Leto XXH., št. 219 LJubljana, petek 2S» septembra I94ž-XX Cena cent. 80 Upravmžcvoj L|uDl|ana, Pucanijeva alica & Telefon fc. 51-22. 31-23. 31-24 fctuenirm oddelek: Ljubljana. Pncdniieva aB> a i — Telefon fa. 31-25 31-26 Podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Satunl: za Ljubljansko pokrajino pti poitno čekovnem zavodu te. 17.749. za ostale kraj« Italije Servizie Conti. Cort. Post. No I1-311S IZKLJUČNO ŽASTOKSTVO za oglase a Ki. Italije In inozemstva ima Onione PubblicitJ Italiana S. A. MILANO izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir lfc-ii za inozemstvo pa Lir 22.80 Uredoiitvo: Ljubljana. Puccinijeva alica ttev. S, telefofl fcev. 31-22. 31-23. 31-24_ Rokopisi «e ne vračajo CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pok blicita di provemenza italiana ed estera: Unione Pubblicitš Italiana S. A. MILANO Aftivita di artiglierie e di elementi esploranti Nuove perdite dell'aviazione nemi ca II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 24 settembre 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 850: Sul fronte eglziano attivita di artiglierie e di elementi esploranti. Nel Mediterraneo, durante un attacco tentato da aerosiluranti avversari contro un nostro convoglio che ha proseguito indenne la rotta, due apparecclii precipitavano in iriare colpiti dalla reazione della scorta. Cacciatori germanici hanno abbattuto due «Spitfire»: nno su Malta e l'altro su Creta. Aerei nemici mitragliavano ieri sera la citta di Trapani e l'isola Colombaia cau-sando un morto e nove feriti, qualche bomba veniva sganciata sulla rotabile Gela Licata. Nel cielo di Porto Empedocle un velivolo britannico centrato dalle batterie contro-aeree, č caduto in fiamme. Dedovanje topništva In izvidsiiških elementov Nove izgube sovražnega letalstva Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 24. septembra naslednje 850. vojno poročilo: Na egiptskem bojišču delovanje topništva in izvidniških oddelkov. V Sredozemlju je o priliki poskušenega napada sovražnih torpednih letal na naš konvoj, ki je nepoškodovan nadaljeval plovbo, protiletalski ogenj spremljevalnih ladij zadel dve letali, ki sta treščili v morje. Nemški lovci so sestrelili dve letali tipa »Spitfire«, eno nad Malto in drugo nad Kreto. Sovražna letala so včeraj obstreljevala s strojnicami mesto Trapani in otok Colom-baio, pri čemer so povzročila smrt ene osebe in 9 oseb ranila, nekaj bomb pa je bilo vrženih na cesto med Gelo in Licato. V zraku nad luko Empedocle so protiletalske baterije sestrelile britansko letalo, ki se je zrušilo v plamenih. Pred eživljenfem operacij v severni Afriki Stockholm, 24. sept. d. Po švedskih informacijah iz Londona pričakujejo tamkaj v kratkem nove velike borbe v severni Afriki. Znak za bližnjo oživljenje vojaških operacij vidijo v Londonu v zelo živahni izvidniški delavnosti na bojišču pri E1 Alameinu in v zmerom pogostejših in močnejših letalskih napadih na vojaške objekte in oporišča, kakor tudi v topniških dvobojih v vseh odsekih egiptskega bojišča. Kakor poročajo dopisniki tukajšnjih listov si v Londonu obetajo, da bo v bodočih borbah pobuda morcLa na strani britanske osme armade, ki naj bi bila v zadnjem času precej ojačena. Nekateri švedski poročevalci javljajo, da v Londonu celo navajajo razne konkretne znake, ki naj bi dokazovali, da pripravlja britanski poveljnik general Alexander ofenzivo. Z druge strani pa javljajo švedski poročevalci, da osovjnske sile neprestano ojačujejo svoje postojanke pri E1 Alameinu, in navajajo deloma tudi informacije dopisnika londonskega lista »Daily Ex-press«, ki trdi v svojem poročilu iz Kaira, da so bile utrjene celo bivše postojanke osovinskih sil pri El Agheill. Nadaljnje informacije :z Kaira, ki jih navajajo švedski poročevalci, govore o obširni pregru-paciji sil zh sprednjimi nemškimi črtami pri El Alameinu in o močnih oddelkih nemških tankov, ki so bil; z južnega dela egiptskega bojišča poslani v severni odsek. Švedski poročevalci pripominjajo k tem opazovanjem, da si britanski krogi niso na jasnem, ali so ti premiki nemških čet v zvezi z ofenzivnimi ali defenzivnimi načrti vodstva osovinskih sil. Nov poveljnik angleškega letalstva v Egiptu Stockholm, 24. sept. d. Iz Londona javljajo o izpremembi v vodstvu britanskih letalskih sil v Egiptu. Na mesto dosedanjega letalskega šefa maršala Rodenya Parka je bil imenovan za novega letalskega poveljnika vicemaršal Mac Claughry. V Londonu ne objavljajo nikakega pojasnila o vzrokih zamenjave v letalskem vodstvu in pripominjajo le, da je bil bivši poveljnik Rodenv Park avstralske narodnosti. Beduini proti degautistišnim četam v Siriji Ankara, 24. sept. d. Iz Sirije javljajo o nemirih in spopadih med domačim prebivalstvom in degaulističnimi četami. Tako je prišlo v kraju Palmyra v sirski puščavi do hudih spopadov med Beduini in vojaštvom francoske posadke. Vzrok je v postopanju degaullističnih oblasti, ki so ukinile oskrbo beduinskih plemen z žitom, nakar je sestradano prebivalstvo navalilo na skladišča. Pri tej priliki je prišlo med vojaštvom in domačini do ogorčenih borb, v katerih so domači podlegli. Kakih 30.000 Beduinov se je umaknilo v puščavo in je njihov položaj zelo težaven, ker so ostali popolnoma brez živeža. Iz Palmyre tudi javljajo, da je bil v borbah med degaulli-stičnimi četami in domačini poškodovan petrolejski vod, ki teče mimo Palmyre v luko Tripolis. Po drugih vesteh gre pri poškodovanju petrolejskega voda za sabotažna dejanja. Gospodarski pomen vojne na vzhodu Sovjetska zveza je izgubila svoje najvažnejše vire Berlin, 24. sept. Ob začetku jeseni so nemške in zavezniške divizije zaposlene na vzhodu v trdi, a zmagoviti vojni, katere izid je v bistvu že zagotovljen in katere odločilni vpliv so nemški listi že ponovno prikazali. Kakšen pa je položaj v sovražnem taboru? V Berlinu opozarjajo v zvezi s tem zlasti na dve manifestaciji, katerih eno predstavlja članek v listu »Daily Mail«, ki se zdi oficioznega značaja in ki trdi mea drugim, da morajo zavezniki, ako hočejo čim prej dospeti do zmage, osredotočiti vse svoje sile na enem samem mestu in nadaljevati v čim večjem obsegu bombardiranje nemških mest. Praktično se torej tu kaže ista teza izza jeseni lanskega leta, ki sloni v glavnem na pridobivanju časa. Drugo manifestacijo sovražnega razpoloženja pa prikazuje list »Nachtausgabe«, ki jo označuje kot nov klic Moskve na pomoč, to pot naslovljen na Ameriko, v katerem je med drugim svarilo, naj se ze-vezniki ne zanašajo preveč na generala Zimo. »Bolje bi bilo zadeti Nemčijo že sedaj in na vseh točkah; biti moramo zelo previdni, da ne zamudimo avtobusa. Vse bo morda odvisno samo od tega.« V Berlinu opozarjajo, da Moskva, ki je lani še gojila anglosaške nade v generala Zimo, svari nasprotno letos Anglosase, naj se na to ne zanašajo preveč. To pomeni, da kremeljski voditelji ne žele prevzeti nikakega jamstva več za nadaljnji razvoj dogodkov, ako ne bodo Anglosasi nekaj čim prej podvzeli. Izmed raznih komentarjev nemških listov, posvečenih sedanjemu položaju, zasluži pozornost komentar glavnega glasila oddelkov SS »Das Schwarze Korps«, čigar glavna izvajanja so naslednja: »Nemški narod si je kot narod vojakov zabil v preteklosti v glavo, da je za zmago v vojni dovolj, ako naskočiš sovražnika in ga čim prej in čim bolj zbiješ, kar pa drži samo do neke mere, namreč pod pogojem, da sovražnika ne premagaš le na bojiščih, temveč tudi v njegovih gospodarskih virih. To smo videli v poslednji vojni, ko so Nemčijo končno uklonili, a ne z vojaškimi silami, temveč z gospodarskimi silami vsega sveta, ki jih je mobilizirala Velika Britanija. Tudi v tej vojni se je najprej zdelo, da hoče Nemčija dobiti to vojno s tem, da se je oprijela izključno strateško-vojaškega činitelja, toda bojevanje na Norveškem je pokazalo, da zasleduje Hitler neprimerno daljnosežnejše namene kakor pa samo kritje severnega boka Nemčije. Njegova skrb je bila nasprotno posvečena zavarovanju gospodar- skega življenjskega prostora Evrope pred slehernim zunanjim vmešavanjem. Ako bi bil Hitler po zgledu prejšnje vojne postavil vse samo na eno kocko, namreč na vojaško odločitev na zapadu. bi se bil morda mogel tudi odpovedati bojevanju na Norveškem. Nemčija je bila namreč tedaj dovolj močna tudi na gospodarskem področju, da bi bila vzdržala do končne zmage na zapadu, tudi za morebitno ceno angleške grožnje proti železnim rudnikom na Švedskem in proti naši trgovini na Baltiškem morju. Z bojevanjem na Norveškem je dal Hitler razumeti, da je ne glede na posledice zmage nad Francijo hotel predvsem odstraniti sleherno nevarnost na področju gospodarskega odpora. Izbruh sovražnosti na vzhodnem bojišču pa je Nemčijo zopet postavil pred vprašanje, ali bi bilo bolj umestno voditi bitko z zgolj vojaških vidikov ali tudi z gospodarskih, kar je imelo za posledico zares totalitarno vojno. Res Je, da je Evropa gospodarsko postala že nena-padljiva, toda borba proti boljševiškemu kolosu je zahtevala uporabo neprimerno večjih sil kakor Evropa junija L 1941. Tako je nastala potreba vojne na vzhodu in sicer v tem smislu, da ne bi zmanjšala kontinentalne sposobnosti, temveč bi ji nudila celo možnost za povečanje. Gotovo še ni nastopil trenutek, da bi mogli pregledati cilje in koristnost načrtov in uresničenje vojevanja proti Sovjetski zvezi, že sedaj pa je nekaj gotovo, obrambna taktika na vzhodu bi bila požrla več ljudi in gradiva kakor ofenziva, medtem ko ne bi dvignila gospodarskih sil Nemčije, niti Evropa, temveč bd jih nasprotno celo zmanjšala, ne da bi nas dovedla do odločilnega vojaškega uspeha. Boljševiški sistem, da brezobzirno žrtvuje ogromne množine ljudi, se lahko nadaljuje, dokler se Rusija lahko okorišča z močnimi viri surovin in ogromnim vojnoindustrij-skim ustrojem. Nemška in zavezniška ofenziva na vzhodu je iztrgala sovražniku življenjske rezerve ljudi in surovin, proizvodna in prometna središča, kar je imelo za posledico, da je boljševiški kolos utrpel odločilno oslabitev in je bil vedno bolj navezan na obupno obrambo. Istočasno pa so vse te rezerve prešle v nemške roke in so zadostne, da lahko za vselej odvzamejo časovnemu činitelju ves značaj njegove grožnje. To se je praktično pokazalo zlasti v letošnjem razpletu vojevanja. Pobuda je tako povsem v nemških rokah, kajtj sovjetske armade so bile poražene prav na poročjih, kjer je sovražnik izvršil največje napore prav zato, ker jih Na poti iz Rusije razbit konvoj 3 sovražni rušilci, 1 korveta in 19 trgovskih ladij s l2$*ooo tonami uničenih med Spitzbergi in Islandom Več gorskih grebenov v severnozapadnem Kavkazu zavzetih — Novi uspehi ob Tereku Izjalovljeni sovjetski razbremenilni napadi pri Stalingradu in Voronežu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. septembra. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: »led Spitzbergi in Islandom so napadle nemške podmornice konvoj, ki se Je vračal iz sovjetskih pristanišč v angleške in ameriške luke in je bil sestavljen iz več zavarovalnih edinic kakor pa transportnih parnikov. Po hudih in večdnevnih borbah in kljub močni zaščiti so naše podmornice potopile 3 rušil ce, 1 pomožno križarko in 5 transportnih parnikov s skupno 50.000 br. reg. tonami. Nadaljnji dve ladji sta bili hudo poškodovani s torpedi. Na Atlantiku pred Afriko in ▼ Karaib-skem morju so druge podmornice v konvojih in na posameznih lovih potopile 13 trgovskih ladij s skupno 75.000 br. reg. tonami ter eno korveto in poškodovale nadaljnjo ladjo s torpednim zadetkom. S tem je sovražna plovba v zadnjih 4 dnevih zopet izgubila 19 ladij s skupaj 125.C00 br. reg. tonami, po vrhu pa še 3 rušil ce in 1 korveto. • Iz Hitlerjevega glavnega sttana, 24. septembra. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno V severozapadnem delu Kavkaza je pehota, učinkovito podprta od topništva in letalstva, po zlomu žilavega sovražnikovega odpora zavzela v naskoku več obvladu- jočih gorskih grebenov. Letalstvo je mzen tega izvedlo več silovitih bombnih napadov na pristanišče v Toapseju. Pri tem je bila zažgana večja transportna ladja in več obalnih plovnih objektov. Nadaljnje trgovske ladje in ena stražna ladja so bile poškodovane. Ob Tereku je bilo v naskoku zavzeto mesto Rževskaja. V Stalingradu se nadaljujejo boji med hiifnmi. Novi močni razbremenilni napadi sovražnika s severa so bili zavrnjeni in je bilo pri tem uničenih 24 sovjetskih tankov. Zveze za dovoz iz zaledja vzhodno in severozapadno od spodnje Volge, kakor tudi skladiščil goriva pri Saratovu so oddelki letalstva hudo bombardirali. Severozapadno od Voroneža se je izjalovilo več sovražnikovih napadov. V srednjem odseku fronte so bile lastne napadalne akcije zelo uspešne kljub nasprotnikovim protinapadom. Tudi pri Rževu so bili odbiti protinapadi sovražnika. V severnem odseku fronte in južno od Ladoškega jezera pridobivajo lastni napadi kljub sovražnikovemu odporu vedno več terena. Na vzhodni fronti je bilo včeraj sestreljenih 62 sovražnikovih lotaL Pogrešamo dve lastni letali. Angleška letala so metala preteko noč rušilne in zažigRlne bombe na nekatere kraje na severnonemškem obalnem ozemlju in v Danski. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Sestreljenih je bilo 10 angleških bombnikov. Nemška bojna letala so bombardirala v noči na 24. september vojaško važne cilje v grofiji York v srednji Angliji. Boji za posamezne okraje Stalingrada Berlin, 24. sept. d. V Stalingradu so nemške čete prodrle v nadaljnje mestne okraje v vzhodnem delu mesta in po ogorčenih borbah od hiše do hiše očistile mnogo ulic, kjer se je sovražnik trdovratno branil v svojih dobro utrjenih obrambnih gnezdih. Z metalci plamenov in koncentričnimi naboji je bilo uničenih veliko število močno utrjenih sovražnikovih postojank na strateško važnih točkah, pri čemer je sovražnik utrpel hude izgube ljudi in orožja. Nemški oddelki so se približali, kakor pripominjajo na pristojnem nemškem vojaškem mestu na več točkah v veliko bližino desnega brega Volge. Sovražnikov odpor je v vzhodnih delih mesta še vedno zelo srdit in nemško letalstvo tu neprestano bombardira zbirališča sovražnikovih čet, tankov in topništva. Ogorčen* borbe se nadaljujejo tudi v severnem delu Stalingrada, kjer poskušajo sovjetski oddelki s protinapadi zadržati nemški pritisk. Vsi razmeroma s precej močnimi silami izvedeni napadi sovražnikove pehote, podprte od tankovskih oddelkov, so se zrušili v nemškem ognju in je sovražnik tudi v tem delu stalingrajskega bojišča utrpel nadaljnje težke krvave izgube. Berlin, 24. sept. s. JCakor so davi potrdili iz vojaškega vira, imajo nemške čete v Stalingradu še vedno opravka z izredno močni modporom rdečih, katerih poveljništvo dovaja z ogromnimi izgubami rezerve v mesto. Kljub temu so napadalci dosegli nove uspehe v središču trdnjave, kjer so borbe še vedno tako silne in srdite kakor nikoli doslej. Nasprotnikovi protinapadi so se izjalovili s strašnimi izgubami nasprotnika. Sovjetski radio je moral snoči priznati, da Nemci kljub vsemu napredujejo in zavzemajo počasi, toda odločno posamezne bloke zgradb v središču mesta, Severno od mesta so močne sovjetske sile napadle nemške postojanke, toda nasprotnik je bil odbit s krvavimi izgubami. Severnozapadno od Voroneža so rdeči nadaljevali svoje neuspešne napade na nemške postojanke. Po hudih borbah so bile sovražne akcije, kakor podčrtavajo današnje jutranje vesti, odbite in boljševiki so pustili na bojišču okrog 30 tankov in znatno število padlih vojakov. je smatral življenjsko važne. Moskovskemu kolosu so bile tako, da tako rečemo, odrezane noge. Med tem se je evropsko industrijsko in prehranitveno gospodarstvo začelo odločno dvigati, a v sovražnem taboru smo priče baš nasprotnemu pojavu. Čas dela sedaj za nas! Kako bo mogoče prebiti zimske mesece, se sedaj ne vprašujejo Nemci, temveč Anglosasi. ki si tesnobno zastavljajo vprašanje, ali in kako se bo Sovjetska zveza, ki je edina njihova še močna zaveznica, prebila do prihodnje pomladi brez ukrajinske žitnice in brez Črnega morja, brez majkopskega petroleja in brez življenjsko važne prometne zveze, kakršno predstavlja Volga, ter brez vojne industrije v Doneški kotlini. Ne Nemčija ali Evropa, temueč Anglosasi so nad vse zaskrbljeni glede lastne oskrbe. Nasproti poslednji vojni je torej položaj postavljen na glavo. Ne le, da je čas na naši strani, ne le da razpolagamo sedaj mi z vsemi koristmi, ki jih je imela sovražna koalicija 1. 1917, mi imamo sedaj tudi najboljše vojake, najboljše orožje, najboljše voditelje. Ne mudi se nam, toda ne smemo pozabiti, da vodi vso stvar Hitler. Ako bi samo zdrava presoja odločala, bi bilo že mogoče "končati vojno, v kateri lahko ena stran samo vse pridobi, druga pa samo vse izgubi, in sicer po najbolj človeškem predvidevanju, toda nasprotniki ne poznajo tega zdrave presoje. V Londonu in Washingtonu gospodarita Churchill in Roosevelt.« Da sovjetski vojaški položaj v celoti ni pomirjajoč, potrjujejo izjave nekega zastopnika moskovske vlade, kakor poroča londonski dopisnik neke švedske agencije, ki je izrecno povedal, da boljševiki ne bodo mogli smatrati Angležev in Američanov več za svoje zaveznike, dokler se ne bodo odločili za otvoritev druge evropske fronte in tako pomagali sovjetskim silam, ki vedno bolj občutijo nemški pritisk. Štefan Horthy bo proglašen za madžarskega narodnega junaka Budimpešta, 24. sept. d. Včeraj je bilo objavljeno, da bo pokojnemu Štefanu Hor-thyju, sinu regenta Horthyja, ki je nedavno paiel na vzhodni fronti, v priznanje za zasluge, ki si jih je pridobil za Madžarsko, posmrtno priznan naziv »narodni heroj«. V ta namen bo parlamentu že na zasedanju v začetku oktobra predložen poseben zakonski načrt, ki določa tudi za vdovo Štefana Horthyja naslov »vdova naroda«, zaj njenega, sina pa naziv »sirota naroda«. Počastitev padlih branilcev Finske Helsinki, 24. sept. d. Včeraj je bilo pri mestu Salla svečano blagoslovljeno novo skupno finsko-nemško vojaško pokopališče. Svečanosti so se udeležili visoki zastopniki finske vojske in vlade. Nemške oborožene sUe pa je zastopal vrhovni poveljnik nemških sil na Finskem general Dieti, ki je imel tudi kratek nagovor. Zastopstva finske in nemške vojske ter oblasti so nato položila na grobove pri Saili padlih finskih in nemških vojakov vence cvetja. Službeni zastopnik finske vlade Hillilae je v kratkem nagovoru izrazil zahvalo Finske nemški vojski, ki je Sallo zopet osvojila za Finsko. Dvig proizvodnje na vzhodu Berlin, 23. sept. s. Po odredbi nemškega komisarja za vzhodna ozemlja je bil ustanovljen v Rigi znanstveni svet nemškega komisarja za vzholna ozemlja, z nalogo, da doseže s smotrenim osredotočenjem vseh sil na tem ozemlju največjo možno proizvodnjo. Mihail Antonescu in Pavelfcc pri Hitlerju Berlin, 24. sept. d. Iz Hitlerjevega glavT nega stana javljajo, da je včeraj sprejel Hitler namestnika rumunskega dr*, ivnega šefa Mihaila Antonesca in vodjo Neodvisne Hrvatske Države dr. Faveliča. O obi« sku obeh državnikov s~a bila v Hitlerjevem glavnem stanu objavljena posebna komunikeja. V prvem je rečeno, da j« vlii ler sprejel namestnika rumunskega državnega šefa profesorja Mihaila Antonesca, ki je bil na obisku v vojnem stanu nemškega zunarjf ga ministra Ribbentrot-a, s katerim je imel politične razgovore. Hitler je ostal z Mihailom Antonescorn v daljšem prijateljskem razgovoru. O sprejemu dr. Paveliča pravi komunike, da se je Hitler razgovarjal v prijateljskem ozračju a šefom Neodvisne Hrvatske države, ki potu« je na obisk k hrvatskim prostovoljskim oddelkom na vzhodni fronti. Razgovoru Hitlerja z dr. Paveličem sta poleg Poglavniko-vega spremstva prisostvovala tudi zunanji minister Ribbentrop ter šef nemškega vrhovnega vojnega poveljništva maršal Kei-lcI. Dr. Gobbels nemškim novinarjem Berlin, 24. sept. s. Nemški minister za propagando dr. Goebbels je govoril pred skupščino direktorjev listov in nemških novinarjev iz Berlina in na kratko očrtal sedanji vojaški in politični položaj. Posebno je poudaril nalogo, ki jo imajo nemški novinarji z aktivnim sodelovanjem pri oblikovanju javnega mnenja v smislu totalni vojne. Angleška letala nad Nemčijo Berlin, 24. sept. d. V noči na četrtek so britanska letaila izvršila nekaj osamljenih vznemiirjevailniih napadov na obaHm pas so-verne Nemčije. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so sovražni letala metala bombe na sitanovianjsHee okraje, kjer je biila povročena manjša škoda. Osem izmed na pada jočih brirtanskah letaj je bilo sestreljenih. S svoje strani je nemško letalstvo preteklo noč učinkovito napadlo vojaške oddelke r nekem mestu vzhodne Anglije. Odkrita beseda ameriškega pisatelja Rim, 24. sept. s. Znani ameriški pisatelj Teodor Dreiser. ki je bil povabljen, da bi v Kanadi priredil niz predavanj, je takoj po svojem prihodu v Toronto sprejel novinarje in jim podal izjave, ki so močno i»-nenadile ves anglosaški svet Dreiserjeve izjave so v resnici prava pravcata in pogumna filipika, ki je kdarkoli bila na. slovljena iz zavezniškega tabora na Anglijo. Dreiser je v začetku dejal, da je prepričan o zmagi osovinskih sil in o porazu Rusije ter o zasedbi Anglije. Po njegovem Angleži niso nič drugega kakor snobl-stični aristokrati in sebičneži. ki se poslužujejo vojne samo zato, da bi od Amerike izvabili dovolj denarja, vojakov in letaL Anglija je poslala tisoče Kanadčanov ▼ klavnico pri Dieppu, dočim so Angleži ostali doma in so z daljnogledom opazovali razvoj podjetja. Čisto navadna utvara je mnenje, da je stopila Anglija v vojno zaradi blaginje človeštva. Dreiser je zaključil svojo izjavo z zagotovilom, da se popolnoma strinja s polkovnikom Lindberghom glede njegovih izolacijonističnih nazorov. Ko je ta izjava izšla v listih, se je kanadski guverner požuril ter pozval ameriškega pisatelja, naj zapusti Kanado. Dreiser se je nato odpovedal predavanjem in je že pri svojem odhodu imel hude sitnosti s strani kanadskih oblasti. Nov val izgredov v Indiji Neprestani spopadi z angleško policijo in vojaštvom Bangkok, 22. septembra, s. Radio svobodne Indije poroča, da je vlada podkralja izdala odlok, s katerim so bile v raznih pokrajinah imenovane mešane komisije oficirjev in policijskih uradnikov, ki bodo izterjavale naložene globe z edino obveznostjo, da obveščajo o izvršbah okrožna sodišča. Ta ukrep, nadaljuje radio svobodne Indije, nas ne more presenetiti, kajti že na stotine patriotov je bilo brez procesa umorjenih. V naših srcih ni strahu. Kri mučencev, ki so padli pod svincem zatiralcev in trpljenje tistih, ki hirajo v ječah in v koncentracijskih taboriščih, nas vzpodbujajo k nadaljevanju borbe in vsakršni žrtvi, dokler zadnji Anglež ne bo zapustil svetih tal domovine. Množijo se manifestacije in spopadi v vsej Indiji. V New Delhiju je skupina Indijcev zasledovala nekega policijskega uradnika, ga ujela in ga vrgla v vodnjak. Policijski agent, ki je priskočil da bi ga rešil, je bil hudo ranjen. V Ar-rahu v pokrajini Har so bili aretirani štirje Indijci, ki so skušali razdejati železniško progo. Enega izmed teh so odvedli v stražnico in ga z revolverjem ustrelili. V Assabadu je množica napadla skupino policistov, ki so hoteli aretira4! tri člane kongresa. Množici je uspelo vse tri iztrgati iz rok agentov. V okrožju Magure v pokrajini Madras so bili štirje Indijci obsojeni na štiri leta ječe, ker so se udeležili javnih demonstracij. V okrožju Malabara je bilo aretiranih več članov kongresne stranke, ker so propagandno delovali v prid gibanja civ. neposlušnosti. V Serampuru v Bengaliji je policija izvedla preiskavo v uradih kongresa in aretirala 11 oseb. Demonstranti so napadli v okrožju Dacce več poštnih uradov in jih razdejali. Višja šola v Maradi-pulu je bila zaprta, ker so dijaki sodelovali pri napadih na policijske stražnice. V Bombaju je policija streljala na množico in jo obdelovala s svinčenimi palicami, da bi jo razpršila. Pripadniki kongresa, ki so bili nedavno aretirani v Ah-medabadu, so bili obsojeni na več let ječe. Vse verske procesije so bile v Pooni ob priliki proslave praznika »gabmatti« prepovedane. V Alahabadu je bilo ukinjenih šest listov za mesec dni. Doznava se nadalje, da je v okrožju Hnvuelaje nekaj sto oseb napadlo solno tovarno. Gete so streljale na upornike in ubile tri osebe, kakih 20' pa ranile. Ubit je bil tudi en agent policije, 6 vojakov pa je bilo ranjenih. Demonstracije proti globam so bile v Kalkuti, Pooni, Karakiju in drugih krajih. Ali ste že odposlali" naročilnico za DK? Ozadje obupnega sovjetskega odpora pri Stalingradu Pravila Zveze svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajine Po torinskem listu »Stampa Sem« z dne 23. t. m. posnemamo naslednje poročilo iz Berna, ki zelo nazorno prikazuje, zakaj se sovjetske čete tako srdito, a zaman upirajo pri Stalingradu nezadržnemu nemškemu in zavezniškemu pritisku: Vztrajni odpor Rusije proti Nemčiji je bil predmet že mnogih razpravljanj. Tisti, ki so mislili, da bodo Rusi izkoristili priliko, da se Gsvobode boljševiškega jarma, so ostali presenečeni. medtem ko so komunisti in njim naklonjeni elementi vsega sveta videli v tem dokaz, da so Rusi hoteli braniti s tem svoje — socialne pridobitve. Objektivnejši opazovalci pa so takoj opazili, da so sovjetski voditelji, da bi galva-nizirali svoje podanike, privlekli na dan stari pojem domovinske ljubezni in podžigali vsa. čustva slovanstva. ki jih je gojila caristična Rusija. Bofljševiški režim se je v tej vojni kazal samo po delu komisarjev v vojski, po ustrelitvah orna h oval oev in dvomljivcev, po terorju popolnega uničevanja in po prelivanju krvi, kar se je od vsakega, tudi od žena in otrok, zahtevalo v najvišji meri. Toda Stalin se pri vplivanju na ljudsko zavest ni skliceval na obrambo režima; izkoriščal je čustvo domovinske ljubezni, ki je bilo še vedno globoko zasidrano1 v duši vsakega Rusa, kajti ono je neugasno kakor versko čustvo. Nov dokaz nam v tem pogledu nudi članek, ki ga je objavilo glasilo rdeče vojske »K rasna j a zvezda«, da bi obrazložilo vztrajnost, s katero se bore branilci Stalingrada. V njem beremo: »Stalingrad pomeni za napadalca veliko 9t važno mesto, strateško središče za nas pa ima Stalingrad povsem diru g pomen; v njegovih zidovih bije naše srce, ponosni smo na njegove šole in njegove tvornice, ki smo jih videl i rasti v veselju in žalosti, in na Stalingrad se čutimo tako vezane kakor mati na svojega otroka. Za Nemce ;e Volga obrambna črta; ali je sploh potrebno reči, kaj pomeni za nas? Nemcem so naša polja ozemlje, na katerem lahko premikajo svoje tanke, nam pa pomenijo domovino. Naša vojska črpa svojo moč iz zemlje, na kateri se bori, itn pojem, ki živii v srcu in v duši in ne le v razumu naših vojakov, domovinski pojem jih na pravi ja nepremagljive. Nikdar se ne bomo pustili pobiti. Nemci so dospeli do Volge in sedaij bi nam hoteli zadati smrtni udarec. Čeprav se zdi Nova japonska ofenziva v Junanu šanghaj, 24. sept. d. Po informacijah lz Čungkings. je poveljništvo japonskih sil v Birmi izvršilo znatne premike svojih čet, iz česar sklepajo v čungkinških krogih na bl'"žnje nove odločilne japonska vojaške akcije proti čungkinški Kitajski, čungkinški vojaški zastopnik je izjavil, da je ena japonska divizija prekoračila mejo Birme in prispela na ozemlje zapadne Kitajske. Po mnenju čungkinškega vojaškega zastopnika je cilj japonskega pohoda mesto Paos-han v pokrajini Junan, ki predstavlja strateško zelo važno točko za nadaljnje akcije proti čungkinškim silam. Odkar so ob začetku letošnjega leta Japonci osvojili Birmo, je vladalo v Junanu sorazmerno zatišje, toda Japonci so med tem znatno ojačili svoje sile v obmejnem pasu med Birmo in Junanom. Japonska gradi novo trgovsko brodovje Tokio, 24. sept. d. Predsednik japonskega mornariškega urada Viceadmiral Matsuki je v razgovoru s predstavniki tiska izjavil, da ima Japonska v pogledu organiziranja pomorskih zvez med Japonsko in novoosvojenimi pokrajinami jugo-zapacinega Pacifika zelo obširne naloge, ki jih je treba v čim najkrajšem času izvršiti. Japonska potrebuje velikega števila novih trgovskih ladij, da bo mogla urediti nagle zveze med matično deželo in zavo-jevanimi pokrajinami. Sestavljen je bil obširen gradbeni načrt, ki se z vso energijo v polnem obsegu že izvaja. Viceadmiral Matsuki je dejal, da so do kraja svoje zmogljivosti zaposlene ne le vse velike japonske ladjedelnice, marveč delajo s polno paro tudi manjSa podjetja. Tako nastaja v Japonski ogromno najmodernejše trgovsko brodovje. Proslava obletnice trojnega pakta v fokiju T°kio, 23. sept. s. Ob tretji obletnici podpisa trojnega pakta bodo v Tokiju v nedeljo številne proslave. Najvažnejše bo veliko zborovanje v parku Hivaya, na katerem bodo govorile japonske vodilne osebnosti in poslaniki sil osi. Zunanji minister Tani bo priredil obed na čast zastopnikom držav trojnega pakta. Japonska ženska združenja bodo priredila v ponedeljek s sodelovanjem ital!janskih in nemških žai predstavo, katere čisti dobiček je nam;njen japonskim ranjencem. Proslava desetletnice Mandžukua Hsingking, 24. sept. s. Proelave 10. obletnice ustanovitve Mandžukua so se zaključile z izvedbo dveh simfonij, darovanih od italijanske in nemške vlade. Simfoniji proslavljata poljedelski in industrijski razvoj mlade diržave in jo je izvedel veliki orkester. Koncert, ki so mu prisostvovali člani vlade, diplomatskega zbora in velika množica oblasti, so oddajale radijske postaje Mandžukua in Kitajske. Obe simfoniji, tako pastirska simfonija komponista Pelilegattija iz Ferrare kakor simfonija nemškega komponista Felmerja, sta dosegli popoln uspeh. Predstavitev obeh komponistov, ki sta jo izvršila italijanski in nemški minister, je povzročila živahne prijateljske manifestacije Mandžukua z državama osi. Bolezen turškega zunanjega ministra Ankara, 23. sept. s. Dunajski specialist dr. Sauerbruch je prispel v Ankaro in obiskal skupno z drugimi zdravniki zunanjega ministra Menemenzogla. Po mnenju dunajskega specialista operacija zunanjega ministra ni potrebna. Doslej še nI bilo objavljeno nobeno poročilo o zdravstvenem stanju turškega zunanjega ministra. Ankara, 24. sept. s. Zunanjega ministra Menemenzogla je srečno operiral prof. S&uerbruch, ki je nalašč zato prispel iz Berlina. Minister je v zadovoljivem zdravstvenem stanju. naš položaj mnogim, ko gledajo nanj z vojaških vidikov, obupen, vemo, da nu" položaja, iz katerega bi ne bilo izhoda.« Tako je Stalin, deloma s terorjem in deloma s čustveno propagando starega s4oga dosegel, da se ruski narod daje pobijati za svoje krvosese in za njih zaveznike anglosaške kapitaliste. Toda nadčloveška tragedija se kiljufb vsemu približuje svojemu naravnemu zaključku. V Moskvi priznavajo, da je »položaj Stalingrada slej ko prej zelo težaven, pa naj se branilci mesta še tako odlično upirajo neprestanim napadom nemških oklopnic in naj še tako prehajajo v protinapade«. Vse, kar je mogoče reči, pravijo v Moskvi, da »doslej ponovni sovražni napadi niso dovedli do odločitve«. Agencija »Excbange« doznava, da se je sovjetsko poveljništvo šele sedaj odločilo, do odredi odstranitev žen in otrok iz Stalingrada, medtem ko se borbe že razvajajo v mestnih ulicah in je mesto sovražnik deloma že zasedel. Poročevalec agencije »Unii-ted Press« piše: »Boji naraščajo od ure do ure. Tla so pokrita s trupli. Nemško topništvo in nemško letalstvo divjata noč in dan. Maršal v. Boak razpolaga z velikimi oddelki topništva vseh kalibrov in raznimi sredstvi obleganja, ki so bite razvrščena v polkrogu okrog mesta, da bi uničila njegovo središče.« Neki sovjetski vojni dopisnik poroča. da je najbrže število nemških topov in letali na tem področju večje, kakor je bilo pri Sevastopolju. Zemlja se trese od grmenja, medtem ko letala neprestano preletavajo obrambne položaje in jih bombardirajo. Veliki požari so izbruhnili na periferiji mesta in črn dim zatemnjuje vso pokrajino. Ponoči je videti sij požarov zelo daleč, medtem ko se sliši grmenje topov. Skupine tankov napadajo ruske položaje in odpirajo pot pehoti. Branilci vztrajajo v svojih utrdbicah do zadnjega moža. Ko si Nemci utro kje pot, že sledi takoj sovjetski protinapad. Prašne ceste so zopet suhe, kar olajšuje operacije nemške vojske, ki je močno mehanizirana Določbe o ureditvi šolstva Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na veljajoče predpise bivše jugoslovanske države o ureditvi šolstva, smatrajoč za potrebno urediti to snov skladno s sedanjimi potrebami javnega šolstva in ustrezno sporazumu z ministrstvom za narodno pro-sveto: <51. 1. Na šolah Ljubljanske pokrajine se začne šolsko leto 1. oktobra in konča 30. septembra. Redni pouk se prične v mestu Ljubljani 1. oktobra, v pokrajini pa 3. novembra in se konča 28. junija. V šolskem letu 1942-43 se prične pouk, razen v mestu Ljubljani, dne 3. novembra. Za razrede, ki se končujejo z zaključnimi Izpiti kakršne koli vrste, določi Visoki komisar konec pouka z odlokom. čl. 2. Pouka ni na dneve, naštete v členu 2. naredbe Visokega komisarja št. 105. z dne 19. septembra 1941-Xlx. Trajanje božičnih in velikonočnih počitnic določi z odlokom Visoki komisar. čl. 3. Potrebne dopolnilne spremembe v urnikih in učnih načrtih določi z odlokom Visoki komisar. čl. 4. Realka se odpravlja. Odpravi se postopno tako, da sa v šolskem letu 1942-1943 nadaljuje pouk samo v VI., VII. in VIII. razredu. čl. 5. Klasična gimnazija in realne gimnazije se delijo na triletni nižji m petletni višji tečaj. Zaključni izpit nižjega tečaja opravljajo dijaki, ki dovršijo tretji gimnazijski razred. čl. 6. V šolskem letu 1942-43 opravljajo zaključni izpit nižjega tečaja tudi dijaki, ki dovršijo IV. razred. čl. 7. S to naredbo se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe. Ljubljana, 17. septembra 1942-XX. Visoki komisar Emdlio Grazioli Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbo o ustanovitvi Zveze svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajine z dne 19. februarja 1942-XX odobril pravila te zveze, potem ko je ugotovil, da so sklenjena in sestavljena v skladu s predpisi čl. 7. naredbe. Glavne določbe pravil so naslednje: Naloge zveze Pokrajinska zveza svobodnih poklicev in umetnikov zastopa splošne koristi poklicnega in umetniškega udejstvovanja v pokrajini in pospešuje njegov razvoj. Samo ta zveza zastopa in ščiti gospodarske in stanovske koristi, ki so skupne raznim včlanjenim skupinam svobodnih poklicev in umetnikov. Zato skrbe za doseganje kar največje enotnosti v proučevanju in presoji vprašanj in zadev splošnega pomena, ki se tičejo včlanjenih sindikatov. Nadalje je naloga zveze: urejati sindikalno vključitev skupin svobodnih poklicev in umetnikov; nadzorovati upravno poslovanje vključenih sindikatov, ustanov in zavodov, odobravati njih sklepe, ki presegajo mejo redne uprave, kakor njih proračune in zaključne račune in nadzorovati ustanavljanje in poslovanje služb v skupni prid vključenih sindikatov ustanov in zavodov, prizadevati si, da se zgladijo nasprotja in spori, ki bi se pojavili med zvezinimi sindikati in združenji, oziroma med temi ln drugimi sindikalnimi organizacijami, kakor tudi za to, da se izravnavajo koristi v raznih organizacijah vključenih strok; pospeševati ustanavljanje zavodov za gospodarsko pomoč, strokovni pouk in nravstveno vzgojo v skupno korist skupin vključenih v raznih združenjih; predlagati in imenovati svoje predstavnike v vse ustanove, organe in komisije, v katerih je njih zastopstvo določeno in dopuščeno po zakonih, naredbah in ustroju Ljubljanske pokrajine; skrbeti za proučevanje in vzporeditev vprašanj, ki jih nameravajo zvezini sindikati predložiti pristojnim korporacijskim organom, kadar ta vprašanja zadevajo razne stroke; sklepati kolektivne delovne pogodbe in sporazume o ureditvi kolektivnih gospodarskih odnošajev, ki bi obsegali splošne koristi v zvezi vključenih strok; dajati posameznim skupinam svobodnih poklicev in umetnikov vsako mogočo pomoč, podporo in subvencije za dosego gospodarskih in strokovnih koristi po možnostih lastnega proračuna. Odseki, sindikati, združenja in podporni zavodi V zvezi so vključeni naslednji sindikati, razdeljeni na štiri odseke; I. odsek: gospodarsko pravni odsek obsega sindikat odvetnikov, sindikat notarjev in sindikat gospodarskih svetovalcev. II. odsek: zdravstveni odsek obsega sindikat zdravnikov, sindikat veterinarjev, sindikat lekarnarjev, sindikat zobozdravnikov, sindikat babic in sindikat izprašanega bolničarskega osebja. III. odsek: tehnični odsek obsega sindikat inženjerjev in sindikat tehničnih svetovalcev. IV. odsek: umetniški odsek obsega sindikat upodabljajočih umetnikov, sindikat glasbenikov, sindikat režiserjev, scenografov in opernih ter dramskih igralcev, sindikat skladateljev in pisateljev, sindikat diplomiranih zasebnih učiteljev in sindikat novinarjev. Na predlog predsednika se po zaslišanju sveta in upravnega odbora ter v sporazumu s posameznimi sindikati lahko po dva ali več sindikatov združi v en sam sindikat. Na enak način lahko zveza ustanovi nove strokovne sinlikate, če je to potrebno in umestno. Pravice in gospodarske ter poklicne koristi smejo zastopati samo sindikati, združenja (društva), ustanove in zavodi vključeni v zvezi, še nepriznani strokovni sindikati, združenja in podporni zavodi, ustanovljeni po pravilih sindikatov, ki želijo biti sprejeti v zvezo, morajo predložiti preš-njo s prepisom pravil in poročilom o delovanju od ustanovitve dalje ter seznam članov in funkcionarjev. Včlanjenost v zvezi obvezuje sindikate, združenja in pomožne zavole brez časovne omejitve ln obsega obveznost podrejati se odredbam in navodilom, ki jih zveza izda v okviru svoje pristojnosti ter dajati zvezi vse zasnutke, poročila in podatke, ki bi jih zahtevala v izvrševanju svojih statutaitnih namenov. Siidikati, združenja in zavodi, ki bi se jim preklicalo pravno priznanje, izgube svoj-stvo zvezinega člana. Predsednik Predsednik ki ga imenuje Visoki komisar, vodi in predstavlja zvezo. On je odgovoren za njeno delovanje in upravo in je Po svojem položaju predsednik sveta in upravnega odbora. Nadzoruje in skrbi za red v sindikatih, združenjih in zavodih in opravlja vse funkcije po pravilih, po zakonih, pravilnikih in odredbah pristojnih oblastev. Zlasti je pristojen, da zastopa vključene stroke glede njih skupnih koristi pred političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi; da vzporeja delovanje sindikatov; da ščiti vsem strokam skupne koristi; da odreja po zaslišanju upravnega odbora ali sveta predstavnike v ustanove, organe in komisije; da priobčuje z morebitnimi pripombami Visokemu komisarju kolektivne pogodbe, ki jih sklenejo, sindikati in ki se morajo preko zveze predložiti Visokemu komisarju ter zakonito objaviti; da izvršuje pravice, ki mu jih glede upravnega računovodstva podelijo Visoki komisariat, svet ali upravni odbor in pravice, ki mu jih morda podelijo sindikati ali vobče višje ustanove; da sklicuje seje sveta in upravnega odbora ter sestavlja dnevni red; da skrbi za namestitev in odpuščanje osebja ter za disciplinske ukrepe; da odloča po zaslišanju upravnega odbora o pritožbah zoper odklonitev prošnje za sprejem v sindikate ali združenja ali zoper izključitev, pri čemer se prizadeti lahko pritožijo na svet; da nadzoruje delovanje sindikatov, združenj in zavodov, zahteva od njih poročila, , odreja preglede in preiskave ln uporablja ostale ukrepe in sankcije po zakonih. pravilnikih in pravilih; da odloča o pritožbah odstavljenih članov društvenih organov sindikatov, združenj in zavodov; da izvršuje v nujnih primerih pravice upravnega odbora, pri čemer morajo biti sklepi odobreni na prvi naslednji seji odbora; da predlaga Visokemu komisarju imenovanje tajnika. Kadar je predsednik odsoten ali zadržan prevzame njegove posle začasno podpredsednik. Svet Svet tvorijo predsednik, člani upravnega odbora in po dva odposlanca vsakega sindikata; če ima sindikat preko 50 članov sme odrediti tretjega odposlanca. Vsak udeleženec ima pravico do enega glasu. Člani upravnega odbora ne glasujejo pri sklepanju o njih poslovnih in finančnih poročilih. Na povabilo predsednika lahko prisostvujejo sejam tajnik zveze in predstavnik; krajevnih strokovnih organizacij, kadar je to potrebno za proučitev vprašanj načelnega pomena ali vprašanj, ki se tičejo določenih skupin ali posebnih področij delavnosti. Svet se sestane najmanj enkrat na leto na redno zasedanje in sicer do konca maja. na izredno zasedanje pa ga skliče predsednik v enem mesecu, če to zahteva upravni odbor alj nadzorni odbor, ali ena tretjina odposlancev. Pismena vabila na zasedanje se morajo poslati najmanj 15 dni pred zasedanjem, v nujnih primerin pa se ta rok lahko skrči na pet dni. Svet sme razpravljati samo o predmetih dnevnega reda in je sklepčen ob prisotnosti najmanj polovice članov. Če ob prvem sklicanju ne bi bil sklepčen, je seja sklepčna poi ure nato, če je navzočih vsaj petina članov. Predlogi prošnje in pritožbe na svet se morajo vložiti pri upravnemu odboru vsaj osem dni pred sejo. Predsednik določi način glasovanja n se sklepa z ab- Nov cenik za sadje in zelenjavo Visoki komisar za ljubljansko pokrajino je izdal nov cenik za zelenjavo in sadje štev. 21, ki je veljaven od 25. t. m. naprej. Cene so'naslednje (vse za kg; prva številka označuje ceno v trgovini na debelo, druga pa ceno v trgovini na drobno; v oklepajih so dosedanje cene, kolikor so spremenjene): česen 8.10 lire na debelo — 9 30 lire na drobno (7.05—8.05); rdeča pesa 2.85—3.45; kumare 2.45—3.25; čebula 1.60—2; solata glavnata 3.30—3.70; paprika zelena 4.10— 5.30; paradižnik 1.80—2.30; špinača 3.40— 4.30; zelena 4.10—5.10; bučke 2.85—3.65; pomaranče 7 50—9; sveže fige 5.60—6.60; limone I. vrste, 15 cm obsega, 3.80—4.85, za kos na drobno 0.50; jabolka la (zlata parmena) 5.70—6.70 (5.40—6.20); hruške la 4.85—5.70, Ha 4—4.60; breskve la 5.40 do 6.40, Ha 5—5.70; slive in češplje 4.30— 5; grozdje la 6—7.20, Ha 5—6. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani veljajo v trgovini na drobno najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika, gornji cenik pa velja za izvoženo blago, seveda brez tare. Okrajna načelstva lahko določijo nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora predhoino odobriti Visoki komisar. Ta cenik mora biti izobešen v vseh prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene. Kršitelji se kaznujejo po naredbi z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 in ostalih zakonitih predpisih. * Petdesetletnica Federacije kmetijskih konzorcijev Federacija kmetijskih konzorcijev, ki je bila leta 1892. ustanovljena v Piacenzi, bo v prihodnjih dneh slavila 501etnico svojega obstoja. K proslavi bo prispel v Piacen-zo kmetijski minister Pareschi, ki bo ob tej priliki prisostvoval otvoritvi novih naprav federacije. Medtem ko so v drugih deželah kmetijske organizacije nastale predvsem kot posledica tehničnega napredka, so v Italiji take organizacije šele izzvale tehnični napredek. Tako je bilo prvotno težišče poslovanja federacije kmetijskih konzorcijev v propagandi tehničnega napredka. V ta namen se je federacija posluževala potovalnih učiteljev, prirejala je razstave, izdajala strokovne časopise in ustanavljala po-izkusne in znanstvene zavode. Danes Je solutno večino glasov, ob enakosti pa odloči glas predsednika, ki sicer ne glasuje. Ce je glasovanje po odreoi predsednika ali na zahtevo absolutne večine tajno, je predlog ob enakosti glago/ cdbit. Udeleženci, ki se vzdrže glasovanja se ne štejejo v število glasujočih. Naloga sveta je, sklepati o vprašanjih' večjega pomena v zvezi z delovanjem zveze in o splošnih smernicah, voliti podpredsednika zveze in člane upravnega in nadzornega odbora, sklepati o poslovnih in finančnih poročilih predsednika in upravnega odbora, o računskem zaključku in » proračunu zveze, določati prispevke sindikatov, sklepati o spremembah zvezinih pravil, oddajati mnenje o zadevah, ki jin predložijo predsednik, upravni ali nadzorni odbor, opravljati naloge odkazane z zakoni, pravilniki jn odredbami oblastev ter praviL Za veljavnost sklepov o spremembi pravil je potrebna navzočnost dveh tretjm članov in večina dveh tretjin glasovalcev. Tajnik zveze posluje kot zapisnikar. Upravni odbor Upravni odbor tvorijo predsednik, podpredsednik in osem članov, ki jih izvoli svet, tako da zastopajo vsak odsek po dva člana. Mandat članov traja dve leti. Upravni odbor se sestane vsaj enkrat vsake tri mesece, vrhu tega skliče predsednik, kadar to smatra za potrebno ali na zahtevo dveh tretjin odbora ali pa nadzornega odbora. Pismena vabila se morajo poslati pet dni prej, v nujnih primerih pa dva dni prej. Seje so sklepčne, če je navzočih vsaj pet članov. Sklepa se z absolutno večino glasov. Pri javnem glasovanju odloči ofe enakosti glasov glas predsednika. Naloga odbora je skrbeti za ostvaritev statutarnih namenov zveze v soglasju s sklepi sveta, sklepati o proračunu in zaključnem računu za predložitev svetu, sklepati o sprejemu sindikatov, združenj in pomožnih zavodov, sestavljati službene pragmatike in sistemizirati osebje, izdati ukrepe za denarno poslovanje zveze, sklepati o najemnih in odsvojitvenih pogodbah, o nabavi in nakupu predmetov ter o službenih in delovržnih pogodbah, sklepati o smernicah za kolektivne pogodbe, ki naj jih sklene zveza, o razdeljevanju podpor med zvezo in njene sindikate, združenja in zavode, skrbeti za predlaganje zastopnikov v ustanove, organe in komisije, oddajati mnenje o stvareh, ki jih predloži v proučitev predsednik, izvrše\rati v nujnih primerih pravice sveta in opravljati naloge po zakonih, pravilnikih in odred* bah oblastev ter sveta. Nadzorni odbor Nadzorni odbor je sestavljen iz štirih članov in štirih namestnikov (po en za vsak odsek), ki jih izvoli svet. Nadzorni odbor nadzoruje upravno delovanje zveze in o tem poroča svetu, člani odbora se smejo udeleževati sej upravnega odbora, nimajo pa glasovalne pravice. Njih mandat traja eno leto. Prispevki Za kritje proračuna zveze, ki ga sklene upravni odbor in odobri svet, se predpiše vključenim sindikatom prispevek, določen za vsak posamezni sindikat. Prispevek se pobira v polletnih obrokih v naprej in mora biti upoštevan v proračunu sindikatov. Prispevek ne srne presegati polovice rednih letnih dohodkov posameznih sindikatov. Za redne in izredne prispevke je dopustna izvršba zoper sindikate in zoper člane sindikatov, tekoči račun zaostankov pri zvezi oziroma preliminiianih prispevkov je izvršilni naslov, če zveza z dohodki ne bi mogla kriti proračuna, sklene upravni odbor izredne prispevke, ki jih odobri svet. Za ustanovno dobo 1942-43 določi začasni predsedstveni odbor proračun zveze in začasne prispevke vključenih oigani-zacij. Ta proračun in prispevke mora odobriti Visoki komisar. Urad zveze vodi tajnik, ki ga imenuje Visoki komisar na predsednikov predlog. Gornja pravila so objavljena v »Službenem listu« z dne 23. t. m. glavna naloga federacije v tem. da skrbi za razdelitev produkcijskih sredstev (umetnih gnojil, semena, krmil, strojev in sredstev za zatiranje škodljivcev) in za vnov-čenje kmetijskih pridelkov na račun svojih članov. V okviru te obsežne organizacije je danes 400 družb, zavodov in zadrug, ki imajo skupaj 3700 podružnic in agentur in se njihov delokrog razteza tudi na italijansko kolonialno področje. Nadalje ima ta organizacija 14 lastnih tvornic, ki izdelajo na leto 350.000 ton kemičnih gnojil. Skupni promet organizacije se giblje na višini letnih 3.5 milijarde lir. S posredovanjem Federacije kmetijskih konzorcijev dani obratni krediti so znašali ob koncu leta 1941 okrog 700 milijonov lir. Ta organizacija kontrolira 60% italijanske proizvodnje semen in ima v vsej državi mrežo skladišč, kjer se vsako leto vskladišči okrog 18 milijonov metrskih stotov žita. V priznanje zaslug za razvoj italijanskega kmetijstva je bila Federacija kmetijskih konzorcijev določena kot izvršilni organ kmetijske kor-poracijske organizacije. Gospodarske vesti = Iz trgovinskega in zadružnega registra. Pri tvrdki I. Marchiotti, družbi z o. z. v Ljubljani je izbrisan poslovodja Andrej Čekada, vpisan pa poslovodja Emil Jakil iz Ljubljane. — Pri Gostilničarskl zadrugi za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani je za sopodpisovanje pooblaščen nameščenec zadruge Anton Peteln. = Ustanovitev trgovske visoke šole ▼ Novem Sadu. Iz Budimpešte poročajo, da bo sredi oktobra v Novem Sadu otvorje-na madžarska trgovska visoka šola z dvoletnim učnim načrtom za trgovsko strokovno izobrazbo, ki je usmerjen predvsem za študij gospodarskih razmer na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Slušatelji bodo lahko nadaljevali študije na narodno-gospodarski fakulteti v Budimpešti ali pa na univerzi v Kljužu in bodo lahko na ta načirv dobili tudi doktorsko diplomo. Na trgovski visoki šoli v Novem Sadu bodo poučevali nemški, italijanski, francoski, angleški, hrvaški, bolgarski, turški, rumunski in albanski jezik. i = Madžarsko-srbska trgovinska pogajanja. V Budimpešti so se te dni pričela pogajanja glede razširjenja trgovinske izmenjave med Madžarsko in Srbijo. Med drugim so predvedene večje madžarske d-Save lesa iz Sedmograške v kompenzacijo za dobave rud 1z Srbije. Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče višjega poveljništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednji dve sodbi: I. v zadevi proti 1. Slapnikarju Francu, sinu Franceta in Polončič Ivane. roj. v Velikem Iglarju 4. XII. 1896, bivajočemu v Straži, na begu, 2. Bartolu Alojzu, sinu Alojza in Perko Antonije, roj. v Prečni 9. VI. 1909, bivajočemu v Straži, na begu; obteženima: a) zločina po čl. 4. Ducejevega razglasa z dne 10. X. 1941., ker sta v Straži od 10. III. 1942 do začetka aprila sodelovala in še vedno sodelujeta pri združbi, ustanovljeni z namenom, da nasilno spremeni politično, gospodarsko in socialno ureditev v državi; b) zločina po čl. 16. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941., ker sta v istih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovala in še vedno sodelujeta pri oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da vrši zločine proti državnim osebnostim; c) zločina po čl. 2. Ducejevega razglasa z 24. X. 1941., ker sta bila v istih časovnih in krajevnih- okoliščinah v posesti orožja in streliva brez dovoljenja pristojne oblasti. Iz teh razlogov proglaša sodišče Slappi-karja Franca in Bartola Alojza za kriva pripisanih jima zločinov in ju kot taka obsoja v dosmrtno ječo, stroške in zakonske posledice, vključno trajno prepoved javnih služb in zakoniti preklic, ter na objavo sodbe. V Ljubljani, 19. septembra. II. v zadevi proti Pezdirc Matiji, sinu Matije in Romšek Katarine, roj. v Gorenji vasi pri Črnomlju, 5. II. 1910 in tamkaj bivajočemu pod št. 19, na begu, obtoženemu a) zločina po čl. 1. Ducejevega razglasa z dne 3. V. 1942., ker je od nedoločene dobe do 28. junija 1942 sodeloval pri združbi, katere namen je bil, nasilno spremeniti politično in socialno ureditev v državi, b) zločina po čl. 15. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941., ker Je sodeloval in še vedno sodeluje pri oboro- ženi četi, ustanovljeni z namenom, da vrši zločine proti državnim osebnostim, c) zločina po čl. 2. Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941., ker je bil v posesti orožja in streliva pred brez predpisanega dovoljenja, d) zločina po čl 646. drugi odstavek kazenskega zakonika, ker se je v Metliki 28. junija 1942 z zlorabo delodajalstva polastil uniforme in bajoneta, katerih je bil v posesti kot orožnik pri postaji Kr. karabl-njerjev. Iz teh razlogov proglaša sodišče po členih zakona Pezdirca Matija za krivega pripisanih mu zločinov in ga kot takega obsoja v dosmrtno ječo, stroške in zakonite posledice. vključno trajno prepoved javn:h služb in zakoniti preklic, ter na objavo sodbe v listih »li Piccolo« v Triesteju in »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana. 21. septembra 1942. Radio Ljubljana PETEK, 25. SEPTEMBRA 1942-XX 7.30 Lahka glasba. 7 Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Na harmoniko igra Avgust Stanko. 13 Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Radijske pesmi — Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Glasba za godalni orkester. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Klasični orkester, vodi dirigent Manno. 17.35 Koncert sopranistke Drage Sokove. 19 »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Simfonična glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.45 Znani dueti. 21.15 A. Nicotera: Pogovor s Slovenci. 21.25 Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. 22.10 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer — I. violina, A. Dermelj — II. violina, V. Sušteršič — viola, C. Sedlbauer — čelo). 22.45 Poročila v italijanščini DRUŽBA »E M O N A«, ZAVOD ZA POLJEDELSTVO IN NEPREMIČNINE V LJUBLJANI, je preselila svoje pisarne v palačo „Bat'a", Ulica 3« maja štev. 1 Interesenti za nakup zemljišč in hiš se lahko zglasijo v teh pisarnah od 16. do 18. ure vsak dan, razen ob sobotah in prazničnih dneh. * Dvoje odlikovanj. Veličanstvo Kralj in Cesar je na predlog ministra narodne prosvete podelil arh. Mareellu Piacentiniju, akademiku Italije, zlato medaljo za zasluge na polju umetnosti; narodnemu svetniku G. A. Fanelliju pa zlato medaljo za zasluge, ki jih ima za razvoj in procvit zasebnih šol. ♦ Promocija. Za doktorja medicine je bil na zagrebški univerzi promoviran gosp. Bogomir Košak iz Ljubljane. Čestitamo! * General von Liitt\vitz umrl. V 84. letu starosti je v Breslavi umrl pehotni general Walter von Liittwitz, vitez reda Po-ur le merite s hrastovim listom. * šahovski turnir v Monakovem. V šestem kolu je po petih urah prišla do odločitve samo partija med Keresom in Na-politanom. Keres je prisilil italijanskega mojstra, da je žrtvoval kvaliteto in se je moral po 36 potezah vdati. Aljehin je dobil partijo z Riehterjem, čeprav je bil položaj dolgo nejasen. Svetovni mojster je imel stolp in dve lahki figuri, Richter pa damo in kmeta. Bogoljubov, za katerega je dalj časa slabo kazalo, je partijo proti Foltysu izgubil. Rellstab in Rohaček sta Igrala neodločeno. Junge je zmagal nad Rabarjem, Barcza pa je nadvladal Stol-tza. Po šestih rundah sta na vodstvu Aljehin in Keres s 4 in pol točke. Slede jima Foltis 4, Rellstab 3 in pol, Bogoljubov 3 (1), Junge 3. V B-turniriu je Samarian Izgubil proti Roleu, Szily je nadvladal Ahuesa, Šubarič je izgubil proti Daniels-sonu, Kmnmark pa proti Nestlerju. Miil-ler in Cvetkov sta igrala neodločeno. Na čelu je Danielsson s 5 točkami pred Szi-Jyem s 4 in pol. • Povratek bosanskih Madžarov v domovino. Na madžarsko mejo je prispela skupina 600 madžarskih naseljencev iz Bjeiine v Bosni, ki se vračajo v domovino. Na .obmejni postaji je povratnike pozdravil državni podtajnik dr. Bonczos, ki je v svojem nagovoru poudaril, da Madžarska potrebuje slehernega Madžara, kjerkoli na svetu živi, zato si vlada prizadeva, zbrati vse madžarske moči. Doslej so se na Madžarsko vrnili že madžarski naseljenci iz treh bosanskih vasi. Povratniki se naseljujejo v Bački, kjer je vlada pripravila zanje zemljo in poslopja. o Razdejanje viharja v beneški okolici. V ponedeljek dopoldne je nad otokom Sv. Erazma pri Benetkah razsajal silen vihar. Otok je zelo rodoviten ter je ves v vrtovih lil sadovnjakih. Vihar je v kakšne tri kilometre dolgem pasu povzročil veliko opustošenje in razdejanje. Trem kolonskim hišam je odneslo strehe, porušenih pa je bilo tu moč in tako tudi na Spodnjem šta.ierskem in Koroškem. V Mariboru so poštarji igrah z drugo garnituro železni-čarskega moštva in zmagali visoko s 4:1, v Celju pa je enajstorica Westena z enakim izidom . dobila igro proti SK Celju. Najboljši Mariborčani so šli gostovat v Celovec, kjer pa spet niso imeli sreče. Reprezentanca koroške prestolnica jih je odpravila z gladkim 3:0, Mednarodni nogometni turnir bodo imeli konec tega tedna v Bratislavi, na katerem se bodo poleg domače Bratislave pokazali še: Vienna z Dunaja v zastopstvu Nemčije, Gradjanski iz Zagreba za Hrvate in slednjič Venus iz Bukarešte v imenu južnih sosedov. fc t-. V* V.J i. ^ « v. ^ DRAMA Nedelja, 27. septembra ob 14: Mali Lorc Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izver Zelc znižane cone od TO lir navzdol Nedelja v Drami. Popoldne bodo ponovili ljubko mladinsko igro Burnettove »Mali lord« v naslednji zasedb;: Errolova — Šaričeva. Cedrik — Simčičeva, lord Faunt"ieroy — M, Skrbinšek, Havisham — Drenovec. najemnik — Bratina, Mina — Gabrijelčičeva. Hobbs — Košič, snažilec čevljev — Raztresen, Mary — Starčeva. Režiser: prof. O. Šest. — Zvečer ob 17.30 uri bodo odigral; Golarjevo komedijo: »Vdova Rošlinka«. Igralci: Rošlinka — Pol. Juvanova, Manica — V. Juvanova, Tončka — Sancinova, Janez — Cesar, Ba-lantač — Košič. Jernejec — Bratina, Ga-špar — Raztresen, Tinče — Podgoršek. Režiser: Fran Lipah. UPERA Petek, 25. septembra ob 18.30: Rossinljev festival. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Sobota, 26. septembra, ob *7: Seviljski brivcc. Izven. Cene od 24 lir navzdoi. iVedelja, 27. septembra ob 17: Seviljski brivec. Izven. Zaključena predstava Danes: Četrtek, 24. septembra: Marija reš. j., Gerard. Zanimiva glasbena prireditev bo Rossi-nijev festival, ki bo v petek v Operi. Na koncertu, ki ga bosta priredila radio E. I. A. R. in naša Opera, bosta sodelovala radijski in opernj orkester. Pod vodstvom dirigenta Draga Maria Šijanca bosta izvajala šest preiger iz najpopularnejših Ros-sinijevih oper. Vstopnice za prireditev so v predprodaji v operni blagajni. Kupim dobro ohranjene knjige lz zbirke iHram« ln »Modra ptica«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zasebnik«. 12642-8 '31 Kupimo bicikelj. bicikelj-gume in vreče. Generator delavnica, Tvrševa cesta 13 (Figovec. levo dvorišče). 12711-11 Širite „JUTRO" Kdor Išče službo plača za vsako besedo L —.30, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja je plačati za vsako besedo L 1—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. in prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—. L^J > iTtl*Oj>A Dekle samostojno v vseh gospodinjskih delih in kuhi, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12692-1 Preprosto služkinjo k tričlanski rodbini iščem. Slomškova 31. 12636-1 Električno peč in sesalec za prah kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejša peč«. 12697-7 Gramofon in plošče dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju kupuje in plača najvišje dnevne cene Everest — Prešernova 14 129-7 PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Hladilne omare na led, najcenejše pri: Kenda, Kersnikova ul. 2, Breznik, Stritarjeva ul., Kolar, Bleiweisova cesta (Tyrševa) ln Zrimšek, Ulica 3. maja. 11959-6 Železen štedilnik in kavč zelo ugodno naprodaj.— »Merkur«, Miklošičeva e. št. 20. 12710-6 Kavč in nov železen štedilnik zelo ugodno naprodaj.— »Merkur«. Miklošičeva c. št. 20. 12712-12 siiMifr Zelo lepo opremljena delikatesna trgovina sredi mesta, zaradi bolezni naprodaj z zalogo vred. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potreben kapital Lir 140.000«. 1263f-19 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ IŠČEMO sprst&e ativiziterje za našo knjižno zbirko DOBRA KNJIGA Agilni gospodje, zmožni kavcije, naj se zglasijo v upravi »JUTRA«. B G □ □ alcune canzoni di gran successo Disco — plošča AA 303 !!illll|!!lilli;i!lii!lllllllii:il:! • . ... ::,iiiiiiuiliiiliuin.iimiiiiiimMtiiMU.iiiiiii!'..........._ LA CELEBRE ARTISTA LIRICA SLAVNA OPERNA PEVKA GJANN& FEDBRZIKI ha inciso per la je pela za tvrdko V e nekoliko slavnih pesmi Niisgta Nsrssjs Grlglovear^e (Militello - Mari) canzone — pesem Lili Marleen (Schultze - Rastelli) canzone marcia — koračnica '© siis^st® 'nn&muTato (Camino - Califano) canzone marcia — koračnica L' ašMia de2 bersagHere (Lama - Genise) canzone marcia — koračnica Produttrice concessionaria eselusiva - Izključno pooblaščena proizvajalka - VIA ARSENALE 17 — TORINO Spalnico in kuhinjo zaradi odpotovanja takoj prodam po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12639-12 Visoke omare šublate ter drugo pohištvo — kupi Trgovina »Ogled«. Mestni trg 3. 12GS7-12 Prodam novo samsko opravo. — Poizve se: Gosposka ulica 6 Dri hišniku. 12696-12 Lepo nagrado nudim za 5-sebno stanova nie. komfortno v centru mesta. Ponudbe pod »Sta ien domačin« na ogl odd lutra. l230"-2la Prijazen kabinet v centru oddam s 1. oktobrom. Trdinova ulica 8-1X1.. vrata 15. 12093-23 Sobo oddam v centru gospodu. Naslov v Voeh poslovalnicah Jutra. 12706-23 Oddam 1. oktobra veliko, mirno, dobro opremljeno sobo eni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12703-23 1 ali 2 prazni sebi s souporabo kuhinje iščem. Ponudbe na od. odd. Jutra pod »Ne predaleč«. 12705-23a Rdeč damski dežnik se je našel pred Opero. Dobi se v ogl. oc'd. Jutra. 12701-28 Izgubil sem denarnico z večjo vsoto denarja ter legitimacijami. Prosim naj se odda v ogl. odd. Jutra. 12694-28 Prstan Izgubljen: cestna železnica. Privoz, Prijateljeva ulica. Gruberjevo nabrežje do št. 14. Najditelj dobi nagrado. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12695-28 Kot nov bo izgledal Vaš klobuk, ako ga osnažimo ln obnovimo. Trgovina Mag-dič. Ulica 3. maja št. 12. 12624-30 ifcSfaM m Potrti naznanjamo žalostno vest, da je po dolgotrajni težki bolezni umrla naša ljuba soproga, mati, stara mati, tašča, gospa Terezija Gvzr^mm vr> v» g* roj. GVARDJANČIČ soproga policijskega stražnika v pokoju Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 25. septembra 1942 ob Vš 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Jakoba — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Rifenbergo, Trieste, 23. septembra 1942. ALOJZIJ, soprog; VLADIMIR, ALOJZIJ in VIKTOR, sinovi; KRISTINA in AN TO-NI J A, sinahi; MARINKA in MATIČEK, \ t vnuka O ftttt™^! i ' iirrTifttt :t fcgfe-- - '-"■ "''-r-itt fv"' 1 Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da nam je po štirimesečni težki bolezni mož, oče, brat in svak, gospod preminul naš ljubljeni r- dr. m Prodam: parcele v Šiški po 400 do SOO kv. m., v centru za štirinadstropni«) in tri-nadstropnico ter ob šmarski cesti; trgovsko enonadstropno hišo za Lir 260.000: enonadstropno hišo z dvema velikima delavnicama za Lir 320.000. — Realitetna pisarna ZAJEC Andrej. Tavčarjeva ul. 10. 12700-20 Parcelo prodam pri stari mitnici v šiški za 70.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šiška«. 12699-20 priniarij moške bolnice in zdravnik O. U. Z. D. K večnemu počitku ga spremimo v četrtek, dne 24. septembra 1942. ob 16. uri popoldne na šmihelsko pokopališče. Novo mesto, dne 23. septembra 1942. Žalujoči: ŽENA, SIN — in sorodniki Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil, previden s sv. tolažili v 96. letu starosti, naš dobri oče, ded in praded, gospod FRANC K A V ČEŠ nadučitelj v pokoju v Dev. Mariji v Polju Pogreb dragega pokqjnika bo v petek, dne 25. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Ljubljana, Dev. Marija v Polju, dne 24. septembra 1942. Žalujoče ostale rodbine: KAVČIČ, GOLJAR. GANTAR in POGAČNIK ZAHVALA m^lgIS Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega nadvse ljubljenega soproga, očka, brata, svaka, gospoda MITTONI VILI JA se tem potom vsem iskreno zahvaljujemo, še posebno zahvalo pa smo dolžni izreči onim, ki so nam pomagali v času pokojnikove težke bolezni, predvsem šefu g. Aleksandru Gjudu, predsedniku Združenja brivcev in frizerjev, vsem tovarišem in tovarišicam, osebju tvrdke Slamič in gosp. govorniku, ki je na tako ganljiv način počastil pokojnikov spomin. Zahvaljujemo se tudi darovalcem cvetja in vsem, ki so našega nepozabnega Vilija spremili k večnemu počitku. Ljubljana, dne 23. septembra 1942. GLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA MITTONI ■ah B. de Vere Stacpoole: 33 Roman »Nu,« je dejal, »kaže, da ste prebili nekaj hudih trenutkov. Kaj se je zgodilo?« Floyd je s kratkimi besedami pojasnil kako in kaj, in ker Izabele ni bilo blizu, je tudi povedal, kakšne težave so bile nastale s Srujem. »Rovaril je že od začetka,« je končal, »in to je zdaj-konec.« »Nu,« je rekel Van Houten, »s tem malopridnežem bomo takoj uredili račune. Kakšne uspehe ste imeli z biseri?« Floyd mu je povedal. Med pripovedovanjem je slekel suknjič, ga položil na pesek in jel jemati iz žepov bombažne kepice ter odvijati bisere, drugega za drugim. Van Houten in tujec sta stala zraven njega in gledala. Do tistega trenutka je imel Van Houten preveč opravka, da bi bil utegnil predstaviti novodošleca. »To je kapitan Hakluyt,« je rekel zdaj. »Član naše družbe, kakor vam pozneje razložim. Tvrdka je lastnica ,Južnega križa'.« Floyd je vzdignil oči in pokimal Hakluytu v pozdrav. Novodošlecev obraz ni bil izpričevalo dobrega značaja. So obličja, ki se zamerijo človeku na prvi pogled, in Hakluytovo lice je bilo primer te vrste. Opazovalec bi ga bil imel, ne toliko za bolnika, kolikor za človeka, ki ni bil nikoli zdrav. Malokrven na oko, čeprav se je zmerom nastavljal solncu in vetru, se Floydu skoraj ni zdel zmožen, da bi prenesel boeti si polno solnčno svetlobo, bodi si odkrit pogled. Njegovo večno utripanje z očmi je zbujalo v mladem možu misel na bolno sovo. Njegove roke, ki jih je s palci zatikal za telovnik, so bile tako mršave in koščene, da so naiikovale krempljem. Vsa prikazen tega človeka je bila podobna ujedi: razkuštranemu, nemirnemu, zmerom prežečemu, neusmiljenemu roparskemu ptiču. Ko je F!oyd vzdignil oči in ga pogledal, se je na prvi hip zavedel Hakluytove podobe, in misel, da naj bo ta človek novi družabnik njunega podvzetja, ga je navdala z odporom in nemirom. Že je hotel zmagoslavno pokazati bisere, ko se je mahoma skesal, prekinil odvijanje in skočil v hišo po pločevinasto škatlo, iz katere jih je bil vzel. Postavil jo je na pesek, zložil dragocene kepice vanjo, zaprl pokrov in jo pomolil Van Houtenu. »Pogledava jih pozneje,« je dejal. »Za zdaj jih shranite vi. Ne moreva se pritožiti, a lahko bi bili še lepši.« »Nesimo jih nazaj v hišo,« je Van Houten odvrnil; »na ladji imam železno blagajno, ki sem jo pripeljal iz Sydneya, torej prej ko jutri je ne moremo izkrcati. Pojdite z menoj v hišo, Floyd. Rad bi govoril z vami.« Pustila sta Hakluyta in krenila proti hiši. »Van Houten,« je rekel Floyd, »če je ta človek res najin novi družabnik, vam moram povedati, da mi ni prav nič všeč.« Van Houten je planil v smeh. INSERIRAJTE V »JUTRU« U^e tovoru, Ravljen - Izdaja za konzorcij ,JaUa. Stanko Viraat. - Za Narodno tiskan«, d. d. *>« tiskarnu*; Fran Jeraa. - Zalnaeratni del ja odgo««*. Ljubomii Voliič. - Vsi T Ljubljani. »Lepotec res ni, a boljšega nisem mogel dobiti. Ta je ,Hakluyt' in ,sin' v eni osebi; oče je že mrtev. Petičen je in ima sredstva, da naju lahko podpre. Pogodil sem se z njim tako, da mu pripada tretjina dobička.« »Tretjina. To pomeni, da se bo dobiček delil na tri dele. En del za vas, eden zame, eden za Ha-kluyta.« »Točno,« je rekel Van Houten,« in vi mi plačate zaloge, ki sva jih rešila s .TongeL« »Seveda. Kajpa ,Južni križ'?« »Kako mislite?« »Nu, rešila sva ga, kaj ne... Ali vsaj toliko kot rešila. Hakluyt bi moral kaj plačati za to.« »Evo, kako je ta reč,« je Van Houten odvrnil: »preden je prestopil k družbi, je zahteval polovico dobička. Namignil mi je, da to, kar sva storila za ,Južni križ', ni rešitev, ker je bila posadka na ladji, in brez ovinkov je povedal, da se upa zagovarjati svoje naziranje pred sodniki. Da naju pa vendarle odškoduje, se je zadovoljil s tretjino.« »Nu dobro,« je dejal Floyd, »lahko si mislim, da niste mogli bolje opraviti; toda zdi se mi, da Ha-kluyt ni napravil slabe kupčije. Dajte, da vam nekaj pokažem.« Stopila sta bila v hišo. Floyd je vzel Van Houtenu škafelo iz rok, jo postavil na mizo in jo odprl. Previdno je odrinil del vsebine; ko je prišel do zavojčka, ki ga je iskal, je odvil bombažni kosmič in pokazal rožnati biser. »Moj Bog!« je vzkliknil Van Houten. »Zakaj mi niste takoj povedali?« »Počakajte,* je rekel Floyd. Vzel je drugo kepico, odvil bombaž in podržal veliki beli biser med prsti, Van Houten se je glasno zasmejal. »Jih je še več takih?« »Tako debelih ne. Nu, kaj pravite?« »Kaj pravim? Ta dva pomenita že sama zase bogastvo. Jutri spravim železno blagajno na kopno. Ta čas naj ostanejo, kjer so. Zaklenite vse in pojdite z menoj. Treba je, da uženemo te nepridiprave v kozji rog in jim ohladimo butice. »Boja ne želim, če se ga moremo ogniti, kajti to bi pomenilo še več ubitih, mi pa potrebujemo vsakega moža pri delu.« »»S tem hočete reči, da jim mislite tudi za naprej še zaupati in jih rabiti za delo?« »Vsekako. Takoj boste videli; vzemite puško in pojdite z menoj.« Odšla sta in Van Houten je ukazal svojim ljudem, naj se spravijo v šalupo. Floyd je šele zdaj opazil, da so tvorili moštvo šalupe isti Kanaki, ki so bili pred tedni prišli na otok kot posadka »Južnega križa«. Tudi Joe Gora je bil med njimi. Pozdravil je Flovda, ko ga je spoznal, nato pa kot prednjak veslačev sedel na svoje mesto. Vsak je imel puško in je očitno znal ravnati z njo; poznati jim je bilo, da so izvežbani v rabi orožja.