Zinaga čegava bo? Vojska jc človekovo življenje na zemlji, in tudi cerkev Kristusova se na tem svetu ne imenuje zastonj — vojskujoča. Vojskovati se jej je naloga vsa stoletja, in hudo hudo se vrši njena borba v veku sedanjem, vzlasti na P r u s o v s k e m. Velečestitega Ledohovskega namestnik in pomožni škof dr. Janiševski biva sedaj v ječi v mestu Gnjeznu, kamor je dobil od on-dotnega deželnega predsednika poziv, naj se odpove sam svoji škofovski službi, ker je pregrešil se proti postavam majevskim. Iz ječe mu Janiševski pismeno odgovori, da država ni kaka zveličanjska duhovna naprava, ktera bi mu duhovske službe mogla dajati ali jemati, da po svojih svetih dolžnostih ni mogel drugače, in sklepa pisanje tako-le: „Drznem si še to pristaviti, da, ako državna vlada po svojem zadnjem ravnanji proti meni in proti drugim duhovnom naše škofije z najhujšim kaznovanjem, kar ga ima, duhovščino našo namerava omajati v stanovitnosti, meni vsaj ni dvomljivo, da se tudi to orožje enako vsakteremu doslej poskušacemu skrhalo bode ob skali njene neomajljive-vere. Duhovščina bode, tako upam k Bogu, rajši hodila po poti spoznovalcev kot iz-dajalce v." Kakor se godi drugoč v bojih, tako se tudi sedaj, da na nobeni strani niso vnemami; marveč bistro streljajo simo in tamo. Strelcem katoliškim dobro orožje je slovo ustmeno in pismeno, s kterim živo delajo, da liberalni nasprotniki že obupujejo. Tako so v razpravi o stroškovniku, vzlasti za nauk in bogočastje, hrabro pobijali v Berolinu nasprotnike in nji- hove visoke zastopnike t. j. ministre. Zuame-nita je bila v zbornici poslanški 15. maja razprava o tretjem branji postave o premoženji škofijskem. Na čelu teh blagih borilcev proti krutemu liberalizmu ponašal se je vrlo baron S c h o r 1 em e r-A1 s t. — Neki vitez liberalne stranke se je bil pobahal: „V kulturni borbi je zmaga odločena državi, in ko bi poprašati mogli ultramontanske vodnike, uaj odgovorijo po vesti, morali bi spoznati, da zgubljena je igra, ktero je izigrala kurija (vlada papeževa)". — Na to slovesno spregovori Schorlemer-Alst: „Gospodje, poprašate nas vi lahko, naj odgovorimo vam po vesti, in mi se nahajamo v srečnem stanu, da z roko na srcu povemo vam resnico; jaz potrudim se še pozneje, povedati vam resnico prav, kakor gre. Iz tega böte tudi spoznali, doklej sega beseda o zmagi vladni. Le to naj še omenim: kar je besedoval oni govornik o neki igri, ktero je izigrala kurija, pravi se to pač, prevračati storjene reči ali dogodbe. Kulturno borbo pričel je knez Bismark (na levi oporekanje). Pač pač, in jaz pravim, da ta kulturna borba je igranje z naivišimi koristmi mojih sovernikov, z mirom in pokojem v deželi, igranje, ktero moram naravnost, imenovati pregrešno. Kar pa se tiče zmage vladne, bi si bil jaz pač mislil, da naj bi dotični govornik imel bil malo več razuma. V tem precej odločuje, kakor se kaj ogleduje. Znano je in ob času zborovanja v Frankfurtu se je kazalo tudi v neki podobi, da se človeku, kedar se skloni in gleda med nogama, svet vidi drugače kot po navadi. Znana otročja igrača je to in sveta lastno ogledovanje. Jaz toraj mislim, da se človeku, ako pogleda knezu Bizmarku med kolenoma, dozdeva, daje v kulturni borbi zmaga na strani vladni. Popra-šam pa sedaj, kje tiči zmaga? Zmaga pač ne more nahajati se le v tem, da se vpije: Mi, mi smo zmagali 1 Tako je vpil že marsikdo, kteri je umikal se begoč, kakor nedavno Moukhtar paša v Hercegovini. Menim tudi, da v takem notranjem ali duhovnem bojevanji to še ni zmaga, če kdo nasprotnike drži z golo silo ali oblastjo; zmaga marveč je le tedaj gotova, kedar si pridobi vsaj večino protivni-kov za svoje prepričanje. In sedaj vas pa jaz še enkrat prašam: Kdo je že dozdaj od vladne strani pridobljen bil v tem vojskovanji? Nekaj starokatolikov, nekaj državnih katolikov, odpadlih duhovnikov, to je vse 1 Iu ali morete govoriti o zmagi, ako si še zdaj ne upate za-padnih dežel po krogih in pokrajinah vrediti drugače, ker je ultramontanska stranka ondi še premočna? In gospodje vpijete: Zmaga? Prašam še dalje: Je mar to zmaga, ako viši vradnik, kakor se je unkrat zgodilo, poizvedujoč, kake volje so kaj po zapadnih krajinah ljudje, na dani odgovor: .,Bolj ultramontanski kot kedaj 1" reče potem: „No, pa smo jim vendar le veliko podrli!" To je pač zmaga — vandalska. Nikdar verniki katoliški niso bili v bolj notranji in vdani vzajemnosti s poglavarjem cerkvenim, s papežem, nikdar niso zvestejše držali s svojimi škofi in duhovni, kot sedaj, in jaz menim, nikdar se v tako kratkem času srca bolj razjarjena niso odvračala od vlade, od ktere so tako žaljena bila v svojih najsvetejših pravicah, kot, sedaj. To, gospoda moja, je vaša zmaga v kulturni borbi! In razun tega, kamo je kulturna borba pripravila nas s svojimi postavami? Ko smo o njenem pričenjanji pravili vam, da borba ta bode neogiboma segala v verstvo in bogočastje, tedaj ste od strani vladne in od zbornice te vsi nejevoljni temu oporekali. No, kaj pa imamo dan danes? Ali se ne pravi, segati v bogočastje in v verstvo, ako se duhoven prime pred altarjem in odtira v zapor, kar se Bulgarski hajduci. (Poleg spisa K. Jos. Jirečka v „Osveti.") (Dalje.) Blizo Slivna se je sošla vsa četa; izko-pavši pri „Ptičjem studencu" skrito orožje, očisti takoj pod poveljstvom vojvode Trnkina zemljo od nekoliko turških stiskovateljev. Na zimo si je družina zopet šla iskat zavetja v Valahijo, le Panajot s Stojanom ostaneta na Balkanu. Skrijeta se v nekej dolini in dobi-vaje od svojih prijateljev nekaj malega hrane, živita dolgo časa, „kakor lesni medvedi", dokler ne primrazi silna zima; sneg se je valil v debelih gručah z gora, mrzel veter je pihal, vrh tega pa še zboli Stojan. Necega dne gre Panajot na cesto. Nekoliko kupcev je šlo mimo. Pouuja jim novce za jednega konja, toda oni, spoznavši ga, podare mu konja zastonj. Zdaj mu je bilo mogoče svojega druga okoli novega leta privesti do vasi Strelže. Komaj se ozdravi Stojan, že se začne iznova hajdukovanje. Tedaj se je ravno neki bogat Čerkez z veliko družino nastanil v vasi Mogile. Ta kolonizacija je bila tako množna, da so se tamošnji Bulgari že ravnali k preselitvi na Rusko. Tu se nagloma prikaže neko noč Panajot s svojimi tovariši, ter Čerkeze razpraši tako, da mahoma pobero kopita ter vtekö v mesto Jambol; plen je znašal 2000 poluimperialov. Toda ker so jeli Turki povsodi zalezavati ga, zapusti Panajot Strelžo, ter se skrije najprej sredi Jambola poleg samega komika (uradnega doma), potem pa v Slivenskih vinogradih. V Slivnu je bil ondaj kadi, ki je prav kruto ravnal s kristijani, celo z vdovami in sirotami ni imel usmiljenja. To razdraži množico mladenčev in ti sklenejo posvetiti kadiju za vselej. Panajot se jim pridruži. Neko noč prevrtajo zid, odpro vrata ter se vsujejo v hišo. Kadi, ki je še bdel, se hoče braniti s samokresom, toda preden more seči po-nj, že leži zvezan na tleh. Enaki osodi propadejo vsi ljudje v hiši in vse žene kadijeve. Bulgari poberö vse dragocenosti, posebno pa denar. Ko je bilo vse gotovo, predlaga Panajot, naj se sosekajo vsi vjetniki, sicer bi lahko koga spoznali in izdali; toda prijatelji mu ne dovole tega. „Moji tovariši so se bili naučili hladno gledati, kako nas Turci sečejo, in sedaj se boje le jednega izmed teh Turkov nabosti na kol." Zarano se razidejo vsak k svojim. Panajot se skrije zopet s Stojanom v lesu. Tam jih kakor strela iz jasnega iznenadi novica, da je vse izdauo! Jeden izmed zarotnikov je šel namreč po uoči iz mesta brez svetilnice, kar je na Turškem velik prestopek, vtaknili so ga zategadel v ječo. Tu ga je na-pal takov strah, da je neprisiljen vse izdal. Na to so pozaprli do 300 Slivencev, večjidel nekrivih. V dveh mesecih jih je 50 pomrlo, 50 so jih obsodili do smrti v ječo, ostali pak so bili izpuščeni. Vse to se je godilo pozimi; na pomlad 1800 vendar pripelje vojvoda Jurij Trnkin svojo družino iz Valahije. Hajdučenje zac.vete Inserati se sprejemajo in velji trist >pna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat. li " 14 n u n i, - », n n ,i i, 3 ,, Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša, Rokopisi se ne vračajo, netrankovana pisma ae ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništv i (administracija) in ekspedicija i n Staiem trgn h. št. 16 SLOVENEC Političen list n slovenski urol Po pošti prejeman velja: f»1 Za cen» ietu i!) f kr. ga pol leta . . ., tv ' ( lh četrt J nI a . . '„' . fit) „ V administraciji velja: Za celo leto . . S gi. 40 tH pol leta . ^ u '-0 ,, «a četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na Uregu hišna Mev. 190. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek. četrtek in Hobolo. je zgodilo v Treviru? Mar ui posilno, ako stražuik v orožji (žandar) z napeto pištolo med službo božjo preiskuje po cerkvi, kar je zgodilo se nedavno v Kotlovu? Ali ni posilno vtikanje v bogoslužje in v svetinje naše vere, ako se učini kaj tacega (o unidan priobčenem bogo-skrunstvu v Ohlovu), kar bodemo vsled interpelacije odbornika Franca v kratkem obravnavali? Mari ni napadanje našega bogočastja in verskega spoznavanja, ako tako mnoge srenje že nimajo več dušuil: pastirjev, ako se kaznujejo duhovni, kteri umirajočimi delijo zakramente in poslednje tolažilo, ako se ne čisla več spovedna skrivnost (Oporekanje)? lJač pač, če se že zato v preiskavo jemlje duhoven, češ, da je storil nekaj nedopuščenega, ker je človeku na potožbo, da ni kaj zdrav in se ne more postiti, post prilajšal! Gospoda moja! ltad bi, ko bi mogel ali da bi se uii posrečilo, pregovoriti vas v zadnji uri, da uasvetovani postavi odrečete svoje pri-trjeuje in storite tako prvi korak nazaj na potu proti blagostanju. Če pa tega nočete, vedite dobro, da bomo mi, ako se borba kulturna ima goditi dalje, nadaljevali jo od naše strani s tisto odločnostjo in stanovitnostjo, s ktero smo jo doslej, trdno zaupajoči na Boga in svesti si zmage naše pravične reči. Mi nismo pobiti in se tudi ne damo pobiti, iu se tudi potlačenih ne čutimo, dasi vemo, da sedaj v borbi tej delajo z nami kot s Ileloti. Gospodje, pride dan, kedar bodo na prestolu, pri mizi ministrovski in ua klopeh zbornice te-le bridko obžalovali, da so sprožili bili borbo kulturno.. Jaz bi le želel, da ta žalostni dan ne pride prepozno; bojim se pa." Ali naj se duhoven peča s politiko? (Konec.) Nadalje: če ima vera in krščanski nazori veljavo pri posameznem, kako da ne bi vplivala tudi na društvo! Kakor so njeni zakoni absolutne veljave nasproti vsakemu človeku posebej, tako ima tudi v sebi principe občnega nrava in prava. Ona mora biti vodilo državnega in narodnega prava, če ne, nasprotuje pravu in nravu tudi posamnega. Če ima toraj vera in cerkev tudi politično poslanstvo, imajo ga tudi papeži, škofje in vsi duhovniki vsak v svojem krogu. Papeži tudi so vedno spoznavali to svoje poslanstvo iu ga vsikdar pokazali; oni učili so narode, protestirali zoper nckr-ščanske postave, skrbeli za vlado v krščanskem smislu; to je storil tudi v mnogoterih okrožnicah, posebno pa v oni od 1864 sklenjeni s silabom naš slavui Pij IX. in povzdignil svoj glas do zemeljskih mej, srčno vničevaje zmote sedanjega veka. Ta svoj posel spoznali so tudi škofje; zato vzdignili so se povsod s krepkim glasom za pravo in svobod», tako da moremo reči, da so vplivali tudi v zadnjih letih več, kakor marsikdaj poprej, ko še razmere med cerkvijo in državo niso bile tako raztrgane. Papeža in škofe posnemati mora tudi vsak duhoven po svoji stopinji, svoj'h močeh in kolikor mu pripuščajo okoliščme. Nikdar ne sme pripustiti brez vgovora, da bi liberalizem prepregel svoje mreže čez vse človeštvo; in gotovo bo energično postopanje v tej reči več pripomoglo k pravi edinosti med njegovimi izročenci, kakor malomarnost in lenoba; če se prav nekteri že tako malovredni še bolj ločijo, tem bolje; vsaj duhovnu ue bode potreba ločiti ljulike od pšenice; drugi pošteni pa iu pobožni bodo se poprijeli ravno nasproti še trdneje njega iu sv. cerkve. Iu potem še zadnji vgovor: svete reči naj se ue mešajo s posvetnimi! To se ve da ue, če se posvetne ne mešajo s svetimi! A ozrimo se na sedanjo politiko, ali ue napravljajo največ hrupa ravno konfesijonelne postave? Ali ni zakon, šola, samostan eminentno krščanska reč? Malo, pač malo je svetnih reči, ki bi ne bde v nikakoršni dotiki s svetimi, saj vera pregreje in prenovi vsako reč, povsod razliva se njena čudodelna moč, povsod čuti se njen zmagoslavni vpliv. So sicer tudi vprašanja, ktera se ue dotikajo niti vere, niti prava in nrava; a malo jih je in posebno malo v sedanjih časih; v takih rečeh seveda duhoven nima dolžnosti, v tem je svoboden. Dovršil sem zavrnitev vgovorov nasprotnih; če se toraj duhoven mora pečati s politiko, kar sem dokazal iz bistva liberalizma, iz njegovega namena in ukov namreč in če so ničevni vsi protivni dokazi sovragov naše trditve, tedaj naj se tudi vdeleži vsakdo boja, prepričan, da dela po svoji dolžnosti in po volji božji in sv. cerkve. Nihče naj ne položi rok na hrbet in ne gleda malomarno na politično gibanje sedanjega časa, ampak vsakdo naj se vdeležuje borbe z vso gorečnostjo. Resni časi so sedaj, odločivni časi; boj, ki se bojuje, ni za male reči, ni za kratek čas; nikogar ne moremo pogrešati v bitvi, vsakdo mora spolnovati svojo dolžnost, izpolnovati pristojni prostor. Le potem smemo pričakovati zmage, ako delujemo z združenimi močmi. O, gotovo moramo obstati, mnogo zakrivili smo sedaj lepše, nego kedaj poprej. Sleherni dan so bile bitke, posebno v obližji Sumna, Plovdiva in Trnova. Necega dne naznani straža, da se bližajo Turci. Kmalu se vname bitva. Panajot vstreli turškega vodjo, vojaci začno bežati na vse strani. Toda hajduke stane drago, predrago ta zmaga — Trnkina je zadela krogla naravnost v srce. Pokopavši ga si izvoli družina Panajoto za vojvodo. Podari se mu na zimo pregovoriti družino — bilo jih je dvanajst vseh skupaj —, da prezimijo na Bulgar-skem: „vsaj Stara planina cela je naša". Zimovali so tedaj v Slivenskem in dobro se jim je godilo, vsaj so jim seljaci dovolj nano-sili moke, sira, vina, slivovice in mesa. Pomladi 1. 1861 je jela obiskavati Pana-jotova družina črnomorske pokrajine in Balkan. Boje so pričeli z napadom Tatarov, kteri so vsadivši se v Slivenskem vrebali na vse mirno-gredoče, celo ovčarjem gonečim skozi njih kraj so jemali čedo. Ilajduci so potolkli ondi 16 Tatarov. Ko so turški sejmeni (panduri) napali bulgarsko svatbo in nevesto oskrunili, zginilo je za vselej v treh dneh okoli 60 Turkov v soteskah balkanskih pod krogljami Panajotovili junakov, kteri tedaj že niso hodili le po gorah, temveč tudi po ravnem ob reki Marici tje do Drinopolja. Necega dne preže med mesti Šum-nem in Kotlom, kar se približa nekoliko Turkov veselo pojoč turške pesni spremljajoč jih sem ter tje z glasnim smehom; vsi so dobro ob oroženi. Že so komaj streljaj narazen; začne se boj. Tu zadene jednega krogla v nogo in on bolesti vsklikne bulgarski. Boj tako pre stane: bili so to Bulgari, deloma celo dobri znanci! Oblekli so se turški in prepevali in govorili turški, da prevarijo muzelmanske tolovaje, ki napadajo le kristijane, nikdar pa ne svojih sovercev. Ta pretvor bi jim bil malo da ne smrt prinesel. Osvetivši nekoliko nesrečnih rodbin bul-garskih je ostala četa vnovič na Bulgarskem čez zimo. (Konec prih.) sami; premalo smo delavni, preveč samopridni! Nedelavnost! O/rimo se ua nasprotnike, kako se trudijo, koliko mučijo, kako vporabljujejo vsako priložuost, se poslužujejo vsih tudi uaj-nenravnejih pripomočkov, da uas zatirajo! In mi ? Seuitertje kdo dela, kolikor more in teh je malo; drugi stori še precej, a storil bi lahko več, in teh je več; a tretji in teh je žali Bog! skoro da večina, dela toliko, kolikor mora, in še tisto slabo. Mi se onih brezbožnih pripomočkov posluževati ue moremo in uočemo, ne smemo in nočemo lagati, obrekovati, goljufati itd., a mi imamo druge zdatneje pripomočke v političnem boju: molitev, post, sv. zakramente, dobra dela in potem: čisto vest in trdno ne-omajljivo pr< pričanje, da smo na pravi strani, sploh mi imamo pomoč božjo. In z Bogom na svoji strani naj bi bili premagani, naj bi ne premagali! Ali bi se ne moralo pripisovati to nam, le nam, bi ne odgovarjali tega le mi? In potem egoizem, samopridnost! Le ena samo-pridnost je opravičena, je dobra, samopridnost v zveličanje duš, po kteri porabimo vse pripomočke, da rešimo svojo in svojega bližnjega dušo; samopridnost v časnih rečeh, ona je grda in pregrešna in to tembolj za duhovnika; kaj tudi duhoven potrebuje toliko časnega v svoj prid, v prid svojega trupla? Ne dajmo se prekositi od sovragov tudi v požrtvovalnosti, ti tako posebno krščanski čednosti; ali ne bi bila sramota, da bi liberalci v tem storili več, ko duhovni? Pokonci toraj, ne vstrašimo se nobene zapreke, ne dajmo se voditi v tako važni reči nikomur drugemu, kakor Bogu, njegovi sv. cerkvi in svoji lastni vesti! Delajmo trdno, neutrudljivo, nesamopridno, požrtvovalno „quo-niam cum probati fuerimus, accipiemus coronam vitae!'1 Borin. Politični pregled. V Ljubljani, 12. junija. Avstrijske dežele. Vojni mii)i*ogojo, da se podvržejo skupnemu diplo-matičnemu in vojnemu vodstvu. Pravijo, da car Aleksander je Ignatijevu čestital k temu načrtu. Vsakdo vidi, da taka rešitev vprašanja turškega bi bila Rusiji jako všeč, ker bi po tem takem vsa Turčija postala njena lastnina, a druge države v to nikdar ne bodo privolile. — Piše se, da car ruski in cesar Viljem se 18. t. m. snideta v Emsu, in da car Aleksander pride tudi na Dunaj. Turčija je od Srbije zahtevala pojasnila o pripravah za vojsko. Tudi vnanje vlade so siluo prigovarjale Srbiji, da naj odjenja in priprave za vojsko ustavi. Merniki učitelji imeli so 6. t. m. v Erfurtu prvi občni učiteljski shod, pri kterem so cerkvi katoliški dali nekaj zaušnic. Mestni župan je namreč zbrane opozoroval na važnost, ki jo je mesto Erfurt v 15. in 16. stoletji imelo za olikani svet. Tam namreč je Luter izpustil svoje puščice proti Rimu, ko je tema pokrivala ves svet. V deželi, kjer razsaja glasoviti „kul-turkampf," se to samo po sebi ume, nerazumljivo pa je, da so katoliški učitelji mirno požirali te zabavljice iu da na čelu osnovalnega odseka je stal vodja katoliške ljudske šole v Erfurtu, g. Goldhagen, ki je zbrane v imenu učiteljev erfurtskih pozdravil. Pri razgovorih razpravljala se je tudi disciplinarna oblast šolska. Govornik, učitelj Berger iz Lipska, je povdarjal, kako potrebna je v šoli šiba, brez ktere bodo otroci čedalje bolj odivjali. Tudi je rekel, da v vsih zadevah odgojevalnih so edini učitelji strokovnjaki, ki uaj se poprašajo za svet pri osnovi šolskih postav. Ravno tako zamorejo le učitelji razsoditi, je-li učitelj pri kaznovanju prestopil mero ali ne. V italijanski zbornici je poslanec Mass ar i vlado interpeliral o pripravah za vojsko, o kterih se je raznašala govorica. Mi nister je odgovoril, da razun ladij, ki so se poslale v Solun, se ne delajo nobene take priprave; dežela potrebuje miru in vlada si bode prizadevala ga ohraniti. iKV»m*o>*2i:i skupščina je katoliškim vseučiliščem vzela pravico deliti akademijske dostojnosti, ter je to pravico pripoznala le državnim vseučiliščem. Menda se boji, da bi državna vseučilišča ne imela veliko obiskovalcev, zato hoče svobodno učilišča zatreti. Šolstvo ua Angleškem je še zelo pomanjkljivo, dasi se je v zadnjih letih veliko zboljšalo. Od 3 250.000 za šolo sposobnih otrok, jih je 1,450.000 brez poduka. Da bi se ta žalostna prikazen odpravila, predložila je nedavno vlada parlamentu dotične postavne načrte. Pomenljivo je, da vlada ljudi noče z grdo siliti, da naj otroke pošiljajo v šolo (Schulzwang von Staatsvvegen), ampak da hoče to doseči na drug način, in da prvo besedo pri tej reči imajo občinska predstojništva. Spremenila je namreč v gori omenjenih načrtih nektere določbe delavske postave, kterih naj-poglavitnejša prememba je ta, da nihče otrok pred spolnjenim desetim letom ne sme vzeti v delo; otroci od 10 do 14 let pa se smejo v službo vzeti le tedaj, če so v najpotrebnejših rečeh podučeni, ali pa če se zamorejo skazati, da so 5 let redno v šolo hodili. Pri tej postavi so Angleži zopet pokazali, da so praktični ljudje; ker ta določba bo starše veliko bolj prisilila, da bodo otroke pošiljali v šolo, ali pa podučevali jih doma, da si zamorejo pozneje služiti svoj kruh, kakor pa sila in hude globe, ki se drugod nakladajo staršem, če otrok redno ne pošiljajo v šolo. Izvirni dopisi. Iz spodnje Idrije, 10. junija. V 44. listu „Novic" leta 1873 str. 354 in 355 se je bralcem „Novic" nekoliko oznanilo, kako so pravični komisijski gospodje skrbno preiskovali zemljo naših posestev in pripoznali, da zares škoduje dim idrijske topilnice, ker živega srebra vsacih 24 ur izpusti po 3-17 funtov itd. Te naše škode in obtožbe je hvalevredni g. Ilugo vitez Perger, c. k. profesor v Celovcu, 1. 1873 popisal in v natis dal, pod naslovom „Die Schädlichkeit des Idrianer Hüttenrauches". V ti brošuri je izvrstno popisano, kako da so idrijski gospodje do današnjega dne jo vselej nam ovreči znali. Tudi zdaj bi radi še ovrgli, kar je pravična komisija v Idriji dne 30. marca 1874 dokazala. Naj oznanim bralcem ,,Slov.", kako so rudarski gospodje v Idriji čudni možje. Kupili so kravo za skušnjo, ktero neki rudar redi in oskrbuje; ta krava je 20. maja storila mrtvo tele, pokazali so ga g. Jan. Leskovcu, in on mi piše, da naj grem to tele h konje-dercu pogledat in popisat, da ga ne bodo mogli utajiti. Ker sem 20. maja imel opraviti v Logatcu pri c. k. nabiralni komisiji vojaški, me ue bilo doma; tedaj gre moj zet to tele pogledat in popisat, ktero je bilo 1 čevlja dolgo in tehtalo kakih 10 do 12 funtov. Ravno tisti dan na večer pride pa konjederceva žena in pripoveduje, da so idrijski gospodje konje-dercu prepovedali, o tem komu kaj povedati, da se to ne razglasi. Ko domu pridem, so mi to dogodbo povedali. Čez nekoliko časa grem h konjedercu to reč bolj natanko pozvedit Rekel mi je, da mu je rudar, ki ima še zdaj to kravo ua reji, povedal, da je bila ta krava tudi že poprejšnje leto mrtvo tele storila, pa da ga je bil on zakopal. Dne 1. junija t. 1., ko sem v Idriji opraviti imel, sem pa zvedel, da ima ta krava eno drugo pridno tele, ktero ji je viši rudarski svetnik Marko Lipoid dal, najbrž zato, da, če bi iz Dunaja kako komisija prišla, bi tele pokazali in na ta način ovrgli, kar je prejšnja pravična komisija škode dokazala, kakor do sedaj vselej. Če so pravični gospodje, čemu to skrivanje, saj ne gre iz njih žepov, če gre zato, da se enkrat resnica odkrije. Tudi se mora pri tej priliki pokazati, je li res to, kar sem zvedel jaz in kar se tu sploh govori. Na dan z resnico in pravico! Boštjan Leskovi c, župan. Iz Treiiii;». ll. junija. Žalostinke o vremenskih nesrečah odmevajo po domačih časnikih od vseh krajev mile domovine. Žalostno jesen obljuboval je tudi nam mesec maj. Zno-seval se je nad nami skoro vse dni, 21. dan je s silnim mrazom krono postavil svojemu nesrečonosnemu in sebe kot „meseca veselja" nevrednemu početju. Vse je zdihovalo in vpilo : Kaj bo, kaj bo! — Pa glej! spolnujejo se pri nas tolažeče in k zaupanju budeče besede pesnikove: „Upaj srce v žalosti ... Nad zvezdami Bog živi, Nikdar nas ne zapusti". Zadnji trije in vsi dnevi tekočega meseca, izvzemši prvega, so jako vgodni. Vinogradi in polje se je tako lepo popravilo, da je veselje; upati smemo, da bomo imeli dosti dobro letino, ako nas ljubi Bog daljne nesreče obvaruje. Zelo nevaren je bil prvi junij. Točonosni oblaki pridrvili so se izpod Šumberga čez temeuiško dolino, pa tudi hitro odšli proti Novomestu, kjer so zlasti v prečniški fari veliko škodo naredili. Treščilo je bilo v neki kozolec, pa se ni vžgal. — Omenjam neke druge šibe. Tista, zlasti otrokom tako zelo nevarna bolezen „difteritis' (vnetje vratu) se je v naši fari prav vdoma čila. Od 1. uovembra 1875 do 7. junija t. 1. je za to boleznijo umrlo 29 otrok. Zdi se, kakor da bi imela ta morilka otrök svoje „muhe"; zdaj se prikaže v enem koncu fare, zdaj v drugem, kolikor mi znano, najdeš jo danes v štirih vaseh. Po zimskem času bila je epidemična, vlada jo je kot tako smatrala in sta novomeški iu naš domači zdravnik, ka kor postava veleva, bolnike prav pridno obiskovala. V prosencu ni noben otrok za njo umrl in bolezen je bila razglašena kot zadušena. Svečana se je zopet oglasila in je od 10. sveč. do 7. jun. 10 otrok za njo umrlo. Bolnike zdravijo večidel z domačimi zdravili. Tudi v sosednji št. lorenški fari jo imajo in je v malo dneh enemu očetu štiri pobrala. Iz Hrvatske. 10. junija. Naš vrli zastopnik v ogerskej delegaciji, Ivan Kukulje-vič, je vendar povzdignil glas proti naši sedanji politiki, ki meri na to, da naj se Turška ohrani, a potlačeni Slovani še na dalje zatirajo. Protestiral je on kot zvest Hrvat v imenu celega hrvatskega naroda proti sramotnim nameram madjarskega naroda. Ali hoče edini gospodovati na jugu in zatirati Slovane? Posebno pa se je potegnil za siromašne begunce, kterim se je hotela podpora vskratiti. S svojim govorom je tako strašansko pičil madjarsko oholost, da so kar vpiti začeli v dvorani; in pošteni Hrvat jim na tak način ni mogel dalje očitati vseh hudobij, kar so jih počeli dozdaj nad siromašnimi Slovani. Speklo jih je gotovo pri srcu, ko so slišali odvažne besede hrvatskega zastopnika, kajti mislili so gotovo, da jih ne bode nobeden motil pri njihovem delovanji; ali nada jih je prevarila. Saj vendar Slovan ne more Slovana zapustiti v teh strašanskih nadlogah, v kakoršnih se nahajajo zdaj turški Slovani. In hrvatski narod, njihov najbližnji sosedni brat, naj bi molčal na tako važnem mestu? To more pomisliti samo Turčin in njegov brat Madjar pa nemškutarji, ki vsi trije enako mislijo o osodi turških in drugih Slovanov. Vstal bode, vstal ter se že vzdiguje za slovanske sužnje na jugu spas — svoboda, in najbolj zagrizeni sovražniki Slovanstva ga ne bodo mogli več potlačiti, kajti tam, kjer se bojuje tako heroično in navdušeno za sv. križ in svobodo, tam je že gotovo odrešenik blizo, in vse spletke ptujih narodov ga ne bodo odstranile, dokler ne izvrši svoje naloge — osvoboditve! Naš sabor bi se imel precej po svršetku delegacij sklicati in trajati tri mesece, kakor se nam poroča iz madjarske Meke. Mi tukaj še nismo osvedočeui, da bode to tudi res, čeravno bi mi sabora zdaj tako potrebovali, kakor že zdavnej poprej ne. Vlada ima nagomilanih zakonskih osnov, ki bi se morale vse razpravljati v saboru; povodenj nam je storila letos Posavini neizmerno veliko škode, kajti podrla je skoraj vse nasipe, tako da bi zdaj pri najkračem deževju voda vse zalila. Te nasipe bo treba popraviti ali pa na novo postaviti. Kdo se bode pa drugi zato zmenil, če ne sabor! Regulacija rek spada sicer na skupne državne zadeve, ali če bodemo čakali na madjarsko pomoč, bi Posavja in Podravja kmalo ne bilo več, in postalo bi samo močvirje. Drugih silnih potreb je tudi toliko, da vlada in narod ne vesta, kje bi se poprej začelo delati. Ali ukljub temu pa je še zlobnih jezikov, ki pravijo, da ne bode letos sabora zato, ker hočejo Madjari imeti v tem za nje tako neugodnem času svobodne roke, v hrvatskem saboru pa bi se moglo najti nekaj rogoviležev, ki bi morda Andrassyevo madjarsko politiko svetu v preveč svetlih bojali narisali, tako da bi Evropa morda začela dvomiti o vitežkem narodu azijatskem. Zatorej bi bilo bolje, da se ne dopusti sabo-rovati v teh vročih dnevih v kraljevem Zagrebu. Drugi vzrok pa je Medjumurje in o tem bom drugikrat poročal. Domače novice. V Ljubljani, 13. junija. Matica") v Ljubljani bode („Slovenska letos družuikom svojim dala: 1) „Življenje in dejanje dr. L. Tomana", prvega svojega pred- In zdaj, po preteku malo let, kako je to dete! Jetično, usahnilo, kal pogina mu tiči globoko v truplu, le malokdo je najti še, ki misli, da se da vsaj počasi še ozdraviti, a to le, če se mu da krepka hrana in ustanovitelji sežejo do dna v žep. Ali ni to žalostno, ali si ustanovitelji brez vzroka lase pulijo, posebno če vidijo, da ni le ujih upanje splavalo po vodi, ampak da jih osoda banke še dalje hudo zadeva, veliko izmed njih na beraško palico spraviti utegne? Na taki stopinji so zdaj res delničarji banke „Slovenije", to se ne da, ne sme več prikrivati. Resnica mora na dan, če tudi ni vsakemu prijetna in jih mnogo utegne hudo zbosti. Tedaj si štejemo v dolžnost v sledečem pretresati vzroke pretečega propada banke „Slovenije". To bomo storili „sine ira et studio" edino iz dobrega namena, da občinstvo spozna, kako je zdaj s to banko, da se sčistijo tu pa tam še kalne misli o nji in pobijejo krivični predsodki, kjer so. Reč je tako važna in gre vsem Slovencem tako do živega, da je nekoliko obširneje pretresanje njeno gotovo opravičeno; tudi menimo, da bomo vsaj večini bralcev vstregli, če vse to denemo na mirno, a drobno reščeto. (Dalje si.) Bednika :n po oporoki celo velikega dobrotnika, s pesmarai, nekterimi doslej nenatisnjenimi, nekterimi manj razširjenimi; 2) „Letopis" s primernim sporočilom in berilom; in 3) „Zem-ljovide" tri: Francijo, Britanijo pa Skandinavijo. (h deželnega odbora.) Predlogu dotičnih šolskih svetov, naj se Jakob Petrič imenuje za definitivnega učitelja v Grahovem, je deželni odbor pritrdil. — Glede jako važne naprave mostii čez Savo pri Št. Jakobu poleg Ljubljane, je zopet pričeti obravnava, da bi se ta na več strani koristni most z večstransko pripomočjo kmalu napravil. (F vodo padla) je včeraj s šentjakobskega mosta okoli pet let stara deklica s šole grede. Neki vojak, enoletni prostovoljec, z imenom Pajer, skoči kar v vsi obleki in oborožen za njo iu jo po hudem boju z derečo vodo reši. Slava mu! — Deklica je hči nekega postre-ščeka in pomenjljivo je to, da je istemu po-streščeku enkrat že padel fant v vodo in utonil. Otroke pač zlasti niži stan meščanov premalo varuje. Čuda še, da pri vsem tem ni več nesreč. (Pred porotniki) je bila včeraj sodnijska obravnava z morilcema od sv. Barbare poleg Loke. Poslušalcev se je vse trlo. Bila sta kriva spoznana umora in starejši obsojen na vislice, mlajši pa na 18 let težke ječe. Razne reči. — Duhovske spremembe. V tržaški škofiji: č. g. Jož. Artico pride za kor-vikarja in duh. pom. k sv. Justu v Trst; — č. gosp. Nikolu Martina za korvikarja in duh. pom. v Kopar; — č. g. Janez Planinšek je dobil du-hovnijo v Maresegi; — č. g. France Svetičič gre za oskrbnika na Gročano, in č. g. Nace Germ ravno tako v Račice. V lavantinski škofiji: Župnika sta postala čč. gg.: Matija Košar v Pernicih in Jan. Nep. Kunej v Dobjem. — IzBreznice na Gorenjskem smo prejeli sledeči dopis z željo, da bi ga priobčili: Tužnim srcem naznanjam nemilo vest, da brata mojega, Alojzija M ed i j e, učitelja v Brezovici na Primorskem, ni več. Umrl je 3. t. m. po zelo kratki bolezni. Ranji je bil, kakor znano, iskren narodnjak in posebno priljubljen učeči se mladini. Pogreb je bil binkoštni pondeljek zelo sijajen, za kar se iskreno zahvaljujem vsim vdeležiteljem sprevoda in zlasti brezovški godbi, ki je umrlemu skazala zadnjo čast. Hvala g. BI. Perinšek-u, inaterijskemu učitelju, ki je tako ginljivo govoril pri pokopu navzoči šolski mladini. Srčno hvalo pa izrekam posebno č. gosp. župniku Fr. Kraljič-u, ki se je toliko blagovolil truditi za pogrebno sijajnost. Franja Med j a. — Utonil. V Giobodolu fare mirnopeške je binkoštno nedeljo neki posestnik utonil. V dolini, kjer navadno voda ue stoji, je voda po silnem deževanji visoko narastla; v to se je šel nesrečnež kopat in ker boje plavati ni znal, je utonil. — P r o g r a m „B e s e d e", ktero napravi čitalnica v Kranji 15. t. m. v „pušavi" na vrtu: l. „Lepa naša domovina", stopaj. 2. „Svoji k svojim", zbor. 3. „Herz an Ilerz", polka. 4. „Oblačku", tenor- in baritonsolo, zbor. 5. Ka-vatina iz opere „Barbiere di Sevilla." 6. „Pridi •Gorenc", potnica. 7. „Zakletev viharja", zbor. 8 „Serenada", potpouri. 9. „Brodar na Jadri", čveterospev. 10. „Biergeister", četvorka. 11. „Noč", zbor. 12. „Anspruchslose", polka. 13. „Domovini", tenor- in baritonsolo, brenčeč zbor. 14. „Carnevalslieder", valček. — Pri besedi «vira ljubljanska mestna godba. Vstopnice za č t. ude: 20, za neude po 30 in za družine l;dnjate(j in odgovorni vrednik: Ferd. Pev po 50 kr. Čisti dohodek je namenjen revnim dijakom kranjske gimnazije. — Začetek ob 7. uri. (xospodnrskc reči. Banka „Slovenija". Banka „Slovenija" je edini veči zavod, kterega smo si Slovenci osnovali za zboljšanje prihodnosti, ona nam je tedaj to, kar starišem edino dete, za ktero so toliko in toliko žrtvovali in od kterega se po pravici nadjajo pomoči v starih dneh. Za tako edino dete, vso nado starišev, skoro vse njihovo bogastvo, so stariši jako skrbni, ne spuste ga skoro izpred oči in če ga spuste, izroče ga rokam takim, kterim vse zaupajo. Če pa jame tako dete ukljub tej skrbnosti bolehati, in slednjič celo tako oboli, da zdravniki, ktere stariši pokličejo, z ramami migajo in slednjič naravnost izrekö, da ima dete smrtno kal v sebi, da edina pomoč, edina nada za zboljšanje zdravja bi bile kake drage toplice, draga zdravila, ki bi pa požrla zadnji krajcar starišev — morda še več, morda bi stariši stroškov celo ne zmogli, ali se v takem slučaji starišev ne loti obup? In če se celo pokaže, da dete je bilo samo na sebi zdravo, da je dobilo smrtno kal v-se le po krivdi tistih, kterim so ga stariši zaupali, in kolikor toliko tudi po krivdi starišev samih, ki niso dosti ostro nadzirali onih, detetu ne dajali dovolj hrane, — ali ne zraste ta obup-nost prav do nevolje, do besnosti? Kaj bi ne, ako celo spoznajo, da če tudi bi zadnji krajcar žrtvovali ali se še v dolgove zakopali, ako bi jim kdo posodil, vendar jim zdravniki še pri vsem tem niso porok, da bo dete ozdravelo in se krepilo! „Mogoča, ali gotova ni rešitev", — to je izrek zdravnikov. Ali ni potem naravno, če stariši majo z ramami iu premišlju jejo, bi li bilo pametno, ako bi zadnji krajcar darovali in sebe razpostavili revščini, gladu in pomanjkanju in gotovemu poginu, če skoro za gotovo vedö, da dragemu detetu vse to nič ne pomaga? In če pri vsem tem jim še zvedenci povedo, da bo pogreb deteta jih spravil na beraško palico, še več — celo na sodnijski boben, — ali ni potem njih stanje res obupno, milovanja vredno? Menimo, da je ta vvod vsakemu razumljiv in da z njega lahko preskočimo naravnost do naše banke „Slovenije". Ta banka je naše drago dete, po vsi pravici smemo mi reči „drago" dete, ker nas je veliko stalo, ker je zaklad, kterega smo si zložili za stare dni, za svoje potomce, ki je imel biti vir narodnega blagostanja ter nam pomagati do neodvisnosti od drugih narodov, kteri nas z našim denarjem na-se priklepajo. Kes, blaga, velikanska je bila misel vstanoviti cak zavod, dokaz temu to, da ukljub znane revščine, ktera nas tare, je dobila si dovoljno število podpornikov. In kako krasno je bilo to dete brž po porodu, kako so mu molele prijazne roke nasproti od vseh strani, kako mu je bil odprt svet! Ne tajimo sicer, da je bilo tudi takih, ki so ga postrani gledali — iz zavidnosti, iz sovraštva do ustanoviteljev, iz dobičkarije itd. — ali teh bi bilo čedalje manj, ko bi bili spoznali, da je vse njihovo sovražno prizadevanje brez vspeha, k večemu njim na škodo, in omolknili bi bili zaporedoma, ko bi se bilo jelo dete krasno razcvetati. Tedaj se po vsi pravici sme reči, da se je banka „Slovenija" rodila pod tako ugodnimi znamenji, kakor le redko kteri zavod enake vrste, in opravičena je bila ponosnost ustanoviteljev, opravičena nada, da jim je zastava boljše prihodnosti, materijelnega blagostanja narodnega, materijelne neodvisnosti. ---- Listnica opravništva. Blag. g. J. K. v T.: Od 1. januarja tek. leta. Č. g. J. T. župn. v sv. B. Do 30/6 niste nič dolžni; zanaprej pa, dokler Vas bo volja. C. g. P. W. župn. v II. : Prejeli — vse v redu. Č. g. M. P. st. vik. v G.: Štev. 27. in 38. Vam res nismo poslali, pa tudi nobenemu drugemu ne, ker nam je bil nekdo vse odnesel 1 Uno Vam pošljemo prej ko mogoče. čč. gg. J. S. župn. v M. in M. G. kapi. v F.: če Vama prav, je tudi nam prav, ker pri obeh po 30 kr. preveč. č. g. K. J. kapi. v Št. B. Da — zadostuje. Umrli s<»: Od 9.—12. junija. Janez Bolta, gostač, 77 1., za oslabljenjem. Franc Jan, služabnik, 60 1., za možg. mrtudom. Marija Kerndler, ključarja vdova, 77 1., za oslabljenjem. Juri Bogataj, delavec, 46 1., za prisadom na pljučih. Jože Podbukovec, dninar, za vnetjem trebušne mrene. TeleKrafične denarne eene 10. junija. Papirna renta 65.25 — Srehrna renta 68 75 — 18601etno državno posojilo 108 76 — Bankino akcije 811 — Kreditni akcije 136 60 — London 121.60 — ärebro 103.25 — Ces. kr. cekini 5-75 20fraukov 9 67. Dennrstvene cene. 8. junija. Državni fondi. I Denar. Klago. 5°/o avstrijska papirna renta . . . 64 90 66.10 5°/o renta v srebru....... 68 70 68.80 Srečke (loži) 1854. 1....... 105.25 106.50 „ „ 1860. 1.. celi..... 108.60 108.76 „ „ 1860. 1., petinke . . . 117.75 118,— Premijski listi 1864. 1.,...... 127.50 127.75 Zemljiščine odveznice. Štajarske po 5°/0 ........ 95 50 96.50 Kranjske, koroške in primorske po 5°, 96.— _.— Ogerske po 5%........ 74.50 75.— Hrvaške in slavonske po 5®/0 .... 83.— 84 _ Sedmograške p o 6", ......73 75 74,50 Delnice (akcije). Nacijonalne banke....... 809 — 810._ Unionske banke........ 56 75 57,— Kreditne akcije........j 132.60 ji32.80 Nižoavstr. eskomptne družbe .... 635.-- 045.__ Angio-avstr. bauke ........ 66 90 66 10 Srečke (losi) Kreditne po 100 gld a. v. . 159.75 159 26 Tržaške „ 100 ., k. d. . 13 60 14.— ,. 50 „ „ , .t 56,— 66 60 Hudenske „ 40 gld. a. v. . 29.50 30.50 Salmove „ 40 „ „ •„ . 38 : 3H.50 Palfti-jeve „ 40 „ „ „ . ! 28 50 29,— Clary-jeve „ 40 ,. „ „ .j 29 — I 30 — St. Gouois „ 40 „ „ „ . ; 28.60 28.75 Windischgrätz-ove „ 20 „ ., ,, . 22 76 23 60 Waldstein-ove „ 40 „ „ „ . 22 60 j 23 — Srebro io zlato. Ces. cekini ... *......5.8.1 5.84 Napoleonsd'or.........9.70'/, 9 71 '/, Srebro ....... .108 41» 103 70*