lahko potem vsaka od organizacij dobi po en glas. Če pa je v federaciji več kot šest držav, se vse malce zakomplicira. Na svetovni skavtski konferenci se volijo člani svetovne skavtske komisije, ki jo sestavlja 12 članov, prostovoljcev, poleg njih pa še generalni sekretar WOSM-a Jacques Moreillon in blagajnik JeanBernard Crelier, ki sta za svoje delo plačana. Svetovna skavtska komisija je drugi najvišji organ odločanja v WOSM-u, zato je članstvo v njej zelo prestižna stvar. 10 AKTUALNO PO DIAGONALI SLOVENIJE Pe{ od Dolge vasi do Kopra butlifrdamani@yahoo.com Smo člani tabornikov rodu Pusti grad iz Šoštanja. Naš rod ima tabor v Ribnem pri Bledu. Lansko leto se nas je nekaj odločilo, da gremo na ta tabor od doma peš. To namero smo tudi uresničili in ker se je drugim zdelo to precej neumno, so nas poimenovali Butli frdamani. Naša ekipa šteje sedem članov in vsi smo študenti. Ker smo se imeli na poti od Šoštanja do Ribnega lepo, je padla ideja, da s pohodništvom po Sloveniji nadaljujemo. Odločili smo se, da bomo prehodili našo domovino po diagonali od Lendave do Baltika (naše morje - Koper). Ko smo to povedali drugim, se nas je naše ime še bolj prijelo. Za prihodnje leto pa načrtujemo, da se bomo podali po mejah Slovenije. Na to akcijo smo se pripravljali skozi vse leto. Veliko je bilo dela z organizacijo, saj smo iskali sponzorje (VRH, LEK, Kovinarstvo Sovič, podjetje Red-nak, Pivovarna Laško, Cesar Šport, trgovina Saša, ERA, APS, foto Center, foto Zoom Terme Olimia, Mojster Janez, NES, gostišče Grebenšek) in se dogovarjali za traso poti. Ko smo vse to pripravili, je bilo potrebno poskrbeli še za fizično pripravo. Pot Za začetek naše poti smo določili 8.julij. Noč pred tem dnem je bila dolga, čeprav smo zgodaj vstali, ker smo imeli vsi malo potovalne mrzlice. Šofer APS-a nas je s kombijem pripeljal v Dolgo Vas, to je na slovensko-madžar-ski meji. Na meji smo se fotografirali, da bi nam naši prijatelji verjeli, si pripravili nahrbtnike in odkorakali proti notranjosti Slovenije. Naše vodenje smo prepustili "državnemu prvaku v orientaciji". Le-ta nas je popeljal skozi prelep gozd, poln kopriv, ki so nas žgale vse do ušes. Poleg tega pa so nas obletavali in pikali še obadi. Ko smo prišli iz goščave, smo se odločili za varnejšo pot po cesti. Domačini so bili zelo prijazni, nas pozdravljali in nam svetovali bližnjice. Opazovali smo tudi štorklje v gnezdih. Zvečer smo prispeli do kraja Žero-vinci, kjer nas je prijazna družina sprejela na svoje dvorišče. Tam smo se lahko umili in si postavili šotore. Dali so nam tudi obilno večerjo in naslednje jutro zajtrk. Po zajtrku smo pospravili šotore in se odpravili proti Ormožu in naprej. Hodili smo po cesti in iskali bližnjice čez polja. Bilo je zelo vroče, zato smo naredili več postankov. V vasici Gajevci smo si že v poznem popoldnevu postavili šotore in počakali na naslednje jutro. Vstajanje ob 6h in zajtrk. Ugotovimo, da smo še precej utrujeni, a plan je plan in pot je treba nadaljevati. Obču- dovali smo prelepe vasi na naši poti, prečkali Dravo in se čez Haloze odpravili proti Leskovcu. Na poti smo opazovali pridne domačine pri delu na poljih in travnikih. Želeli smo kupiti nekaj hrane, a prišli do trgovine z gradbenim materialom. No ja, pozneje smo našli tudi hrano in prijetno senco za počitek in malico. Pozno popoldne smo prispeli do Tržišča pred Rogaško Slatino, kjer so nas sprejeli pri družini Škrabel. V kopalnici smo se lahko vsi stuširali in na ražnju so nam spekli veliko dobrot. Prespali smo kar pod njihovim balkonom. Naslednji dan smo pot nadaljevali mimo Podčetrtka, kjer smo se hoteli skopati, a nas brez plačila niso spustili v bazen. Do kosila smo prispeli do tete Pavle v Virštanj, ki nam je pripravila grofovsko kosilo. Tam smo se malo odpočili in nato popoldan pot nadaljevali čez Kozjansko proti Sevnici. Ker nas je prehitela noč, smo se utaborili približno 12 km pred Sevnico na nekem travniku. Zjutraj smo se v Sevnici nazajtr-kovali in na naše veliko veselje so nas prijazni domačini spustili brez plačila na bazen, kjer smo se dodobra osvežili, zato smo lahko pot nadaljevali z veliko AKTUALNO ( september 11 energije. Šli smo preko Mokronoga in Mirne do Trebnjega, kjer smo si privoščili pico. Tam smo si v gozdičku postavili tabor. Ker je bil vikend, sta nas obiskali dve naši dekleti in prinesli nekaj dobrot iz domače kuhinje. Odločili smo se za dan počitka in veliko ležali ter se kopali v bližnjem bajerju. Popoldan pa so nas že zasrbele pete in smo pospravili tabor ter nadaljevali pot do Žužemberka, kjer smo zopet prespali. Naslednjega dne smo šli preko Suhe krajine do Vasi Podtabor, kjer so nas zopet gostili prijazni domačini. Prijazna gospod in gospa sta nas spremljala do vrha Male gore in nam pripovedovala o medvedih, ki se sprehajajo po njihovih gozdovih. Ko smo prispeli do Ribnice, smo bili že pošteno mokri, zato smo se ustavili pri prvi kmetiji in prosili, če lahko prespimo na skednju. Zopet smo naleteli na zelo prijazno družino, ki nas je spustila v novo še neopremljeno hišo, kjer smo se lahko na suhem spočili in naspali. Zjutraj so nam dali še dober zajtrk. Pot nas je nadalje vodila skozi Sodražico, Novo vas, Bloško polico do Loža in vasi Dane, kjer smo zopet prespali, a ne v šotorih. Domačini so nas namestili v prostorih nad garažo. Imeli so navihano hčer, ki nas je spravila v smeh. Pokazali so nam bližnjico proti Pivki. Skozi gozdove smo nadaljevali pot do Divače, kjer smo zadnjič prespali. Do sem smo si nekateri prislužili kar nekaj žuljev, a se zaradi njih nismo preveč jezili. ZADNJI dan: Divača - Koper. Zberemo zadnje atome moči in se odpravimo na pot. Hodimo, hodimo in komaj čakamo kdaj bomo zagledali napis KOPER. Tudi to se zgodi in v prvi luži Maks že plava. Ko pridemo do obale se vsi oble- čeni vržemo v morje, kjer se naša pot konča. Veseli smo, da smo uspešno zaključili našo pot, na kateri smo v desetih dneh prehodili približno 380 kilometrov. Na dan smo tako prehodili od 25 do 50 km in skupaj nabrali kar 41 žuljev, sedaj vsaj vemo, zakaj so nam nadeli ime Butli frdamani. Zvečer smo utrujeni sedli na vlak in se odpeljali proti domu. Kolikor nismo spali, smo se pogovarjali o prijaznih ljudeh, ki smo jih srečevali na naši poti in se jim ob tej priliki še enkrat zahvaljujemo za njihovo dobroto. Za Butle frdamane http://rpg.rutka.net butlifrdamani@yahoo.com Od leve proti desni: Janez Apat, Simon Zabukovnik, Peter Apat, Grega Kugoni~, Janez Kugoni~, Maks Kvas, Damjan Konov{ek 12 AKTUALNO YOUTH FORUM Tine Radinja Svetovni forum mladih Metsovo 2002 Pa sva šla. V Grčijo. Polna prtljage in velikih pričakovanj. Svetovni forum mladih ni majhna stvar. Po dva delegata iz vsake države članice WOSM, žal pa nekatere ne želijo ali ne morejo izrabiti možnosti. A vendar, nekaj manj kot 50 držav. Z vseh šestih celin sveta. 135 delegatov in midva. Skupaj več kot 250 ljudi. En program, ena želja: dati mladim večje možnosti, da se vključijo v procese odločanja skavtskega gibanja. Neizmerljiva energija, mešanje kultur in interesov, mladinska politika. Metsovo. Pravo malo švicarsko smučarsko središče, samo da ga je nekdo postavil na napačni konec Evrope. In da smučajo samo približno mesec dni na leto. Nadmorska višina 1200 metrov v Grčiji le ne pomeni toliko kot pri nas. Sicer pa: družinski hoteli, majhen trg z lipo, prodajalnice spominkov, vse stisnjeno in v lesu. Le da bi bili v Švici bližnji grički obraščeni s trto, ne, tega pa še nisem videl. Teden dela in zabave. V konferenčnem centru, ki so ga nadvse podjetni prebivalci Metsovega naredili kar iz nekdanje bolnišnice, je bilo srce foruma. Mimogrede, Metsovo je najbogatejša vas v Grčiji, leži pa prav v osrednjem delu najrevnejše regije v taisti državi. V centru smo preživljali dneve od zgodnjega jutra do poznega večera. Vse aktivnosti, delavnice, zasedanja in sploh vse se je dogajalo tam. Še jedli smo v prijetni jedilnici. Tako do našega le 5 minut hoje oddaljenega hotela čez dan nismo niti prišli. Tja smo se utrujeni vrnili šele zvečer, se pod prho osvežili in se spet vrnili v center, da bi kljub napornem delavniku navezali nekaj novih stikov, nabrali nekaj novih prijateljev in spoznali tuje običaje. Vas je po vseh merilih turistična - lokalov ne zapirajo vse dotlej, dokler so v njih gostje. Pa tudi potem še ne. Vsi pokažemo svoj pravi obraz ponoči in tako so nam noči kar prehitro minevale. Pet osrednjih tem. Vse enako pomembne: Ali skavtsko gibanje spreminja družbo? Kje so uporabniki našega programa? Ali je naš program zanimiv za mlade? Ali zares uporabljamo skavt-sko metodo? Ali mlade pripravljamo na dejavno vlogo v družbi? Najrazličnejše delavnice in debatne skupine so z lahkoto in po urniku premlele prva štiri vprašanja in sprejele podobne sklepe. Na koncu smo jih z manjšimi popravki vključili v končno poročilo. Največ prahu je dvignila zadnja tema, saj smo si prizadevali napisati AKTUALNO ( september 13 vsaj nekaj izhodišč za to, da bi bili mladi resnično vključeni v procese odločanja. Samo če bomo vključili mlade, jih bomo pripravili tudi na dejavno vlogo v družbi, to pa je pravzaprav namen in vzgojni cilj naše organizacije. Kako zagotoviti tako vlogo mladih, pa je bilo osrednje vprašanje te delavnice. Nekajkrat smo presegli čas, predviden za to delavnico, in se iz centra odpravili šele po tretji uri zjutraj. Utrujeni, a zadovoljni z doseženim. Zedinili smo se, da naše želje zapišemo v tejle obliki: »Svetovni forum mladih verjame, da si mora WOSM postaviti izmerljive cilje o udeležbi mladih v strukturah in telesih odločanja. Zato forum priporoča, naj si organizacija postavi za cilj, da je tretjina vseh vključenih v procese odločanja mlajših od 30 let.« Ta majhen korak, ki je bil na koncu vendarle vključen v končno poročilo in opažen tudi na konferenci, je od nas zahteval veliko potrpežljivosti in truda. Vendar je to le želja Foruma mladih in nič drugega. Kako daleč od tega cilja smo, se je pokazalo že čez teden dni na konferenci, saj so na volitvah pogoreli vsi mladi kandidati. Midva sva se imela fino. Delala sva in se hkrati bogatila. Z znanjem in s prijatelji. Domov sva prinesla veliko izkušenj in zdaj delava na tem, da jih uporabiva. 14 AKTUALNO MOJ GLAS Tine Radinja Sem zavpil na ves glas "To je moj glas!" Dolgi so bili popadki in težek je bil porod. A vendar nam je 26. junija uspelo. Skupaj smo izvalili novorojenca, ki bo ob vaši pomoči lahko nekoč postal to, kar sta si srečna mamica in očka ob rojstvu želela: reprezentativno telo mladih tabornikov, v katerem bodo vsi lahko povedali, kar mislijo, in bodo tudi slišani, njihove ideje pa zapisane in upoštevane. Sončno nebo in lep hribček nad Izolo sta mu bila lepa popotnica v novo življenje. Le botrov je bilo še vedno nekam malo. A za začetek tudi 25 ni slabo. Še pomembneje pa je prepričanje vseh, da mu želijo dobro in da želijo kar najbolj sodelovati pri njegovih prvih korakih. In o čem so razpravljali nad njegovo zibelko? Prvi dan so se botri in botrice razpršili po odprtem prostoru in se posedli v pet skupinic, ki so po zobeh vlačile različne vidike našega taborniškega življenja. Predvsem tehle pet: kdo je veliki Boter?, o participaciji mladih, o prepoznavnosti organizacije, ali potrebujemo novo starostno skupino, ali imamo možnost in željo oditi v tujino. Iskali smo napake, sestavljali rešitve, snovali izboljšave in načrtovali prihodnost. Ko smo se prebudili v nov dan, nam je bilo jasno, da so zvezde novorojencu naklonjene, saj je bilo po težki in skoraj viharni noči pred nami kot solza čisto nebo. A nismo se pustili takoj zapeljati vabljivemu soncu, ampak smo se najprej lotili dela. Tokrat smo se ukvarjali s temami, ki zanimajo tako nas kot naše brate in sestre po vsej zemeljski obli. To so bile teme, ki jih je nekoliko pozneje prediskutiral tudi osem let starejši svetovni brat (8. svetovni skavtski forum mladih). Zanimalo nas je, kaj mislimo o tem, ali skavtsko gibanje spreminja družbo. Da jo, smo si odgovorili, a premalo. In se pogovorili o tem, kaj bi bilo treba storiti, da bi jo lahko bolj. Kje sploh so mladi, se je spraševala druga skupinica mladih tabornikov, ko je bilo sonce že tako visoko, da so si po večini odgovarjali: na plaži ali v senci. Nič pa ni zanimivejšega od vprašanja, ali je naš program zanimiv za mlade. Kljub delno pritrdilnemu odgovoru smo namenili čas tudi temu, kako ga napraviti še bolj zanimivega in privlačnega tudi za tiste, ki niso taborniki že od rojstva. Seveda so vse debate potekale v majhnih skupinah, čeprav ne vemo, ali je bila to posledica majhnega števila botrov in boter ali pa smo se tudi na kraju samem tako dobro zavedali skavtske metode. Kakor koli že, četrta skupinica se je pogovarjala o tem, ali res uporabljamo skavtsko metodo. Tudi pri tej temi se je zastavilo več vprašanj kot odgovorov, vendar to štejemo za uspeh. Ali mlade pripravljamo na aktivno vlogo v družbi? Na vseh področjih prav gotovo ne in tem moramo v prihodnjih letih, ko bomo spet pisali letne programe in načrtovali akcije, nameniti največjo pozornost, so modrovali zbrani botri. Naš najboljši kuhar je že klical k še enemu odličnemu obroku, ki smo ga hitro pospravili v naše od vseh debat raztegnjene želodce. Kratka siestica je dobila dolgo nadaljevanje na morski obali, kjer smo svoje misli prepustili valovom. Tako se je rodil in se v prve metre zakobacal 1. slovenski taborniški forum mladih, letos pod naslovom Moj glas. Kako naprej? To je odvisno predvsem od njegovih botrov in botric, ki so letos razpravljali ob njegovi posteljici in peskovniku. Vsi smo se strinjali, kako pomembno in prijetno je govoriti o stvareh, ki nam krojijo taborniško življenje. Kdaj bomo spet, pa je na nas, dragi sotrpini. Upam, da prej, preden mu zraste prvi zob. AKTUALNO ( september 15 50 LETNICA L. Rodu Mladi bori iz Ajdovščine Letos tudi taborniki iz Ajdov{~ine praznujemo Abrahama. Na pobudo gimnazijskega profesorja Krasovskega smo se med prve rodove vpisali marca 1952. Helena Harej, Nevenka Brecelj Praznovanje smo pričeli decembra lani , ko smo v avli ajdovske kinodvora-ne priredili pregledno razstavo začetkov delovanja rodu. Osrednja slovesnost pa je bila 11. maja 2002 v Domu kulture v Ajdovščini. V mali dvorani si je bilo moč ogledati pravo malo kuhinjo s taborjenj, sedanji in bivši člani smo se prepoznavali na slikah, manjkala ni niti taborniška literatura, izobraževali smo se pod zvezdnim nebom in si ogledali diapozitive ter film s taborjenja '93. Po ogledu razstavljenega gradiva smo v prazničnem, taborniškem duhu pričeli proslavo. Kot se spodobi je taborniški zborček s pomočjo vseh prisotnih začel s himno. Nato nas je pozdravila starešina Katarina Volk. S svojimi govori sta nas počastila tudi župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak ter predsednik Ajdovske zveze borcev. Kot slavnostni govornik je nastopil Mitja Premrl, dolgoletni član in gonilna sila ajdovskih tabornikov v prejšnjem desetletju. Načelnik ZTS Darko Jenko nam je podelil zlato plaketo ZTS, prijetno pa so nas presenetili taborniki iz Roda Upornih želv iz Deskel, ki so nam ob visokem jubileju podarili njihov simbol -bronasto želvo. Za dolgoletno podporo in vsestransko prizadevnost (pravzaprav brez njega ne bi bilo nič) smo se s plaketo ZTS zahvalili Rudiju Kranjcu. Po pestrem programu (pesmi, ske-či), ki so ga pripravili naši člani in članice, smo pred domom ob pravem tabornem ognju podelili razna priznanja: zahvale, pohvale, bronaste in srebrne znake ZTS. S praznimi trebuhi pač ne gre. Zunaj nas je čakala tudi pristna taborniška jed pašta, s katero smo si napolnili želodčke. Ob dobri hrani ter pijači smo obujali spomine iz preteklih let, se družili in veselili s starimi prijatelji. Seveda s slovesnostjo nismo zaključili našega praznovanja. Vse akcije, ki smo jih in jih še bomo pripravili v tem letu, bodo v duhu jubileja. Zaključek nadvse uspešnega dela bo predstavljalo taborjenje, kjer se bomo od petdesetice poslovili. Z veseljem pa že pričakujemo naslednje rojstne dneve. 16 AKTUALNO UTRIP Ko bom velik Nasmehi in rutke bom ... tabornik? Dandanes smo vsi okupirani s premnogimi pričakovanji in obveznostmi. Že otroci v osnovni šoli se komaj prepotijo skozi vse krožke (obšol-ske interesne dejavnosti) , kaj šele skozi šolske obveznosti. Da ne omenjamo pritiskov v srednjih šolah, ali premnogih izpitov in odgovornosti na fakultetah. Tudi na delovnih mestih je marsikdo vse prej kot sproščen in srečen. In prav zato je toliko bolj pomembna sprostitev in sposobnost biti nasmejan in srečen. Prav pri tabornikih se lahko najbolj zabavamo in sprostimo, lahko smo večni radovedni otroci, ki se znova in znova radostijo nad biseri življenja. Morda bi to zvenelo kot reklamni oglas za taborniško organizacijo, a le ni tako. Pri otrocih v svojem vodu sem opazila, kako se pri taborniških srečanjih sprostijo in kako sama uživam, ko si delimo nasmehe. In to je prvi cilj druženja -biti sproščen, srečen in radosten. Zato sem poslala en droben dokaz nasmejanih obrazov, ki me vedno spomni na to, zakaj sem pri tabornikih. Včasih se ljudje pozabijo smejati in biti srečni. Lep pozdrav in veliko nasmejanih trenutkov iz srca, Anja Kristan Hvala taborniki! Otroci, vzgojiteljice in pomo~nice MCki med pogozdovanjem V četrtek, 13. junija so nam škalski taborniki čete Divji volk v vrtcu Jurček predstavili taborništvo. Spoznali smo taborniško življenje. Ob spremljavi kitare smo okrog tabornega ognja prepevali pesmi. Igrali smo se pod šotorom in spoznavali taborniške pripomočke, obleko in zakone. Največja gneča je bila za spust po vrvi, napeti med drevesoma. Po potnih znakih smo iskali "lisico", ki je varovala zaklad - jaso z gozdnimi jagodami. Iz jagodičja smo v kotličkih skuhali okusen čaj. Bilo je čudovito! Priznanje za Odporne želve Z majhno zamudo objavljamo vest, da je taborniški Rod odporne želve iz Anhovega prejel priznanje občine Kanal ob Soči za trud tamkajšnjih tabornikov pri delu z mladimi. Da odporne želve tudi skrbijo za naravo priča njihova aprilska akcija, ko so pogozdili območje, ki ga je leta 1994 prizadel orkanski veter, ki je izruval drevesa na 5500 kvadratnih metrih. Dvesto smrek, kolikor so jih v delovni akciji posadili ob pomoči Gozdne gospodarske enote Gorica ter gasilcev Gasilskega društva Kanal, pa ni bilo edino, za kar so taborniki prišli na planoto. Na obrobju so postavili tabor in po trdem delu pripravili družabno srečanje s taborniškimi šegami in navadami. Šf * Občinsko priznanje AKTUALNO ( september 17 In memoriam Bojan U{eni~nik 1942 - 2002 Taborniki že dolga leta sodelujemo s Civilno zaščito in del sestave lete so tudi člani naše organizacije. Pred kratkim pa nas je pretresla vest, da nas je zapusti Bojan Ušeničnik, ki je bil ključnega pomena za plodno sodelovanje med Civilno zaščito RS in Zvezo tabornikov Slovenije. Civilna zaščita mu je predstavljala izziv, njej je posvetil večino svojega življenja, s tega področja je napisal ogromno člankov, pa tudi priročnike in učbenike. Za svoje delo je prejel številne nagrade in visoka priznanja. Ohranili ga bomo v lepem spominu, Zveza tabornikov Slovenije i8 ^ IZ PRVE ROKE Tadej Beočanin foto:Jost Mednarodno priznanje za mlade II. del Veščine in spretnosti Namen tega področja je pospeševanje razvoja kulturnih, poklicnih, družbenih ali praktičnih spretnosti. Mentor te bo spodbujal, da boš začel in vztrajal pri dejavnostih, ki so ti všeč. Lahko začneš pri osebnih interesih in (določenih) hobijih ali pa prič-neš s praktično veščino, ki te bo vodila do zaposlitve. Lahko si izbereš veščino, ki ti bo v pomoč pozneje v življenju, v bodoči karieri, ali pa takšno, ki ti ponuja neskončne ure zadovoljstva. Izbira je tvoja! Tokrat nadaljujemo s predstavitvijo programa MEPI - mednarodnega priznanja za mlade. Predstavil vam bom še dva sklopa aktivnosti, ki jih morate kot udeleženci programa izvajati - sklop veščine in spretnosti ter sklop ekspedicija. Možne oblike veščin in spretnosti v sklopu: • umetnost (poznavanje umetnosti in arhitekture, risanje, slikanje, fotografija, kiparjenje...) • zbirke in študije (splošne, politične študije, finančne zadeve, knjižničarstvo, lokalne in zgodovinske raziskave, verske študije.) • komunikacije (tuji jeziki, javno govorništvo oziroma retorika, branje, pisanje.) • ročna dela (izdelava košar, oblek, pohištva, kvačkanje, makrame, delo s plastiko in kovino, lončarstvo, obdelava lesa.) • glasba (igranje na glasbeni inštrument, poznavanje glasbe, petje v zboru ali solo petje.) • narava (delo na kmetiji, gozdarstvo, vrtnarjenje.) • rekreacijske veščine (šah, ribolov, sojenje na tekmah, namizne in hišne igre.) • transport (izdelava čolna ali ladje, letenje, vožnja in vzdrževanje vozila.) • podjetnost (dejavnost strokovnega znanja, ki postaja vse bolj popularna, je podjetnost. Učenje o osnovah načel poslovanja in uporaba tega znanja na praktičen način tako, da ustanoviš projekt ponudbe za skupnost ali malo podjetje.) druge veščine (računalništvo, kuhanje, dramski krožek, film.) Veščine dajejo možnost da: osvajate socialne in uporabne veščine srečujete nove ljudi postanete bolj organizirani se naučite iskati informacije poskusite nekaj novega ^^^^^^^^^^^^^^^ "Najbolj razburljiv in nepozaben čas mojega življenja. Zdi se mi, da sem odrasel in se naučil veliko o današnjem svetu. Je izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabil." Udeleženec programa MEPI, Severna Afrika V • se naučite delati z odraslimi • razvijate svoje sposobnosti • se zabavate • odkrijete lastne talente in nadgradite samopodobo ... To področje zahteva od vseh najdaljši minimalni čas dela. Zato je pomembno, da si izbereš dejavnost, ki te privlači in jo želiš izvajati. Glede na stopnjo, ki si jo izberemo, se z veščinami ukvarjamo: • 6 mesecev (za bronasto stopnjo), IZ PRVE ROKE (september 19 12 mesecev (za srebrno stopnjo) ali 18 mesecev (za zlato stopnjo). Ekspedicija (odprava) Kaj pomeni odprava nam je tabornikom preveč jasno, da bi bili pri tem sklopu v zadregi. Pokažite mi tabornika, ki še ni bil na bivaku. Ga ne najdete? Jaz tudi ne. Kljub temu bom predstavil sklop ekspedicija, kot ga vidijo v Nacionalnem odboru. Sami pa poiščite razlike in podobnosti! Namen tega področja je obdelovanje in izpopolnjevanje pustolovskega in raziskovalnega duha posameznika, razumevanje okolja in pomembnost tim-skega dela. Ekipa (3 - 7 udeležencev programa) mora načrtovati, se uriti in začeti z avanturo, ki naj vključuje potovanje s točno določenim namenom in veliko osebnega truda. Preden se ekipa poda na avanturo, se mora udeležiti obveznega teoretičnega in praktičnega urjenja (ki ga pri tabornikih že imamo), ki mora vključevati varnostne ukrepe, iskanje poti, osveščenost o okolju in o obnašanju v naravi, osnovno znanje o hrani in potrebni opremi... Zahteve programa: • če smo udeleženci programa na bronasti stopnji, moramo preživeti dva dni na prostem (vključno z eno nočitvijo v šotoru ali zatočišču na odprtem in normalnem terenu, z vsaj dvanajstimi urami dela in aktivnosti) • če smo udeleženci programa na srebrni stopnji, moramo preživeti tri dni na prostem (vključno z dvema nočitvama v šotoru ali zatočišču na odprtem in normalnem terenu, z vsaj enaindvajsetimi urami dela in aktivnosti) • če smo udeleženci programa na zlati stopnji, moramo preživeti štiri dni na prostem (vključno s tremi nočitvami v šotoru ali zatočišču na odročnem terenu, z vsaj dvaintride-setimi urami dela in aktivnosti) Odprava vsebuje nekaj popotovanja, vendar je večino časa porabljenega za poizvedovanje ali raziskovanje namena avanture (iskanje poti, navigacijo, potovanje in spretnosti kampiranja). Primeri odkritij so naravni, geografski ali zgodovinski pregledi ali fizične aktivnosti kot so orientacija, jamarstvo ali plezanje. "Program lahko veliko ponudi mladim... dovoli, da se zabavajo, uživajo v novih izkušnjah in dosežejo nekaj v istem času." Odele Kingsford, udeleženec programa, Nova Zelandija Popotovanje je lahko po suhem, reki, jezeru ali morju - peš, s kolesom, konji, kanuji, čolni, ladjo. Področje odprave daje možnost, da: • pokažete pogum in podjetnost • delate kot člani tima • se odzovete in sprejmete izziv • se učite samozaupanja • razvijete veščine vodenja • spoznavate potrebe in prednosti ostalih v skupini • odločate in sprejmete posledice svojih odločitev • načrtujete in izvršite nalogo • razmišljate o svojem delu in aktivnostih • uživate in cenite naravo ... Kot pri vseh sklopih si morate tudi pri predstavljenih dveh najti inštruktorja in ocenjevalca - ustrezno kvalificirani ali izkušeni osebi. Na ta način boste dosegli večje znanje in razumevanje izbrane dejavnosti, kar vas bo vodilo k večjemu zadovoljstvu. Dodatne informacije andrej.mtari@guest.arnes.si ali beo@rutka.net 20 ] IZ PRVE ROKE TABOROVA POMOČ O izplačevanju potnih stroškov Črtomir foto:Jošt Nepravilnosti pri izstavljanju in izpolnjevanju potnih nalogov ter obračunavanje potnih stroškov so ena izmed pogostejših napak, ki jih pri davčnem inšpiciranju društev ugotavljajo davčni inšpektorji. V praksi se namreč pogosto dogaja, da društva, predvsem tista, ki opravljajo tudi pridobitno dejavnost, v želji, da bi se izognila plačilu dajatev, svojim članom prikrito izplačujejo plačila za delo, pri čemer se pogosto poslužujejo fiktivnih potnih nalogov, kar pomeni, da izplačujejo potne stroške za potovanja, ki dejansko nikoli niso bila opravljena oziroma niso bila opravljena v neposredni povezavi z dejavnostjo društva. Davčni organ je izoblikoval prakso, da kot verodostojne knjigovodske listine ne prizna potnih nalogov, ki so nepravilno izpolnjeni ali jim ni priložena ustrezna dokumentacija, ki bi dokazovala resničnost opravljenih potovanj, pri čemer se davčni organ sklicuje na določbe Slovenskih računovodskih standardov in sicer SRS 21.12 oziroma 33.16, ki določajo, da je knjigovodska listina verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, lahko na njeni podlagi popolnoma jasno in brez kakih dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Navedeno je problematično predvsem zato, ker se lahko davčni organ odloči, da bo na podlagi dejstva, da so bili prejemki izplačani, čeprav niso bila plačila izvršena na podlagi verodostojnih ali pravilnih knjigovodskih listin, izplačila potnih stroškov prekvalificiral v izplačila osebnih prejemkov ter nanje obračunal dohodnino in prispevke za socialno varnost skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Poleg tega pa lahko davčni organ, v kolikor ugotovi, da rod knjigovodskih listin ni vodil v skladu z veljavno zakonodajo, ovadi rod in odgovorno osebo rodu sodniku za prekrške. Pravno gledano je tovrstno ravnanje davčnega organa sicer vprašljivo, nedvomno pa povzroči visoke stroške tako društvu kot njegovim članom, ki bi se jim s skrbnim ravnanjem lahko brez težav izognili. Priporočene sestavine potnih nalogov Zakonodaja ne predpisuje oblike obrazca za potni nalog oziroma ne določa obveznih sestavin potnega naloga. Kljub temu pa je računovodska in davčna praksa izoblikovala smernice, kako naj bi bili potni nalogi sestavljeni. Tako verjetno poznate obrazce, ki jih izdajajo založbe oziroma tiskarne (na primer obrazec DZS 7,21), ki vam lahko služijo kot dobra osnova, čeprav davčnemu vidiku obravnavane problematike samo s svojo obliko obrazci, brez prilog in pravilnega izpolnjevanja in knjiženja, še ne zadostijo. Alternativno lahko, namesto da jih kupujete, potne naloge oblikujete tudi sami. Potni nalog je sestavljen iz vsaj dveh delov, odredbe in obračuna stroška, ki sta v fizični obliki lahko ločena, lahko pa sta zapisana na enotnem obrazcu, na eni ali več straneh... Poleg tega je potrebno potni nalog še pregledati, knjižiti in na njegovi podlagi izplačati obračunane stroške, kar lahko naredite v okviru posebnega prostora na nalogu, ki predstavlja tretji, fakultativni del potnega naloga. Potnemu nalogu vedno, če je to le možno, dodajte tudi priloge, ki potrjujejo resničnost izvedbe potovanja. Odredba Prvi del potnega naloga sestavlja odredba, ki jo mora že pred začetkom potovanja izdati pooblaščena oseba društva - odredbodajalec (kdo je poob- IZ PRVE ROKE (september 21 laščena oseba določa statut oziroma drugi notranji akt društva, navadno je to starešina, lahko pa je tudi načelnik, tajnik, vodja akcije ali projekta in podobno). Odredbodajalec z odredbo odredi potovanje in pooblasti člana društva, da potuje na račun društva in da lahko po koncu potovanja na podlagi verodostojnega obračuna stroškov zahteva vračilo stroškov, ki so mu nastali na podlagi potovanja in v povezavi s potovanjem. Priporočene sestavine odredbe so: • zaporedna številka (priporočamo potne naloge številčiti z zaporednimi številkami po času izdaje odredbe, npr.: ... 37/01, 38/01, 39/ 01 ... in z novim letom začeti z novim nizom številk, npr: 01/02, 02/02 ...), • datum izdaje, • ime, priimek, prebivališče in funkcija osebe, ki potuje, • voznik ali sovoznik (če potujete s privatnim vozilom - t.j. ne z rodovim) • namen potovanja (nanaša naj se na konkretno nalogo, ki jo želite tekom potovanja opraviti), • okvirna relacija poti (vsaj začetna in končna destinacija), • znesek predujma (če je bil izplačan), • vozilo, s katerim se bo potovalo (privatno ali rodovo vozilo in vrsta vozila, navedite tudi registrsko številko), • znesek izplačanega predujma (če ste ga izplačali), • ime, priimek in podpis odredboda-jalca, žig rodu. rodostojen obračun potnih stroškov, ki naj bo podkrepljen z ustreznimi prilogami, priloženimi potnemu nalogu. Priloge so v praksi nujno potrebna sestavina potnega naloga, saj izključujejo dvom, ali je bilo potovanje v resnici opravljeno, s čimer potni nalogi zadostijo standardu verodostojne knjigovodske listine, poleg tega pa nudijo verodostojno podlago v potnem nalogu izkazanim stroškom. Več o pripombah v nadaljevanju. Obračun potnih stroškov naj vsebuje: • ime, priimek, naslov, funkcijo in podpis osebe, ki je izstavila obračun, • čas in datum začetka in konca potovanja, • uporabljeno vozilo, • točno relacijo poti s številom kilometrov med posameznimi kraji in seštevkom kilometrov , • popis prilog, • obračun kilometrine, dnevnic in drugih stroškov (Vlada RS je z uredbo določila zgornjo višino zneskov izplačil potnih stroškov), podpis osebe, ki izplača potne stroške, podpis osebe, ki so ji bili potni stroški izplačani, datum in kraj izplačila. Knjiženje Od načina vodenja računovodskih knjig je odvisno, ali je smiselno, da ima potni nalog tudi tretji del, oziroma, ali boste knjiženje potnega naloga izvedli s pomočjo katerega drugega knjigovodskega instrumenta. Potni nalog se za potrebe knjigovodstva smiselno tretira kot račun. Tako lahko tretji del potnega naloga sestavljajo polja z navedbami, kdo je potni nalog vknjižil, izplačal denar in kdo je prejel prejemek, ter seveda znesek, datum in kraj izplačila. V tem primeru se izplačilo potnih stroškov lahko izvede že na podlagi vknjižbe potnega naloga. Seveda lahko temu delu potnega naloga dodate še druga smiselna polja, kot na primer, kdo in kdaj je potni nalog pregledal in podob- Obračun potnih stroškov Drugi del potnega naloga tvori ve- 22 ^ IZ PRVE ROKE Primer poročila z enostavnega potovanja Poročilo s potovanja Namen potovanja: Postavitev tabora Udeleženci: XY, YX, ZX, ZY in YZ Osebno vozilo: Volvo 244 GL D6, MB-4G-372 Datum: 20. 7. 2001 Relacija: MB - Mozirje - GG - MB Potek potovanja: MB, naložili smo šotore v kombi, odhod iz MB ob 07:00. Postanek v Mozirju, nakup špecerije. Prihod v Gornji Grad ob 09:30. Postavili smo tabor. Vrnitev v MB ob 21:00 Prevoženo skupaj: 254 km V Mariboru, 4. 5. 2002 (Opomba: če ste opravili več dni trajajoče potovanje, priporočamo, da sestavite zbirno poročilo tako, da bodo po dnevih jasno razvidne opravljene poti, prevoženi kilometri in postorjena opravila) Alternativno lahko potni nalog knjižite (in na podlagi te vknjižbe tudi izplačate potne stroške) tudi preko virmana oziroma blagajniškega izdatka, ki mu pripnete potni nalog. V tem primeru potni nalog ne potrebuje še navedenega tretjega dela. Priloge k potnemu nalogu Priporočamo, da potnemu nalogu zaradi zagotavljanja verodostojnosti priložite tudi ustrezne priloge v obliki dokumentacije, ki ste jo zbrali tekom potovanja, s katerimi tudi opravičujete zneske posameznih stroškov. Od namena, destinacije in časa trajanja potovanja je odvisno, katere priloge je smiselno priložiti obrazcu potnega naloga. Priloge so tako lahko, primeroma, listki s cestninskih postaj (alternativno, če uporabljate ABC kartico za plačevanje cestnin, v poročilu o potovanju navedite številko ABC kartice in datum uporabe), vstopnice s sejmov, prireditev in podobno, prospekti in drugi reklamni material, letalske, ladijske ali avtobusne karte, računi prenočišč oziroma nastanitve, računi iz trgovin, kjer ste za potrebe potovanja opravili nakupe (vsekakor jasno ločite nakupe za potrebe rodu in nakupe za lastne potrebe -nakupujte na ločene račune oziroma vsaj na računu jasno označite, kaj ste kupili za potrebe rodu in kaj zase), račune za prehrano (pripišite jim osebe, ki ste jih povabili na kosilo/večerjo - to zahteva davčni organ, pri čemer se prav tako sklicuje na standard verodostojne knjigovodske listine) in podobno. Vsekakor napišite tudi kratko poročilo o potovanja in ga dodajte potnemu nalogu kot prilogo. Poročilo napišite jasno, a strnjeno, po možnosti v nekaj stavkih ali alineah pojasnite namen ter potek potovanja po krajih in datumih, kot je potekalo, z zelo kratkim opisom pomembnejših dogodkov s potovanja. Poročilo je še posebej pomembno v primeru potovanj, ki trajajo več dni, kot so lahko službene poti ekonoma tekom taborjenja. Odsvetujemo tudi le golo navajanje pavšalnih navedb (kot recimo »Gornji Grad in okolica«), temveč priporočamo opis voženj po datumu, namenu posamezne vožnje, s podrobnim opisom relacije in s številom prevoženih kilometrov (števila kilometrov ne zaokrožite). Drugi problemi, na katere lahko naletite pri izpla~evanju potnih stro{kov Svojim članom ne izplačujete potnih stroškov, ker jim povrnete stroške potovanja tako, da kupujete gorivo na račun rodu in jim s tem le nadomeščate porabljeno gorivo ... Kaj drugega je izplačilo potnih stroškov kot povrnitev stroškov nastalih na potovanju. Namesto denarnega izplačila potnih stroškov, lahko nastale stroške vrnemo v IZ PRVE ROKE (september 23 materialu; problem nastane, če te operacije ne knjižite na podlagi potnega naloga, saj se je sicer treba vprašati, kaj počnete v rodu s tolikšnimi količinami goriva, še posebej, če rod nima lastnega prevoznega sredstva; očitno je, da vsega ne uspete popiti, zato ga očitno nekomu izročate. Kakšno je stališče davčnega orana o tovrstnih izplačilih smo pojasnili že na začetku članka. Potnih nalogov ne potrebujete, ker svojim članom stroške vračate iz t.i. črnega oziroma sivega fonda. Če nameravate še naprej vztrajati pri tej, v vašem rodu ustaljeni praksi, potem z branjem tega članka izgubljate čas. Potnim nalogom ne pripenjate listkov s cestninskih postaj, ker cestninske postaje vedno obvozite, saj je to ceneje za vas. Lepo vas prosim, s temi pravljicami obiščite otroški vrtec. Če ste kdaj naredili primerjalni izračun poti relacij po avtocesti in relacij ob avtocesti mimo cestninskih postaj in če ste upoštevali vse faktorje (razlika v razdalji, povečanje porabe zaradi vožnje pod optimalno hitrostjo, pospeševanja in zaviranja zaradi omejitev v naseljih, dodatno porabljenega časa in živcev, večje verjetnosti, da vas ustavijo zaradi kršitev cestno-prometnih predpisov) ste morali ugotoviti, da s potjo mimo cestninskih postaj ne prihranite bistveno oziroma sploh nič. In če vam jaz ob pogledu na 50 potnih nalogov na relaciji MB-NG-MB brez prilog ne bi mogel verjeti, da so bili izdani na podlagi resnično opravljenih potovanj, vam davčni organ v podobnem primeru verjel še težje. Iz vseh računov, ki so v neposredni povezavi z opravljenim potovanjem, naj bo razvidno, da so bili opravljeni za potrebe potovanja. Konkretno to pomeni, da mora biti na vseh računih za ho- telske oziroma gostinske storitve razvidno, kdo je koristil te storitve, konkretno torej navedite osebe, ki so prenočile, bivale, se prehranjevale. V nasprotnem primeru tvegate, da bo davčni organ menil, da izkazani stroški verjetno niso nastali in da opravljeno izplačilo torej ni bilo izplačilo potnih stroškov. Vlada RS je z "Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek" in z "Uredbo o povračilo stroškov za službena potovanja v tujino" določila najvišje zneske za dnevnice, kilometrino in druge stroške, ki še štejejo za povračila potnih stroškov. Izplačila, ki presegajo z uredbo določene zneske, se v znesku, ki presega z uredbo določene zneske, obravnavajo kot osebni prejemki prejemnikov ter se ustrezno tudi obdavčijo. Potnih nalogov ne pišite za nazaj. Z malo prakse je dejansko mogoče že na prvi pogled prepoznati potne naloge, ki so bili pisani za mesec dni ali celo za celo leto nazaj. Prepoznati se jih da predvsem po ponavljajočih se napakah, manjkajoči dokumentaciji in podobnem. Potne naloge raje pišite sproti, odredbe izdajajte pred začetkom potovanja, vknjižite jih čim prej po končanem potovanju, kakor to zahteva veljavna zakonodaja, in prihranili si boste veliko dela in skrbi. Medtem ko med potovanjem čakate na posamezne tabornike, ki vedno zamujajo, lahko v miru izpolnite potni nalog, tako da z izpolnjevanjem naloga ne boste izgubljali dodatnega časa, hkrati pa se boste rešili ene skrbi več. Ob koncu še™ Namesto sklepne misli naj vam v razmislek podamo še naslednjo misel. Vse v tem članku navedeno vam ne bo koristilo, če ne boste oseb, ki vam vodijo knjige oziroma izplačujejo potne stroške podučili, da naj nepopolne in nepravilne potne naloge zavračajo in naj na njihovi podlagi ne izplačujejo potnih stroškov, in če ne boste svojih članov pravočasno naučili, kako popolno izpolniti potne naloge in zbrati ustrezne priloge. Malenkost dodatnega dela, ki ga pravilno knjigovodstvo zahteva, se vam bo povrnilo že ob misli na morebitni davčni pregled. TABORNIŠKI VESTNIK ureja: ivo štajdohar, leto xlix LOGAŠKA POLHARJA Rod Srnjak iz Logatca letos po sušnih letih znova prireja zloglasno polharijo. To družabno srečanje slovenskih tabornikov s pestrim spremljajočim programom se bo odvijalo v soboto, 5. oktobra v okolici Logatca s pričetkom ob l4h. Kot pove že samo ime akcije, bomo spoznavali tradicionalne slovenske polharske veščine. Najprej se bomo poučili o polhih, spoznali nekaj pasti, rešili polharski test in tekmovali v šaljivih igrah. Pripravili bomo tudi pravi polharski golaž in proti večeru odšli v gozd nastavljat pasti. Čakanje na nočni ulov si bomo krajšali s petjem ob ognju in z raznimi skeči. Pozneje se bomo opremljeni z raznimi polharskimi pripomočki zopet napotili v gozd in preverili našo srečo. Najdrznejši bodo lahko to ponavljali vso noč in nato zjutraj padli v spalno vrečo. Skratka, pridite in se na lastne oči prepričajte, kako se ulovi največjega polha. Za konec najpomembnejše: ŠTARTNINE NI, plača se samo golaž. Za podrobnejše informacije in za potrditev udeležbe pokličite (do 29. 9. 2002): 041 345 219 - Martin (po l4h), ali 041 379 156 - Matej. Taborniški pozdrav! ČLANARINA ZA LETO 2003 Starešinstvo ZTS je na 2. seji dne 16. 6. 2001 sprejelo naslednji sklep o članarini za leto 2003: Sklep 8: a) Priporočena članarina za leto 2002 - 2003 je 3.200 tolarjev. b) 1.500 tolarjev ostane za delo rodu, predvsem za usposabljanje kadrov, del članarine, ki jo rodovi odvajajo na žiro račun ZTS za skupne naloge, pa je 1.700 tolarjev. c) Tako zbrana sredstva bodo namenjena: - 65 tolarjev za odgovornostno zavarovanje, vodnikov in drugih funkcionarjev, - 505 tolarjev za literaturo za vodniške in inštruktorske tečaje ter Taborniški vestnik, - 135 tolarjev za delo območnih zvez, - 180 tolarjev za mednarodne članarine, - 65 tolarjev za materiale za promocijo in propagando - 650 tolarjev za po tri priloge MEDO in GOZDOVNIK: MEDOTA naj bi prejel vsak prijavljen MČ, GOZDOVNIKa pa vsak prijavljen GG v letu 2002-2003, ter priznanje za PP za udeležbo v programu Eu zate in AWARD. - 100 tolarjev za državne mnogoboje. d) Članarina mora biti pobrana in odvod članarine nakazan na žiro račun ZTS do 31. 12. 2002. Po tem datumu bo odvod na ZTS 2.200 tolarjev. e) Rodovi bodo lahko na osnovi prijave članstva (oddani podatki o članstvu na elektronskem mediju) za do 15. 12. 2002 prijavljene člane poravnali članarino v dveh delih: polovico do 31. 12. 2002 in drugo polovico do 31. 3. 2003. Članske izkaznice se izdajo po celotnem vplačilu članarine. RAZPIS ZA ZASEDBO PROSTIH TERMINOV V GOZDNI ŠOLI ZTS IN TABORNIH PROSTOROV V RIBČEVEM LAZU V LETU 2003 I. Gozdna šola Starešinstvo ZTS je v koledarju akcij za leto 2002/2003 za dejavnosti vzgoje kadrov že definiralo termine v GŠ ZTS po prioritetnem vrstnem redu (1. tečaji ZTS, 2. vodniški tečaji OO ZTS, 3. vodniški tečaji rodov in ZTO, 4. taborjenja rodov, 5. taborjenja drugih). Vsi ostali termini v poletnih počitnicah, jesenske počitnice, božične počitnice in novoletni prazniki, zimske počitnice, prvomajski prazniki in seveda nezasedeni konci tednov so na voljo drugim uporabnikom. Kapaciteta tabornega prostora je okoli 80 taborečih oseb oziroma 50 ležišč v hiši. Cene za bivanje so določene s cenikom, ki ga ob koncu leta določi IO ZTS za naslednje leto. ZTS si pridržuje pravico do popravka cen med letom in sicer glede na gibanje cen in storitev na slovenskem trgu. Zbiranje prijav traja do 15. oktobra 2002 oziroma do zasedbe kapacitet. II. Taborna prostora v Ribčevem lazu ZTS ima v Ribčevem lazu v Bohinju dva taborna prostora, na katerih lahko rodovi organizirajo letna taborjenja. Na zgornjem prostoru lahko tabori okoli 60 taborečih, na spodnjem pa 80. Cene za najem tabornih prostorov so določene s cenikom, ki ga ob koncu leta določi IO ZTS za naslednje leto. ZTS si pridržuje pravico do popravka cen med letom in sicer glede na gibanje cen in storitev na slovenskem trgu. Rodovi, ki bodo taborili na teh dveh tabornih prostorih, bodo morali pokriti še stroške najema in praznjenja kemičnih stranišč in stroške odvoza smeti. Prosimo vse rodove, ki želijo v prihodnjem letu taboriti v Ribčevem lazu, da pošljejo na sedež ZTS prijavo, v kateri naj navedejo željeni termin taborjenja in predvideno število wn nI september *2002* 25 udeležencev. Zbiranje prijav traja prav tako do 15. oktobra 2002, oziroma do zasedbe kapacitet. ZLATA PUŠČICA 2002 Rod Tršati Tur iz Ljubljane organizira v soboto 5. 10. 2002 tradicionalno taborniško lokostrelsko tekmovanje Zlata puščica. Tekmovali bomo v dveh disciplinah in sicer "Klasični lokostrelski disciplini" (KLD) in "Taborniško lovski disciplini" (TLD). V prvi disciplini (KLD - klasična lokostrelska disciplina) tekmujejo MČ in GG ter mlajši člani lokostrelskih društev razdeljeni po spolu in starosti v 8 kategorij: • Čebelice - vse, ki so letos dopolnile 11 let (l. 91) in mlajše • Medvedki - vsi, ki so letos dopolnili 11 let (l. 91) in mlajši • članice LD, ki so letos dopolnile 11 let (l. 91) in mlajše • člani LD, ki so letos dopolnili 11 let (l. 91) in mlajši • Gozdovnice - vse, ki so letos dopolnile 15 let (l. 87) in starejše od 11 let • Gozdovniki - vsi, ki so letos dopolnili 15 let (l. 87) in starejši od 11 let. • članice LD, ki so letos dopolnile 15 let (l. 87) in mlajše • člani LD, ki so letos dopolnili 15 let (l. 87) in mlajši Strelja se na strelišču, v prilagojeni FITA tarčni disciplini, na tarče FITA 80 cm (deset krogov ocenjenih od 10-1). Tekmuje se ekipno in posamično; ekipo sestavljajo štirje člani istega spola. Vsaka ekipa mora imeti lok, najmanj 6 puščic, ter ustrezno zaščitno opremo. V drugi disciplini (TLD - taborniško lovska disciplina) tekmujejo taborniki in starejši člani LD, ki so letos dopolnili 16 let (l. 86) in starejši, razdeljeni v 4 kategorije po spolu: • TLD tabornice • TLD taborniki • TLD klubovke • TLD klubovci Strelja se v gozdu prilagojeni FITA gozdni krog. Tekmovanje je posamično; tekmovalci iz različnih društev so razporejeni v skupine, ki jih določi organizator. Vsak tekmovalec mora imeti svoj lok in puščice, ki morajo biti označene. V obeh disciplinah se strelja instinktivno. Dovoljene so vse vrste lokov (tudi compound), vendar ti ne smejo biti opremljeni z merilnimi napravami ali drugimi pripomočki, ki bi lahko služili za merjenje. Vse puščice posameznega tekmovalca morajo biti enako dolge. Za opremo morajo poskrbeti rodovi sami, ker izposojanje ne bo mogoče. Tekmujejo lahko člani registriranih taborniških rodov z izkaznico za leto 2001/2002, ter člani ostalih lokostrelskih društev. Pravila tekmovanja v celoti si lahko preberete na spletni strani rtt.rutka.net/zp/ Štartnina znaša 1500 SIT na udeleženca. Rodovi, ki bodo pripeljali 15 tekmovalcev ali več plačajo 1100 SIT na tekmovalca. Vsak tekmovalec dobi našitek in malico. Vsi tekmovalci se morajo prijaviti (ime, društvo, starost) do 30. 9. 2002 in sicer: na naslov: RTT Zarnikova 3, 1000 Ljubljana na telefon: 031/ 605 527 (Vid) na e-mail: yid.vidic@student.fmf.uni-lj.si preko prijavnice na spletni strani rtt.rutka.net/zp Štartnino lahko plačate na tekmovanju ali na TRR: 02017-0012006283, Društvo tabornikov Rod Tršati Tur, Zarnikova 3, Ljubljana s pripisom - ZP2002, ime vašega društva; (kopijo virmana prinesite s seboj). Zbor ekip tekmovanja za Zlato puščico bo ob 9:00 uri na strelišču Lokostrelskega društva Moste v Bizoviku. Do Bizovika vozi avtobus št. 13. Izstopite 3 postaje naprej od poslovnega centra v Štepanjskem naselju in sledite oznakam do strelišča (cca 25 min hoje). Tekmovanje se zaključi predvidoma med 15 in 16 uro in bo v vsakem vremenu. Vsi, ki se še ne počutite dovolj pripravljene za pravo lokostrelsko tekmovanje kot je Zlata puščica, se lahko udeležite šaljivega tekmovanja za Srebrno puščico. Tekma je šaljivega značaja s poudarkom na iznajdljivosti, spretnosti in medsebojnem sodelovanju. Vso potrebno opremo boste dobili na mestu tekmovanja, s seboj prinesite samo sebe, oblečenega v primerno obleko, taborniški nož in 1-2 prijatelja za ekipo. V primeru dežja tekmovanje za Srebrno puščico odpade. VSE V ZLATO! vam želijo taborniki RTT VABILO ZA ČISTILNO AKCIJO ŠMARNE GORE Rašiški rod vabi vse tabornike, ki radi pomagajo ohraniti čisto naravo, na že 10. čistilno akcijo Šmarne gore. Akcija bo 12. oktobra s pričetkom ob 9.00. Zelo zaželeni so tudi starejši taborniki, saj bomo čistili tudi divja odlagališča. Vse dodatne informacije dobiš na telefonu 040/298-220 (Vid Kulovec). Rašiški rod 26 ^ STROKOVNO KULTURA ORGANIZACIJE mag. Boris Mrak Kultura organizacije - kultura ZTS Kultura organizacije? Kultura Zveze tabornikov Slovenije? Kaj je že to? Ja, sem že sli{al, ampak v tem trenutku se res ne morem spomniti? Morda mi ti lahko pomaga{? Sicer pa, ali sploh potrebujemo informacijo o tem, kak{na je kultura v ZTS? Približno takle bi bil odgovor večine tistih članov, ki bi jih povprašali o kulturi organizacije v Zvezi tabornikov Slovenije. Kljub temu sem se lotil tudi tega vprašanja. Na seji Starešinstva ZTS, v soboto 6. aprila 2002 v Kranju, sem izvedel anketo in sedaj vam rezultate ankete tudi predstavljam. Od vseh prisotnih predstavnikov je izpolnjeno anketo vrnilo 28 udeležencev. Za pravilno razumevanje ankete in predstavitve kulture organizacije, kot sem jo dobil na podlagi vrnjenih anket, je potrebno podati kratko pojasnilo o tem, kaj je to kultura organizacije, in o tem, kakšen model sem pri analizi uporabil. Najbolj enostavno lahko rečemo: Kultura daje organizaciji osebnost -takšni smo, to delamo, za to se zavzemamo.1 Vsekakor moramo vedeti, da v svetu obstaja več kot 150 opredelitev kulture organizacije in to, ki sem jo navedel, je samo ena od teh (izbor je bil narejen po moji lastni presoji).2 In kakšna je vloga kulture v organizaciji:3 • daje članom organizacije občutek identitete; • pomaga ustvarjati zavzetost članov organizacije za cilje, ki presegajo njihove osebne; • povečuje stabilnost organizacije kot sistema; * služi kot vodilo članom organizacije pri opredeljevanju delovanja organizacije in pri izbiranju primernega obnašanja. Kultura organizacije nastaja postopoma, se razvija in spreminja. Vsaka organizacija se seveda razvija na svoj, specifičen način, pogojena je z okoljem kjer deluje in od usmerjenosti članov, na kulturo organizacije močno vpliva ustanovitelj oz. ustanovitelji. Kultura organizacije se prenaša na člane organizacije na različne načine: * z zgodbami (zgodbe povezane z ustanovitelji organizacije, pomembnimi voditelji v preteklosti, pomembnimi odločitvami za razvoj organizacije, ...); * z obredi (ponavljajoče dejavnosti, ki izražajo in utrjujejo ključne vrednote organizacije, poudarjajo pomembnejše smotre organizacije, pomembnost in nepomembnost posameznih članov organizacije); * z materialnimi simboli (izražajo enakopravnost ali hierarhičnost članov organizacije, izražajo pomembnost članov v organizaciji, primernost oblačil članov - kroj, oprema, oznake - rutke, značke, ...); * z jezikom (uporaba "žargona", ki ga uporabljajo člani pri medsebojnem komuniciranju - uporaba potrjuje sprejemanja kulture organizacije s strani posameznega člana organizacije, "žargon" združuje člane določene kulture). Kultura organizacije se skozi čas spreminja in se prilagaja okolju v katerem deluje. Prilagajanje spremenjenim razmeram v okolju je pogoj preživetja organizacije. Seveda je spreminjanje kulture zelo težavno (spreminjanje kulture organizacije navadno preprečujejo ljudje in odnosi med njimi, spretnosti, ki so si jih pridobili, strukture v organizaciji, ki skupaj delujejo v smeri ohranjanja stare kulture oz. vzorca), včasih tudi neuspešno. Zakaj je pomembna kultura organizacije? Zato, ker:4 1. kultura vpliva na to, kako v organizaciji analiziramo in rešujemo probleme; 2. kultura vpliva na kvaliteto in kvantiteto inovacij, ki jih razvijajo v organizaciji; 3. kultura vpliva na to, kako se organizacija odziva na spremembe in negotovost v okolju organizacije; 4. kultura vpliva na motivacijo članov organizacije. Tako kot obstaja veliko število opredelitev, kaj je to kultura organizacije, obstaja tudi veliko različnih tipo- STROKOVNO [september 27 logij za ugotavljanje kultur organiza-cij.5 Za analizo kulture ZTS sem se odločil za tipologijo po Cameronu in Quin-nu,6 ki sta s tipskim vprašalnikom analizirala več kot 1000 različnih organizacij v Združenih državah Amerike. Tipologija uporablja dve razsežnosti: • prožnost in samostojnost, ter • stabilnost in obvladovanje oblikuje: • notranje okolje - integriranje in • zunanje okolje - diferenciranje ter zasnuje iz njih štiri tipe kultur organizacije: • skupina (medčloveški odnosi) • adhokracija (odprtost sistema oz. organizacije) • tržišče • hierarhija (učinkoviti procesi) Vsaka organizacija, tudi nepridobitna, kot je tudi Zveza tabornikov Slovenije, je instrument za doseganje smotrov in ciljev ter rezultat interesov notranjih in zunanjih udeležencev. Le-ti se odražajo v kulturi organizacije in kulturah okolij, kjer organizacija deluje. Prepoznavanje kulture organizacije je pomembno za učinkovito in uspešno vodenje in delovanje organizacije. Za kakršnokoli nadaljnje razmišljanje o kulturi organizacije (s stanjem smo zadovoljni in ne želimo spremeniti ničesar, nismo zadovoljni s stanjem in želimo spremembo kulture), bi bila potrebna poglobljena in podrobna analiza in upoštevanje večjega vzorca anketirancev. Pri tem se moramo zavedati, da nam analiza kulture organizacije, tako kot sem izvedel, prinaša tudi nekaj tveganja (resničnost izidov, zavedanje rezultatov, ...). Seveda sama analiza kulture organizacije še ne pomeni, da se mora v or- ganizaciji kultura spremeniti. Je zgolj predstavitev stanja. Takšni smo, to delamo, za to se zavzemamo. Anketa, ki sem jo izvedel, je zajemala šest vprašanj oz. trditev iz naslednjih področij: Vprašanje 1: Prevladujoče značilnosti (Dominant characteristics) Vprašanje 2: Vodstvo organizacije (Organizational Leadership) Vprašanje 3: Upravljanje in zaposleni (Management and employees) Vprašanje 4: Kaj drži organizacijo skupaj (Organizational Glue) Vprašanje 5: Strateški poudarki (Strategic Emphases) Vprašanje 6: Kriteriji uspeha (Criteria of Success) Na osnovi navedenih zastavljenih vprašanj sem dobil odgovore, ki si jih lahko ogledate tudi v sliki in ki jasno kažejo, da je naša organizacija predvsem orientirana v notranje okolje, v SKUPINO (medčloveški odnosi - organizacija je prijazno okolje, organizacijo povezujeta pripadnost in tradicija, pomembna je složnost in vzdušje, velik posluh in skrb za ljudi, zelo veliko se ukvarjamo sami s sabo) in v HIERARHIJO (organizacija je zelo formalizirana in strukturirana, pomembni so nam učinkoviti procesi, voditelji so ponosni, da so dobri in učinkoviti usklajevalci), mnogo manj v zunanje okolje, v ADHOKRACIJO (smo relativno zaprta organizacija, organizacija je prej statična kot dinamična, podjetništvu in ustvarjalnemu delu ne pripisujemo velikega poudarka, težko nam gre od rok uvajanje novitet in eksperimentiranje) in v TRŽIŠČE (rezultati nam niso prvi cilj, ugledu in uspehu organizacije ne pripisujemo velikega pomena, s sorodnimi organizacijami niti ne želimo tekmovati). Izrazito se ukvarjamo z našim notranjim okoljem, zunanjemu okolju posvečamo mnogo manj pozornosti. Zapiramo se v svoje vrtičke (v rodove) in smo zelo nezaupljivi tako do drugih rodov kot tudi do zveze. Seveda je vzorec, ki je bil zajet v anketo, relativno majhen, če ga primerja- mo s celotnim številom članstva v ZTS (cca 10.000 članov), vendar nam anketiranci (člani starešinstva ZTS verjetno najbolje poznajo organizacijo, so z njo v stalnem stiku in imajo dolgoletne izkušnje) po svoje kažejo kar resnično podobo organizacije (seveda ob upoštevanju vseh omejitev take analize). Upam, da bodo tudi ta spoznanja prispevala k nadaljnjemu razvoju in rasti ZTS. Viti: 1. Wheelen, T.L - Hunger, D.J. (1995): Strategic Management and Bussines Policy, Reading, Mass.: Addison-Wesley, stran 123 2. Kogarkoli bo področje zanimalo bolj podrobno, si lahko različne opredelitve kulture ogleda v knjigi: Scholc, Christian - Hofbauer, Wolfgang (1990): OrgrnsatimMur -die tier [rlolsmm Wiesbaden: Gabler. 3. Wheelen, T.L. - Hunger, D.J. (1995): Strategic Management and Bussines Policy, Reading, Mass.: Addison-Wesley, stran 123-124 4. Černetič, Metod (1997): Poglsm iz sociologije orgmmij, Kranj, Založba Moderna organizacija, stran 263 5. različni avtorji: Ansoff, Handy, Deal, Kennedy, Hymowitz, Jones, ..... 6. Cameron, Kim S. - Quinn, Robert E. (1999): Diagnosing and Changing organizational Culture, Reading: Addison-Wesley Kultura ZTS 28 ^ STROKOVNO Evropski MOOT «ig» /.i If. Informacije ft m roverway.rutka.net in na roverway@rutka.net Kdo? Vsi, ki boste naslednje poletje stari med 16 in 22 let. .3 tvfll 'J) Vrv Kje? Petdeset različnih lokacij na Portugalskem, tabor v zalivu Ervideira (cca 150 km od Lizbone), otvoritvena slovesnost v Lizboni Kdaj? Tabor RoverWay od 31. julija do 11. avgusta 2003 STROKOVNO (september 29 KREATIVNI KOTIČEK Potovanje v prihodnost naj se začne Kreativni vikendi in motivacijska srečanja Če smo do sedaj potovali po bližnji in daljni preteklosti, se potapljali v morske globine in odkrivali pravljični svet, se sedaj odpravimo v prihodnost. Začetek leta je prav primerna priložnost, da razburimo domišljijo (tudi zlet je valoval na domišljiji) in v svoje delo vključimo novo dozo kreativnosti. Teme bodo zanimive za srečanja vodnikov, prvo rodovo upravo ali pa za nove člane, ki jih bomo povabili na rodov propagandni tabor. In ne pozabite, v prihodnosti je vse mogoče; tudi odkritja in izumi so rezultat domišljije in kreativnosti človeškega uma. Potovanje naj se začne. Krearta 2003 (maja naslednje leto na kakšnem čisto neobičajnem kraju); za popotnice in popotnike ter starejše, vodnike, vodje programa na taborjenju in kreativne duše. Cisto nevsakdanji odklop, ki ga potrebuješ kot tvoje telo potrebuje hrano in vodo. Kaj se je dogajalo v preteklosti si poglej na krearta.rutka.net. 30 ^ STROKOVNO V NARAVO PO ZABAVO Andreja Hazabent, vodja skupine projekta TVU Festival vseživljenjskega učenja 2002 Andragoški center Slovenije letos že sedmo leto kot nacionalni koordinator festivala v času od 14. do 20. oktobra organizira "Teden vseživljenjskega učenja". Projekt je zamišljen kot festival učečega se prebivalstva s poslanstvom ozaveščati javnost o pomenu učenja, ki poteka vse življenje, s pomočjo pozitivnih izkušenj oblikovati med ljudmi pozitivno naravnanost do učenja, seznanjati prebivalstvo z učnimi možnostmi, ki jih ponuja njihovo domače okolje in predstaviti pozitivne spremembe, ki jih učenje vnaša v življenja posameznikov in lokalnih skupnosti. Sodelovanje na festivalu za taborniške rodove predstavlja možnost za: • vzgojo mladega človeka na področju odnosa do bogatitve lastnega znanja • predstavitev pomena taborništva širše (vpliv na okolje) • sodelovanje z inštitucijami, sorodnimi organizacijami in mediji na lokalnem nivoju • prisotnost (promocijo) v lokalnem okolju. V želji, da bi bilo sodelovanje rodov in ZTS v času letošnjega festivala čimbolj odmevno, vabimo vse rodove, da v tem tednu (oz. v mesecu oktobru in novembru) pripravite akcijo, ki bo odprta za vse. Predstavimo ljudem, kaj znamo, kaj je tisto, kar nas dela posebne in kaj je tisto, s čimer se lahko pohvalimo pred vsemi. Za večjo povezanost med vsemi rodovi predlagamo, da vaše akcije sledijo skupni temi, ki se glasi "V naravo po zabavo". Narava je naš drugi dom, pokažimo ljudem, zakaj. Akcijo bomo poleg že znanih plakatov podprli še z letaki, ki bodo tematsko obarvani - povezani s skupno temo - in bodo služili promociji našega znanja in naše organizacije. Prav tako pa bo ZTS izbrane projekte podprla tudi finančno. Priprave že potekajo, seveda pa je do oktobra še nekaj časa za ustvarjalne misli (če vas bo k pripravi vzpodbudil šele tale članek). Če želite, da bo vaša akcija zapisana v koledarju vseh aktivnosti po Sloveniji (ki bo dostopen ciljni populaciji preko spletne strani ACS), potem je 12. september rok za oddajo informacij. V času lanskega festivala vseživ-ljenjskega učenja je na aktivnostih, ki so jih pripravili taborniški rodovi in ZTS sodelovalo več kot 1.000 udeležencev; to so bili predvsem taborniki, šolski in predšolski otroci, mladina, starši in občani krajev ter mest, kjer so bile aktivnosti izvedene. Aktivnosti, ki so potekale v tem času, pa so bile zelo pestre: v Ljubljani so izpeljali foto orientacijo z namenom spoznati svoje mesto, v Cerknem je dišalo po kostanjih, taborniki iz Ilirske Bistrice so mestni park preoblikovali v propagandni tabor, v Miklavžu so krajani aktivno in pestro preživljali prosti čas, v Murski Soboti so imeli dan odprtih vrat, Medvodčani so Močne ukane odprli še za netabornike, Postojna je bila v znamenju propagandne akcije, Ajdovci pa so občanom ponudili možnost udeležbe na orientacijskem teku. Organizatorji so pri pripravah in izvedbi akcij sodelovali tudi z drugimi institucijami, kot so šole, druga društva, gasilci, Rdeči križ, Ljudska univerza in različni sponzorji, ki so poleg občin (ne še vseh) na različne načine pomagali pri izpeljavi akcij. Udeleženci so bili z akcijami zelo zadovoljni in jih tudi pohvalili. Taborniki pa so spoznali, da so take akcije potrebne, saj še dodatno utrjujejo mesto in vlogo taborništva tudi v lokalnih okvirih, ki so za delovanje rodov zelo pomembni. Akcije so spremljali tudi številni nacionalni, regionalni in lokalni mediji; tako časopisi, radijske postaje kakor tudi TV hiše in spletni portali. Pokažimo se! Zveza tabornikov Slovenije je tudi dobitnica priznanja Andragoškega centra Slovenije za izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih za leto 2002, zato je možnost za odmevnost in ustvarjanje boljše prepoznavnosti na lokalnem nivoju še toliko večja. STROKOVNO (september 31 INŠTRUKTORJI Naj se pravljica nikoli ne konča Nekoč, pred davnimi časi, je za devetimi gorami in sedmimi jezeri stala idilična jasa ... Hja, ob takem začetku bi človek še pomislil, da pišemo pravljico za "Medota" ... No, ja, daleč od resnice pa vsi tisti, ki tako mislite, niti niste. V naslednjih vrsticah boste namreč priča pravljici ... Pa ne čisto navadni D ta pravljica se je dejansko zgodila ... In bila je najlepša ... Začelo se je torej sredi bohinjskih gozdov ... "V gozdni šoli nekega večera ..." Tako se je torej začelo. Zbrala se je dejansko kar zajetna gručica ljudi. Za začetek, jasno, rutina - ustaljen prihod vseh udeležencev na "kraj zločina", prav tako že povsem ustaljene zamude nekaterih tečajnikov (povsem nenamerno!) in uvodno razbijanje treme. Vedno enak začetek ... A deževnega enajstega avgusta leta Gospodovega 2002 se še nikomur ni sanjalo, da bomo v osmih dneh izživeli najlepšo pravljico ... Pravzaprav je težko nekomu, ki ga ni bilo zraven, povedati, zakaj je bilo tako lepo. Pa saj poznate zguljeno frazo "poskusiti ni greh". Torej ... Začelo se je že prvi večer, ko smo se dejansko vsi med sabo 'full zaštekali'. Logično so za to nekaj minut več potrebovali Leteči medvedki ("partizansko" ime tečajnikov temeljnega tečaja ...), ki se pač še niso poznali od lani. Na drugi strani so bili Palčki Smuki (nadaljevalci ...) ta- koj "na isti valovni dolžini" in kljub precej zgodnjemu zaključku uvodnega večera je bilo slutiti, da naslednjih sedem dni res ne bo kar tako ... V ponedeljek se je začelo povsem zares - jutranje uglaševanje (ob tem opravičilo tima za to področje pri Palčkih Smukih, saj s(m)o zadnje dni malce zaspali ...), zbor (za nekatere precej drugačen kot so ga sicer vajeni), menjava rutk (zgodba o rutkah je še vedno področje zase ...) in ob plapolanju slovenske ter taborniške zastave smo se podali na prva predavanja. S prvimi predavanji so prišle tudi prve fore, a bi bilo nepravično omeniti katerokoli izmed njih in pozabiti na ostale. Morda pa je vsem skupaj najbolj ostalo v spominu predavanje (in vse povezano z njim) pred odhodom na hajk ... Zgodovina taborništva nekoliko drugače bi ji lahko rekli . Na vrednotenju so bile reakcije na to temo vsaj izjemno zanimive . Ja, in potem je prišel na vrsto hajk. Lahko mu rečemo tudi potep z bivakom, če hočete. Vsi, ki ste že okusili slast inštruktorskega tečaja, veste, da je to daleč najboljša stvar za krepitev tim-skega duha. Človek bi sicer pomislil, da 32 STROKOVNO še bolj povezane skupine, kot je bila letos naša, ni mogoče "proizvesti", a bivak je še enkrat pokazal, da tovrstno druženje še bolj tesno poveže vse akterje - pa naj bo to na "izjemno primernem prostoru za bivak" sredi pognojenega travnika ali pa nekje (bolj ali manj) visoko v Julijskih Alpah ... Zgodbe, ki jih piše inštruktaža ... Po hajku, jasna stvar, smo bili vsi skupaj resnično povezani in tudi navidezno (nepotrebno) ločevanje med temeljci in nadaljevalci je postajalo vedno bolj bled spomin ... In kot je rekel naš vrhovni pravljični poglavar Pugy - dnevi po hajku so kar nekako zleteli mimo nas ... In naenkrat je bila tu nedelja - dan slovesa ... Pa pustimo to neprijetnost povsem za konec - ozrimo se vendarle še za trenutek nazaj ... Na pravljičnih osem dni ... Ne bomo pozabili ... Najprej večerov. Bepop, Sebastjan, Game over, Siddharta, pri večerih je jasno treba omeniti tudi naš igralski trio v sestavi Miha, Pero, Jessy, pa izjemne "ognjene stvaritve" naših pernatih prijateljev kanarčkov (podirajoča se newyorška dvojčka sta le ena izmed njihovih izjemnih pogruntavščin), ne moremo pa tudi mimo večurnega plesanja rimšimšima . Ja, v zadnjih dveh nočeh se je tudi na tem področju marsikaj dogajalo ... Aja, pa seveda zadnja noč. Nekateri so bili spet stari 16 let (a ne Vindi), zajeten koš- ZADNJA NOVICA Ker so se udeleženci inštruktaže tako navezali drug na drugega, so si do danes izmenjali že preko 500 mailov (imajo tudi svojo listo, ki je v zgodovini Rutke potolkla vse rekorde), organizirali prvi "reunion" in napovedujejo, da bodo v vikendu od 18. do 20. oktobra v Ribnem znoreli do konca. ček inštruktorske druščine pa zadnjo noč kar ni mogel zati-sniti očesa. Jutranje bujenje pa je po nekaterih informacijah najbolje prestala Greta ... Ne, res ne bomo pozabili ... Zdaj pride na vrsto nekaj, kar nas je spremljalo vseh osem dni - globoke misli ... Najbolj pošteno bi bilo, če bi zapisali vse lepe misli, izjemne ideje, zgode in nezgode vseh tečajnikov, mentorjev, kanarčkov, vodstva ... Pa vsi vemo, da prostora za kaj takšnega na tem mestu seveda ni . Zato naj ostane pri tem, da toliko pristnega prijateljstva, pozitivne energije, timskega duha in vsega ostalega lepega na enem mestu ne doživiš vsak dan. Kaj vsak dan - kdor to doživi enkrat v življenju, je lahko zelo srečen ... Mislim, da dejansko obstaja zgolj in samo ena prava beseda, ki opiše vse skupaj - pravljica ... Najlepša in najboljša ... Neponovljiva? Morda ... A sanjamo lahko še vedno ... In povsem v kontekstu je sedaj misel, ki smo jo slišali pri zadnjem jutranjem zboru: "Ne želim vam izpolnitve vseh želja in sanj, ker potem ne boste več želeli in sanjali! Želim, da se vam jih izpolni le toliko, da boste srečni!" Ja, srečni smo ... In še vedno sanjamo . O najlepši pravljici . Naj se sanje nikoli ne končajo in naj pravljica traja . Za vedno . STROKOVNO (september 33 Pugy GOZDNA SOLA Instruktaža v Bohinju Letošnjih poletnih tečajev za vodje enot se je udeležilo 44 tečajnikov iz 24 rodov širom po Sloveniji; 19 na temeljnem in 25 na nadaljevalnem tečaju. Tečaji so odlično uspeli, udeleženci pa so poleg znanja in spretnosti, ki jim bodo prišle prav pri delu v rodu, stkali niti prijateljstva in izrazili želje po sodelovanju, druženju in izmenjavi mnenj in izkušenj. Na tečaju sta v vodstvu poleg naših vodij tečajev in mentorjev sodelovali tudi Dora iz Madžarske in Loki iz Hrvaške. Letošnji tečaji so bili že prilagojeni spremembam, ki so posledica prenove izobraževalne sheme. Po novem bo namreč temeljni tečaj vsebinsko ponudil znanja in spretnosti za opravljanje funkcije načelnika družine (po opravljenem projektu bo tečajnik, ki bo opravljal to funkcijo, dobil naziv načelnik družine), nadaljevalni pa za načelnika rodu (po opravljenem projektu bo tečajnik, ki bo opravljal to funkcijo dobil naziv načelnik rodu in s tem "woodbadge"). 34 STROKOVNO ASTRONOMIJA Primož Spet asteroidi ! Asteroidi pritegnejo vse več medijske pozornosti, pa ne zato, ker jih je z dneva v dan več, saj že tisoče let grozijo Zemlji - ampak kot vse kaže, se ljudje danes mnogo bolj kot prej bojimo svojega uničenja. 18. avgusta v jutranjih urah nas je "obiskal" asteroid 2002 NY 40, velik skoraj kilometer, ki je letel mimo Zemlje na razdalji 500 tisoč kilometrov in smo si ga lahko ogledali tudi z manjšimi - amaterskimi daljnogledi. Pravo paniko pa so povzročili astronomi ob odkritju asteroida 2002 NT 7, ki naj bi prvega februarja 2019 treščil na Zemljo... Sledili so natančni izračuni tirnice in dodatna opazovanja, ki so k sreči pokazali, da ni nevarnosti za uničenje in da so bile napovedi ponovno preuranjene. Kljub temu pa je pieuranjena novica spet sprožila veliko medijske pozornosti. Intervijuvani so bili številni ugledni astronomi tako po svetu, kot tudi doma in spet se je rodila priložnost, da se ustvari nekaj propagande tudi za astronomijo. Pokazalo se je, kako šibko znanje astronomije je v povprečnem človeku in kako bi bilo dobro, da se astronomija pojavi tudi kot predmet v šolskem programu. Končno lahko ugotovimo, da v bistvu ljudi astronomija zanima, če je le znanje podano v človeku prijazni obliki. In koliko manj bi bilo panike ob neki novici o bližajočem se asteroidu, če bi si ljudje predstavljali, kako malo je dejansko možnosti, da pride do trka z Zemljo. Trenutno je vodeči po nekaterih lestvicah z interneta Zemlji najbolj grozečih asteroidov 2000 WO 107, ki naj bi se nevarno približal našemu planetu 1. decembra 2040. Vendar pa je to še tako daleč, da prav nič ne moremo z gotovostjo napovedovati. Znanstveniki morajo opazovati asteroid in analizirati njegov položaj skozi vrsto let, preden lahko določijo njegovo tirnico z zadovoljivo natančnostjo. Tirnico asteroida celo v vsakem trenutku lahko spremeni katerikoli izmed planetov ali njihovih lun našega Osončja, včasih je dovolj že bližina sosednjega asteroida, ki pa jih je do danes znanih že okoli sto tisoč. Tudi za sodobne računalnike bi bila pretežka naloga simulirati gibanje vseh znanih teles z upoštevanjem vseh medsebojnih gravitacijskih odvisnosti, ki bi lahko vplivali na tirnico nekega asteroida čez 38 let, posebej ne s takšno natančnostjo, kot je potrebna, da bi zadel Zemljo, ki je v primerjavi z Osončjem velika kot zrno graha. Takole bi bil teoretično videti padec asteroida na Zemljo STROKOVNO (september 35 In če že pride do možnosti trka, kako je pomembna osveščenost in informiranost ljudi o tem, kaj storiti ... Glede na to, da večino planeta prekriva morje obstaja veliko večja verjetnost, da bi, če bi zadel Zemljo, asteroid padel v morje. Padec bi povzročil velike valove, ki bi poplavili obmorske kraje. Verjetno pa večjih tektonskih vplivov ob takem padcu ne bi bilo. V tem primeru bi bila pravočasna obveščenost ključnega pomena, saj bi lahko že predhodno evakuirali ljudi iz ogroženih krajev in tako občutno zmanjšali obsežnost katastrofe. Na internetu najdemo kar nekaj strani, ki se ukvarjajo z zbiranjem podatkov o Zemlji najnevarnejših asteroidih. Naštetih je kar preko 400 takšnih asteroidov, res pa je, da je zelo zabrisana ločnica med tem, kdaj je nek asteroid nevaren in kdaj ni... Možno je, da ko boste brali tale članek, zgoraj navedenih asteroidov sploh ne boste več našli med nevarnimi, saj se podatki na teh straneh dnevno spreminjajo, seveda v skladu z dnevno svežimi odkritji. Če vas ta tematika zanima, obiščite torej strani: http://neo.jpl.nasa.gov in http://in-pact.arc.nasa.gov seveda pa to zdaleč niso edine strani s tovrstno tematiko. Tak{en naj bi bil konec dinozavrov 4 i. ■ t Huiilii«i * ' I . ■ mA : -4 V Tirnica asteroida 2002 NT 7, ki Zemlji "ni ve~ nevaren", med planeti Oson~ja JWI "I? Lla> (r^ L \ 0. .11 ■ ^-ia tnfiss-zfflUH J-j > :■>:■: Navidezna pot asteroida 2002 NY 40, med zvezdami v nedeljskem jutru 18. avgusta VZHODI IN ZAHODI SONCA LUNINE MENE Mlaj 7. 9. 2002 ob 5:11 Prvi krajec 13. 9. 2002 ob 20:09 Polna luna 21. 9. 2002 ob 16:00 Zadnji krajec 29. 9. 2002 ob 19:04 Mlaj 6. 10. 2002 ob 13:18 Prvi krajec 13. 10. 2002 ob 7:34 1. 9. Vzhod: 6:22 Zahod: 19:41 15. 9. Vzhod: 6:40 Zahod: 19:14 1. 10. Vzhod: 7:00 Zahod: 18:43 15. 10. Vzhod: 7:18 Zahod: 18:16 Za~etek jeseni: 23. 9. ob 6:54 36 STROKOVNO ORIENTACIJA Pepl Mobilni telefoni namesto GPS GPS sprejemniki so tudi danes za navadnega ljubitelja orientacije še relativno dragi in pri njihovi uporabi srečujemo kup omejitev. Kaj je torej lepšega od možnosti, da za določitev svojega položaja namesto GPS sprejemnika uporabite kar svoj mobilni telefon? Res je, tudi mobilna telefonija omogoča določitev lege mobilnega telefona v danem trenutku. Sam princip določitve lege je celo precej podoben kot pri GPS, so pa drugačne možnosti in omejitve pri uporabi. Pa poglejmo primerjave: Pri uporabi GPS sprejemnika potrebujemo za določitev lege vidnost vsaj štirih primerno razporejenih satelitov na nebu. Tega pogoja ne moremo doseči v ozkih dolinah, pod gostimi krošnjami drevja, na ulicah med visokimi stavbami in seveda v vseh zaprtih prostorih. Za določitev lege z mobilno telefonijo pa zadošča sprejem mobilnega signala! Torej lahko sistem deluje tudi v avtomobilih, znotraj objektov, pa tudi gosto drevje ni ovira - če je le mreža oddajnikov dovolj gosta. In ker vsi uporabljamo mobilne telefone skoraj povsod, vemo, da je "belih lis" še zelo malo. Drugi pomemben podatek pri določitvi lege je položajna natančnost. Pri cenenih GPS sprejemnikih ta znaša okoli 30 m, s kakovostnimi (dražjimi) sprejemniki dosežemo 10 m, s posebnimi postopki (difirencialni GPS ipd.) pa lahko dosežemo tudi natančnost, boljšo od enega metra. Pri mobilni telefoniji naj bi tehnologija že sedaj omogočala položajno natančnost nekaj 10 m (!), z uvajanjem tretje generacije mobilne telefonije UTMS pa naj bi se še izboljšala. Takšna položajna natančnost bi bila za potrebe orientacije že povsem zadostna, je pa res, da praktično še ni dosegljiva. Pomembna razlika je še v načinu pridobitve informacije o legi. Na GPS sprejemniku lahko svojo lego sami preberemo v poljubnem koordinatnem sistemu. Pri določitvi lege z mobilno telefonijo pa smo odvisni od operaterja, kajti le on nam lahko sporoči lego mobilnega telefona. In prav letošnjo pomlad je največji slovenski operater mobilne telefonije svojim uporabnikom ponudil storitev določitve njihove lege, imenovano MPS (Mobile Positioning System). Uporabnik preko SMS sporočila pošlje zahtevo za določitev svoje lege, nato pa dobi obvestilo o svoji legi. Ker je storitev namenjena predvsem "orientaciji" v mestih, bomo obveščeni, v katerem predelu določenega naselja se nahajamo. Nato lahko dobimo informacije o gostiščih, turističnih zanimivostih in drugih za turista pomembnih točkah in objektih v naši bližini. Če bomo sočasno spremljali tudi internet, bomo od jeseni svojo lego na spletni strani lahko pogledali tudi na karti. Pri mobilnih telefonih z naprednejšimi tehnologijami, ki omogočajo prenose večjih količin podatkov (GPRS, UMTS), pa bomo v prihodnosti izsek karte z našo lego (npr.s pomočjo MMS sporočila) lahko prejeli tudi na mobilni telefon. Storitev ni brezplačna in se bo obračunavala pri vsakem poizvedovanju o naši legi. Položajno natančnost pri operaterju zaenkrat ocenjujejo na okoli 500 m v območjih goste pokritosti z baznimi postajami, drugje pa še nekoliko slabšo, kar je seveda bistveno slabše od določitev položaja z GPS in tudi od natančnosti, ki naj bi jih mobilna tehnologija teoretično omogočala. Kakšen odgovor bomo dobili, če bomo prosili za določitev svoje lege izgubljeni sredi orientacijskega pohoda, poizkusite kar sami, zagotovo pa nam ne bo posebej v pomoč. Ima pa sistem določanja lege z mobilno telefonijo še eno veliko "prednost" pred sistemom GPS. Razen svoje lege lahko namreč izvemo tudi za lego "poljubnega" GSM aparata, vendar nam bo operater mobilne telefonije takšno informacijo posredoval le v primeru, da se bo lastnik tega "poljubnega" aparata z razkritjem svoje lege strinjal! SR 50 DITECH RACING SR 50 DITECM 529.99Q,bti 519.990.iKi mla Iriglsm prlporofia: motih najugadraij in financiranje: najkvn^tdncjic lil nojlilrrrj&c ¿uvu ruvanje: MCA Ljubljana ml., ni VB H U At htir n» IJlfT'nylc'-trigliJY.ii MCA Maribor 1*1.! DJ 4ia G i 3d tati]«! PICD MCA Nova Gorica lal.:DJ JJi M-1 96 iAjJda mrd T^Ji^-tD-lrnjlnV JI tek: 01 588 34 20 www. avtotri giav.si apri vto-tn^Eav. si I^Sj AUTQC0MMHKC J * ~ flVtOTfll&lfWiu. NARAVA M Pokljuška sotes Skoraj dva kilometra dolga Pokljuška soteska je ostanek nekdanjega toka Ribš~ice, ki se je pred približno 10000 leti med umikanjem ledenikov zajedel v apnen~asto kamnino. Pozneje se je voda umaknila v globino in nastala je najve~ja fosilna soteska v Sloveniji. Danes se Ribš~ica pojavlja na površju le ob dolgotrajnem deževju. Stene soteske, ki so ponekod celo previsne, so visoke do 50 metrov. Na nekaterih mestih se zožijo v tesni le nekaj metrov širine. Vmesne razširitve se imenujejo "vrtci". V Pokljuški soteski najdemo nekatere kraške oblike, kot so naravni mostovi, previsne stene in votline. Ena najbolj znanih je Pokljuška luknja - krajši prehodni jamski rov pod severnim robom soteske. Razširjena je v dvorano, ki meri na najvišjem delu 15 metrov. Poleg obeh vhodov so v steni še tri naravna okna. Pot v votlino je od nekdaj omogočala zložen prehod na rob soteske in naprej na ravnejši svet Stare Po- 'fir- v Lesce, Radovljica z okolico Leto ustanovitve: 1972 Število aktivnih članov: 72 redni bližini področj smo v preteklosti taborili, dane o v preteki tja predvsei ¡m hodimo STROKOVNO (september 39 Učinkovine Vitamin C, pr kislina Uporaba Namaz iz zajčje detelje KOSOBRIN Zajčja detelja Oxalis acetosella L. Je do 15 cm visoka trajnica z razraslim in vodoravnim podzemnim steblom. Listi so tridelni, podobni so listom detelje. Občutljivi so na svetlobo in padavine. Rastlina ima aprila in maja bele zvezdaste in zelo nežne cvetove. Cvetovi so posamični in nameščeni na dolgih pecljih. Venčni listi so tudi rdečkasti ali modrikasti. Pri nas uspeva po senčnih, vlažnih in humoznih gozdovih, na starih panjih in med grmovjem. Raste od nižin do nadmorske višine približno 1800 metrov. V velikih količinah je lahko rastlina tudi strupena, zaradi vsebnosti oksalne kisline. Vitamin C, provitamin A, oksalna kislina Za namaze, solate, kot dodatek k juham in prikuham Recepti Potrebujemo 3 pesti zajčje detelje, 20 dag masla, 2 žlici gorčice, sol in poper po okusu Priprava: lističe zajčje detelje ope-remo, odcedimo in na drobno narežemo. V mehkejše maslo umešamo drobno narezane lističe zajčje detelje, gorčico sol in poper. Dobljen namaz postavimo na hladno mesto, da se rahlo strdi. Namaz namažemo na svež kruh, najboljše na črn ali ržen. Prepečen kruh s pikantnim namazom Potrebujemo zajčjo deteljo, travniško kislico, rman, kislo papriko, kis, rezine prepečenega kruha, cvetne popke male marjetice, 2 trdo kuhani jajci, olivno olje, sol Priprava: količino zelenjave in ostalih sestavin prilagodite svojemu okusu. Svežo zelenjavo očistite, operite, od-cedite in drobno narežite ter jo skupaj z zdrobljenima jajcema in drobno narezano kislo papriko, soljo, kisom in oljem zmešajte, da bo dobro mazava. Namaz servirajte s prepečenim kruhom in dodatkom - popki male marjetice. Preliv za solate Potrebujemo 2 pesti zajčje detelje, 1 navaden jogurt, 2 žlici sladkorja, sol, poper Priprava: liste zajčje detelje opere-mo, drobno narežemo in kuhamo v 2 dcl vrele vode 2 minuti. Odcedimo in pustimo, da se ohladijo. Vodo od kuha- nja prihranimo. Dobro zmešamo jogurt, sladkor, sol, poper in 4 žlice vode v kateri se je detelja kuhala. Narezane liste umešamo v dobljen in začinjen jogurt. Z njim lahko začinimo razne solate, kisle kumarice, na koščke kuhan krompir ali kakšno podobno zelenjavo. 40 STROKOVNO MEDNARODNE Pozdravljeni, metuljčki! Zakaj metuljčki? Ker ti letajo od cveta do cveta in ker se jim vsak cvet zdi najlepši na svetu -tako kot mi popotniki letamo z enega konca sveta na drugega in povsod nam je lepo. Letošnje poletje je bilo res naporno: svetovni skavtski forum mladih, svetovna skavtska konferenca, zlet v Tolminu - toliko novih prijateljev in novih pogledov na svet. Ste si ob pogledu na čedne Škote v krilcih zaželeli obiskati njihovo čudovito deželo? Naj vam namignem, da naslednje poletje organizirajo mednarodni tabor. Grki, prijazni gostitelji konference in foruma, so nam ponudili možnost sodelovati pri organizaciji in izvedbi olimpijskih iger. In le kdo je na zletu uspel spregledati glasno promocijo evropskega moota, ki bo naslednje poletje na Portugalskem? Vas že srbijo podplatki? Za začetek nekaj informacij o dogodkih, ki se bodo odvijali, ko se bo poletje preselilo na drugo stran oble. Da bi tudi v septembru uspeli odkriti kaj novega o svetu okoli vas! Vaša Nina (trenutno v Španiji in na Portugalskem) GCO Olimpijske igre 2004 vabijo! Le kdo si ne bi želel biti zraven, ko bo Jolanda Čeplak osvojila zlato medaljo za Slovenijo na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004? Grški skavti vabijo vse svetovne brate in sestre, da se jim pridružijo kot člani prostovoljnega osebja na OI 2004. Na voljo imate več možnosti služenja: samo na OI, samo na paraolimpijskih igrah, na obeh, na nogometnem prvenstvu, med pripravami na OI. Skratka, izbira je vaša. Seveda nihče ne zahteva od vas, da se za eno leto preselite v Grčijo, pomagate lahko tudi samo 5 do 10 dni, lahko pa se odločite za dolgoročnejšo pomoč. Edini strošek, ki ga boste imeli, je bivanje, pa še to se da urediti, saj so grški skavti izredno gostoljubni. Več informacij dobite na www.athens.olym-pic.org, na e-naslovu volunteers@athens2004.org in pri meni (imam tudi prijavnice) na nina.jere@kiss.uni-lj.si. 2. državni zlet, Svaziland Simpatična afriška kraljevina Svaziland spet vabi na državni zlet, ki bo med 11. in 18. decembrom privabil približno 1.500 udeležencev. Med novimi afriškimi prijatelji se boste lahko zabavali na nepozabnih pustolovščinah, se izobraževali v svetovni razvojni vasi ali se izkazali na mednarodnem dnevu prijateljstva. Za 150 ameriških zelencev vam poleg programa in prijateljstva nudijo tudi hrano, če pa želite pri njih ostati malo dlje, lahko zaprosite za bivanje pri domačinih. Še podatek o starosti udeležencev: 12 do 18 let. Svazi-landska skavtska organizacija je članica WOSM-a že od leta 1968, šteje pa približno 5.000 članov. Vas zanima še kaj več? Pišite na bscouts@realnet.co.sz ali na rodgers-@mailfly.com. STROKOVNO (september 41 Zlet ob sončnem mrku, Zimbabve Letošnji zadnji sončev mrk bo odlično viden s tabornega prostora v Zimbabveju, kjer se bo predvidoma zbralo 300 najstnikov, starih med 14 in 18 let. Seveda pa ne bodo ves čas (od 30. novembra do 9. decembra) strmeli v sonce, ampak si bodo tudi ogledovali znamenitosti, med njimi Viktorijine slapove, kot tudi uživali v tipičnih skavtskih aktivnostih. Za 250 USD, ki vključujejo tudi hrano, boste v čudovitem Gordono-vem parku doživeli nepozabne dni pod afriškim nebom. Če vas tale dogodivščina mami, se hitro obrnite na organizatorja gospoda Bekezelo Ndbele na naslovu bsaz@ecoweb.co.zw, bndebele@avu.org ali solarjam@boyscouts.com. Venture 2003 - Extreme, Avstralija Avstralski skavti poznajo poleg roverjev tudi starostno skupino venturers. To so t.i. mlajši popotniki, stari med 15 in 18 let. Prav tako je to starostna skupina, ki predstavlja bistvo skavtstva, hkrati pa je ravno v tej starosti največji upad članstva. Kaj storiti? Le kaj - pripraviti noro zanimiv program, ki jim bo omogočal, da se preizkusijo v vseh neverjetnih rečeh, malo tekmujejo z drugimi in sami s sabo, ob vsem tem pa se zabavajo tako, da jim nepozabni dnevi s taborniškimi prijatelji še dolgo bogatijo življenje. No, pa k bistvu, da vas ne bom preveč dolgočasila. Venture 2003 si je za cilj zastavil, da bi pred vsakega udeleženca (in pred vsako udeleženko) postavil izziv, ki bi ga ali jo prepričal, naj stopi korak naprej, stran od popolne varnosti in se poizkusi v čem novem. Ker je tema tabora "Extreme", torej ekstremizem vseh vrst, je tudi program zastavljen v smeri ekstremnih športov, ki so še posebej privlačni za mlade. Vse aktivnosti so prilagojene trem zahtevnostnim stopnjam: začetniška, nadaljevalna in zahtevna. Zabava bo pomemben del tabora, zato so si organizatorji zastavili za cilj, da morajo biti aktivnosti zanimive tako za tiste, ki v njih sodelujejo, kot tudi za gledalce. Ob takih pogojih si verjetno lahko predstavljate, da bo vsak udeleženec zagotovo spoznal marsikaj novega o sebi kot tudi o omejitvah, ki si jih postavlja sam. Na voljo bodo tudi večnevni hajki, ki so razdeljeni v več skupin, glede na ceno. Hajki v skupini A so že vključeni v ceno tabora, za kategorijo D pa je treba odšteti skoraj AUD 700. Opise hajkov najdete na domači strani tabora Venture 2003. Morda še nekaj pomembnih podatkov: zaenkrat natančen datum tabora še ni določen, bo pa zagotovo januarja 2003. Okolica Canberre bo prizorišče tabora, ki se ga bo predvidoma udeležilo 1.500 mladih skavtov. Če želite kak dan pred taborom ali po njem preživeti pri avstralskih sovrstnikih, samo prijazno vprašajte in ugodeno vam bo. Cena naj bi se gibala okoli 600 avstralskih dolarjev. Za več informacij se obrnite na gospoda Deana na allan.dean@webone.com.au in na njihovo domačo stran www.venture2003.com. nepreklicno naročam revijo tabor IME IN PRIIMEK:. ROD:_ ULICA:_ POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAI:_ NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! Pošljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana 42 RAZVEDRILO Tadeja Milivojevič Nemanič POPOTOVANJA Ja, ... kako pa naj grem tja? Potem, ko že veš, kam želiš iti, je skrajni čas, da se odločiš, KAKO boš šel tja. V mislih imam odločitev za potovanje z agencijo ali za potovanje v lastni režiji. Oboje - tako kot vsaka stvar - ima svoje prednosti in slabosti. Če imaš manj časa kot denarja, se splača potovati z agencijo. V tem primeru ti ni potrebno skrbeti za vize, letalske karte, prevoze in prenočišča ter delno za prehrano. Potuje se običajno v manjših skupinah in z malo sreče spoznaš nekaj tebi všečnih ljudi. Danes se programi potovanj že tako razlikujejo, da vsak lahko najde kaj po svojem okusu. Vendar pa si pri takem potovanju za marsikaj prikrajšan. Predvsem za neposreden stik z deželo. Saj je res, da v solo varianti včasih ure in ure porabiš samo za iskanje in nakup avtobusne vozovnice, vendar teh ur dejansko ne izgubiš. Na licu mesta spoznavaš kulturo, jezik in ljudi. Pri solo varianti si urnik lahko sproti prilagajaš: če ti je kje všeč, tam pač ostaneš dlje, iz kraja, ki ni po tvojem okusu, pa hitro pobegneš. Res pa je tudi, da moraš vsak dan poskrbeti za najosnovnejše stvari in da ti to vzame lep del dneva. Če misliš, da ti bo to v breme, se raje odloči za agencijo. Če se odločiš za potovanje v lastni režiji, se moraš odločiti še, s kom boš potoval: sam, v dvoje ali v skupini. Če si sam, si najmanj vezan, čisto po svoje lahko spreminjaš urnike, nikomur se ti ni treba prilagajati in hitreje si najdeš popotniško družbo. Hkrati pa so ob obisku zakotnih krajev domačini do enega samega večkrat nezaupljivi. Težje ves čas sam paziš na prtljago, navsezadnje pa je tako potovanje tudi dražje, saj z nikomer ne moreš deliti F »RETEHTA z agencijo / v lastni režiji sam / v skupini Danes mi je žal, da na Boracayu nisva ostala še kak dan dlje V osnovni šoli mi je prijateljica nekoč z navdušenjem pripovedovala o velikem plakatu, ki ga je dobila. Plakatu sanjskega otoka. Na njem je bilo turkizno morje, bela, peščena obala majhnega otoka in kokosove palme. Cel popoldan sva nato preživeli pred fotografijo in sanjarili. Na plakatu je pisalo Boracay, Filipini. Čez 15 let sem se resnično znašla na tem otoku in res je sanjski. Načrtovanih nekaj dni lenuharjenja in uživanja sva s Tjažem raztegnila na dober teden. RAZVEDRILO (september 43 Domačini so naju večkrat povabili medse stroškov za prevoz in prenočišče (v Aziji na primer enoposteljnih sob praviloma ni, cena za dvoposteljno pa je ista, ne glede na to ali v njej spita dva ali eden). Potovati v dvoje ali v skupini je na nek način bolj zahtevno, saj se moraš ves čas prilagajati ostalim, zaradi stalnega druženja rado pride do nesporazumov in prepirov, hkrati pa se, ko imaš drugačnega že dovolj, lahko umakneš v varno, domače zavetje sopotnikov. Tako potovanje je tudi bolj lagodno v smislu varovanja opreme in cenejše zaradi delitve stroškov. Z otroki je stik lahko najti Prvič sem na letalu. In to sama. Grem v Trondheim na Norveškem in do tam moram 2-krat presedat. Na Brniku še nekako gre. Poslovim se od staršev, ju hrabrim, da to res ni nič posebnega in da bo šlo, obenem pa sama komaj skrivam solze. Na letalu malce pozabim na svoj strah, vendar ta pride na plan s podvojeno močjo, ko pristanemo v Frankfurtu. Kot majhno deklico so me večkrat peljali na Brnik gledat letala in velikost tega letališča mi je dobro znana. Tako prikupno majhno in domače je. V Frankfurtu pa se po pristanku še 15 minut vozimo do letališke stavbe in skozi okence le nemo opazujem na stotine letal. V grlu se mi nabere kepa, noge postanejo svinčeno težke, v glavi mi bobni. Iz letala odidem z očmi le iščem znak za stranišče. Je, tu je! Umirim se, obraz si umijem z ledeno mrzlo vodo in zopet malo bolj normalno zadiham. A ko se vrnem na hodnik, mojih sopotnikov nikjer več ni! O, groza!! Kaj pa sedaj!!! Kam naj grem?!? Nikjer ni nikogar! V trenutku zopet zakuham, kolena se mi začnejo tresti in v redkih treznih trenutkih preklinjam samo sebe, ker sem se sploh odločila za to pot. Na srečo na koncu hodnika zagledam okence skandinavske družbe, s katero bi morala nadaljevati let. Moja angleščina čisto zablokira in pomolim jim le svojo karto. Nekaj mi skušajo dopovedati. Nekaj v zvezi z letom. Da je let odpovedan, zaradi napake na letalu. Meni gre kar na jok in če bi bilo mogoče, bi s prvim letalom odletela nazaj in nikoli več šla od doma. 06382520 44 RAZVEDRILO TRENUTKI Ustavi se Pot: pas zemlje, po katerem hodimo peš. Cesta se ne loči od poti samo po tem, da se po njej vozimo z avtomobilom, ampak tudi po tem, da je le črta, ki spaja dve točki v prostoru. Cesta sama po sebi je brez smisla, smisel je naseljen v točkah, ki ju povezuje. Pot pa je hvalnica prostoru. Sleherni del poti je smiseln že sam po sebi in nas vabi, naj se ustavimo. Cesta je zmagovito razvrednotenje prostora, ki po njeni zaslugi danes pomeni le še oviro gibanju ljudi in zapravljanje časa. A še preden so se poti izgubile z obličja pokrajine, so se izgubile iz človekove duše: človeku ni več do tega, da bi hodil, hodil peš in se veselil hoje. Niti svojega življenja ne doživlja več kot poti, ampak kot cesto: kot črto, ki vodi od točke do točke, od stotniškega do generalskega čina, od vloge soproge do vloge žalujoče vdove. čas življenja se mu je spremenil v oviro, ki jo je treba kar najhitreje premagati. V svetu cesta lepota pokrajine pomeni: otoček lepote, ki je z dolgo črto povezan z drugimi otočki lepote. V svetu poti pa je lepota nepretrgana in nenehno spremenljiva: na vsakem koraku nas vabi: "Ustavi se!'' Iz zakladnice Milana Kundere je ta misel. Tako prikladna se mi zdi za današnji dan, za današnji način življenja, za današnja potovanja. Primerna za razmislek v času, ko vse hiti mimo nas. Pomisli, mar se nisi danes že vsaj enkrat zalotil/-a, da moraš nekam pohiteti, da te proti tvoji volji tok kar sam nosi naprej? Če ni tako, čestitam. Če pa gre res vse tako hitro mimo, je čas, da se ustaviš. Vroči dnevi so na pohodu, počitnice v razmahu. Čudovita priložnost, da začneš stopati složneje. Da umiriš korak in se počasi ustaviš. V senci drevesa se ozri gor v krošnjo - veje se odmikajo visoko nekam pod nebo. Na visoki skali namesti se - duša odplava ti v širino pogleda. Z roko v roki s tvojo ljubeznijo lezi v trave - svet se ustavi le za dolžino roke od tebe. Prepusti se trenutku in sprejmi razsežnosti, ki jih ponuja. In premagaj silo, ki te odnaša stran. Bodi tukaj in zdaj! Pa res prijetnih priložnosti ti želim! Lrga RAZVEDRILO (september 45 Jez svetuje, vi preberete: Lance Armstrong, Ne gre samo za kolo JEŽKOV KOTIČEK Kolo življenja Sedeč v starinskem vlaku, ki je stežka sopihal proti domu, sem ob sebi zaslišal prijateljičin glas. Beseda je dala besedo in o čem drugem kakor o knjigah bi lahko stekel pogovor. Priznam, nisem še prebral vseh njenih žlahtnih izborov in jih verjetno nikoli ne bom, vendar odločil sem se, da vam predstavim tole zgodbo ... Ko sem pied kakšnim letom pisal o zgodbi Marlon Morgan, sem se kot kakšen neizkušen in strašno površen novinar, ki ne preverja objavljenih informacij, uštel o njeni resničnosti. Tokrat je drugače. Dokaz, da je življenje, ki nas nenehno postavlja pred nove preizkušnje in izzive, nepredvidljivo in nemalokrat tudi kruto, je nadvse živ in je letos že tretjič osvojil najpre-stižnejšo kolesarsko lovoriko na svetu - Tour de France. Ime mu je Lance Armstrong in je s pomočjo Sally Jenkins v knjigi z naslovom Ne gre samo za kolo opisal svoje najtežje vzpone in spuste. Vprašanje je, komu se ima še živeča legenda sodobnega športa Lance Armstrong zahvaliti, da lahko še vedno v miru tlači našo ljubo zemljico, zmaguje na največjih kolesarskih dirkah in v objemu ljubeče žene uživa srečo, ki mu jo pričara naraščaj. Če bi omenil še hišo z bazenom in psa, bi najprej pomislili na brezskrbno, idilično življenje kakšnega petičneža. Prej omenjenemu mladeniču v življenju ni bilo nič podarjeno. Nasprotno. Začelo se je kot že ničkoliko ameriških zgodb o uspehu - z dna. Trdo delo, neskončno prekolesarjenih kilometrov, jeklena volja in nazadnje še strašna bolezen, ki bi po vseh zemeljskih pravilih morala mladeniča pokopati, ga je po bitki vseh bitk naredilo še močnejšega. Pogled na življenje je postal drugačen, vera v sebe še močnejša in izkazalo se je, kje pravzaprav biva njegova sreča. In res ne gre samo za kolo, gre za vrnitev v življenje samo. Avtorjema res ne moremo pripisati bleščečega sloga pisanja ali kakšne posebne umetelnosti v izražanju, vendar je (avto)biografija napisana tekoče in nadvse privlačno, zato jo boste pred prebrano zadnjo stranjo težko odložili. "Zadnjo ciljno črto hočem prevoziti med ploskanjem svojih desetih otrok in svoje postavne žene in nato leči na polje tistih znamenitih francoskih sončnic ter milostno preminiti ..." 46 RAZVEDRILO Z ZNANJEM DO ODGOVORA 1 2 3 4 5 6 7 5 7 8 2 9 7 8 4 10 7 10 STRIC VOLK Zakaj se je v Tolminu zgodila narodna sramota? Zakaj so mladi slovenski fantje, naš ponos in upanje za svetlo prihodnost, tako zablodili, da so si drznili pred svojim šotorom razobesiti zastavo okupatorja, agresorja in pobijalca nedolžnih civilistov? Primorske novice lahko razglasimo za najbolj zaveden slovenski časopis. "Zgodila se je narodna sramota, ki nam je niso zagodli tujci, ampak so jo, kot vse kaže, kdo ve, čemu in zakaj, uprizorili mladi Slovenci sami." so zapisali. Ampak -dajte no! Še predsednik državnega zbora je tabornike okaral z vprašanjem, ali so nas okupirali, da pred njihovim šotorom visi tuja zastava. Ampak v najbolj zavednem slovenskem časopisu so v svojih nebulozah ugotovili, da so mladci z obešanjem stare jugoslovanske zastave pred šotor, manifestno izrazili privrženosti idejam jugokomunizma. Me prav zanima, kakšne so ugotovitve o njihovih latentnih namerah. Pa še nekaj: res lepo, da se za Primorske novice nacionalni ponos kaže v vrlih slovenskih navijačih v Aziji, ki so se razvnemali ob slovenskih zastavah. Pa so kaj spremljali podvige našil vrlih navijačev v zadnjem mesecu? Zažiganje avtomobilov, vsesplošen pretep in metanje bakel na igrišče je prav gotovo dosti bolj naravno, kleno in narodnozavedno dejanje kot miroljubno taborjenje, na katerem so si sistemu nevarni mladci dovolili najgnusnejše dejanje po osamosvojitvi - obesili so jugoslovansko zastavo. Vaš stric Volk Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem, da boš ugotovil, kaj ti želi revija Tabor. 1. Katero obletnico je letos praznoval Bičikleta žur? R - 20. obletnico, I - 15. obletnico, U - 10. obletnico. 2. Koliko šotorov lahko postavite na eni terasi tabornega prostora izolskih tabornikov? T - 25, S - 30, H - 15. 3. Izolski Rod jadranskih stražarjev (takrat še družina Jadranskih stražarjev) je bil prvič registriran že leta: Š - 1951, A -1947, P - 1957. 4. Koliko murnov ima Rod jadranskih stražarjev? E - enega več kot PP-jev, K - pol manj kot PP-jev, O - dvakrat več kot grč. 5. Novomeški taborniki so ob 50-letnici izdali posebno izdajo svojega glasila: Z - Blisk, Š - Strela, T - Grom. 6. Koliko dni so v naravi preživeli udeleženci prleške taborniške akccije Še več prijateljev? N - tri, R - pet, M - osem. 7. Poglavitno prevozno sredstvo pri SKO je: I - avtobus, G -skiro, O - kolo. 8. Še ta počasnemu mine je 'času primernejša' različica prvotnega pomena kratice ŠTPM. Kaj je ta kratica pomenila v starih časih? U - Šaleški taborniki pijemo mleko, Č - Šaleški taborniško popotniški maraton, L - Šaleški taborniško-partizanski mnogoboj. 9. Kateri regiji obravnava pri založbi Sidarta izdan gorskoko-lesarski vodnik? K - Štajersko in Koroško, H - Štajersko in Prek-murje, I - Štajersko in Dolenjsko. 10. Katerih kart izdelamo v Slovenija toliko, da nas je mednarodna zveza IOF uvrstila na prvo mesto na svetu po številu izdelanih kart in pokritosti ozemlja? Z - profesionalno topografskih, G -geotektonskih, T - kart za orientacijski tek. REŠITEV IZ ŠTEVILKE 7-8: ODLIČNE POČITNICE Rešitve so: Reševalec: RAZVEDRILO (september 47 NAGRADNA KRIŽANKA Pravilno izpolnjen kupon št. 5-6 je poslalo 28 bralcev suplja dobi knjigo, nagrado podjetja JAZON dobi Tanja TABORA, pravilne rešitve pa so: ŠKALSKA LIGA, Franko iz Ljubljane, na omlete v gostilno Lieber pa bo šla ŠMINKAR, TINKARA KOVAČ, REZKALO in LARI. Mateja Maver iz Ljubljane. Čestitamo! Nagrajenci so: knjigo založbe SIDARTA dobi Nataša Pavlič iz Lovrenca na Pohorju, FLO&BOY, d.o.o.je obda- Nagradne kupone št. 9 pošljite najpozneje do 25. ril Petra Bončo iz Kranja, DROGINO nagrado prejme septembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Špela Vodopivec iz Novega mesta, Keti Vincek iz Gro- Ljubljana. Obvezno na dopisnici. u/n mi IUI CE OL 0 0 OL (lil CE OL I m