Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA J U G O S LAVI J A SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 78. KOS. V LJUBLJANI, dne 9. decembra 1931. Letnik II* VSEBINA 585. Zakon o gradnji in razširitvi zdravstvenih ustanov. 586. Zakon o izpremembab in dopolnitvah zakona o žandar-meriji (orožništvu). 587. Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o zemljiških knjigah. 588. Izprememba v dopolnitvi uredbe o cenah kruhu v državi. 589. Pravilnik za izvoz in za provoz žveplene kisline v Bolgarsko, Madžarsko in Avstrijo. 590. Pravilnik o uporabi svinčevega belila pri barvanju. 591. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o izvrševanju državne kontrole domačih in tujih proizvodov biološkega izvora. 592. Izpremembe v pravilniku o policiji na Dunavu. 593. Postopanje z blagom, poslanim po čl. 80. car. zak. 594. Razpisi: o uvoznem carinjenju bombaža za čiščenje strojev — o tari na blago, uvoženo v železnih posodah na povratek — o roku za vrnitev pogojno uvoženih vreč cementnih tovarn — k razpisu o potrdilih o izvoru blaga iz Poljske. 595. Objava o izpopolnitvi banskega sveta. Zakoni in kraljevske uredbe. 585. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta zakon o gradnji in razširitvi zdravstvenih ustanov.* § i. Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča, da sme iz sredstev fondov, s katerimi razpolaga, vzeti kot posojilo in porabiti: 1. za gradnjo in ureditev bolnice v Biogradu na morju 2,500.000 dinarjev; 2. za razširitev in ureditev bolnice za duševne bolezni v Stenjevcu 2,500.000 dinarjev; 3. za razširitev in ureditev bolnice za duševne bolezni na Studencu 2,000.000 dinarjev; * >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. marca 1831., »k 67/XX/131* 4. za razširitev in ureditev bolnice za duševne bolezni v Toponici 2,000.000 dinarjev; 5. za razširitev oddelka za duševne bolezni bolnice v Šibeniku 1,000.000 dinarjev; 6. za gradnjo in ureditev higienskega zavoda v Sarajevu 3,000.000 dinarjev; 7. za gradnjo in ureditev higienskega zavoda v Splitu 2,500.000 dinarjev; 8. za gradnjo in ureditev higienskega zavoda v Banjiluki 2,000.000 dinarjev; 9. za gradnjo in ureditev higienskega zavoda na Cetinju 2,000.000 dinarjev; 10. za gradnjo zgradbe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje 6,000.000 dinarjev; 11. za gradnjo in ureditev doma za narodno zdravje v Mostarju 1,500.000 dinarjev; 12. za gradnjo in ureditev šolske poliklinike v Ljubljani in šole za zaščitne sestre v Skopi ju po 1,000.000 dinarjev. § 2. Posojila iz § 1. tega zakona se morajo fondom vrniti v 15 letih tako, da se postavijo enaki obroki za povračilo posojila v proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z obrestmi vred, kakor jih plačuje Državna hipotekarna banka za naloženi denar teh fondov. V namembo fondov se s tem zakonom ne poseza. § 9. Dela iz § 1. tega zakona se prično najkesneje med groračunskim letom za leto 1931./1932, § 4. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem razglasitve v »Službenih no-vinah«. V Beogradu, dne 16. marca 1931. Aleksander s. r. Minister zn socialno politiko Predsednik in nSrodno zdravje ministrskega sveta, minister Nikola Preka s. r. za notranje posle, častni Videl in pritisnil državni adjutant Nj. Vel. kralja, pečat čuvar drž. pečata, arinijski general minister pravde P. R. Živkovič s. r. Dimitrije V. Ljotic s. r. 586. Mi ALKKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za notranje posle in Našega ministra za vojsko in mornarico po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o žandarmeriji (orožništvu) z dne 27. septembra 1930.* Člen 1. V prvem odstavku člena 6. je pristaviti za besedo: »uradniki« besedi: »vojaški pisarji«, Jlen 2. V členu 26. je postaviti za besedo: »uradnikov« vejico in dodati: »vojaških pisarjev«. Člen 3. V členu 30. se dodaja nova točka 9., ki se glasi: »9. da mu državna služba, če je bil v tej, ni prestala pred vstopom v orožništvo po točkah 1., 2.. 7., 9. in 10. člena 104. zakona o uradnikih«. Člen 4. V členu 37. je črtati v točki c) besedi: »orožniških podčastnikov«, v točki č) tega člena pa za besedo: »častnikov« postaviti piko in črtati vse ostalo besedilo tega odstavka. Člen 5. V členu 38. je za besedo: »stroke« dodati besedi: »vojaških pisarjev«. # »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. novembra 1981., št. 267/LXXXIV/587. Upoštevani so tudi popravki »Služb, novine« z dne 28. novembra 1931., št. 279/LXXXVIII/632. — Zakon o žandarmeriji (orožništvu) id. »Službeni list« 4L 267/43 iz I. 1930, Člen 6. Za členom 39. je vnesti nov člen 40., ki se glasi: »Za civilne osebe v službi pri orožništvu veljajo isti zakonski predpisi, ki veljajo za civilne osebe v službi pri vojski«. Člen 7. Člen 40. postane člen 41. V tem členu je dodati nov odstavek, ki se glasi; »O izstopu orožnikov iz orožništva po tem členu odločajo komandanti orožniških polkov.« Člen 8. Člen 41. postane člen 42. V tem členu je dodati na koncu nov odstavek, ki se glasi: »Pravico, odpuščati pripravniške orožnike, imajo komandanti orožniških polkov, pravico, odpuščati stalne orožnike, kaplarje in podčastnike, ima komandant orožništva.« Člen 9. Člen 42. postane člen 43. V tem členu se izpreminja točka 2. in se glasi: »2. če oni, ki služi na obveznem ali ponovnem roku, pobegne ali se samovoljno oddalji. Izguba čina ne izključuje v teh primerih odgovornosti po odredbah vojaškega kazenskega zakonika«. > ' Člen 10. Člen 43. postane člen 44. V tem členu je zamenjati številko: »41.« v prvem odstavku s številko: »42.« Med prvi in drugi odstavek je vriniti nov odstavek, ki se glasi: »Pravico, odpuščati začasne orožnike, imajo komandanti orožniških polkov.« V tretjem odstavku je zamenjati številko: »41.« s številko: »42.« Člen 11. Člen 44. postane člen 45. V tem členu se izpreminja zadnji odstavek in se glasi: »Čas, prebit zunaj orožništva, se ne šteje za periodični povišek plače niti za napredovanje pri orožništvu. V orožništvu poprej prebiti čas se računi za periodične poviške plače, napredovanje in čin. To velja tudi za orožnike, ki so se vrnili v aktivno službo po členu 115. tega zakona. Orožnikom, ki so izstopili iz orožništva po točkah 1. in 2. člena 41. tega zakona, pa so se pozneje vrnili v orožništvo, se od časa, ki so ga prebili pred izstopom iz orožništva, računi v rok iz člena 109. tega zakona, kakor tudi za odmero količine osebne pokojnine ena nolovica«. Člen 12. Člen 45. postane člen 46. člen 18. ___ Člen 46. postano člen 47« Člen 14. Člen 47. postane člen 48. V tem členu se izpreminja točka 4. in se glasi: >4. orožniški narednik-vodnik III., II. in I. razreda;«* Člen 15. Člen 48. postane člen 49. Člen 16. Člen 49. postane člen 50. V tem členu je dodati nov odstavek, ki se glasi: »Pravico, pomikati v čim orožniškega kaplarja, ima komandant orožniškega polka.« • Člen 17. Člen 50. postane člen 51. V tem členu je vnesti naslednje izpremembe in dopolnitve: Točko 1. pod a) je črtati. Točki 2. in 3. postaneta točki 1. in 2. Na koncu nove točke 2. je črtati: »in« in je dodati novo točko 3., ki se glasi: »3. da v poslednjem koledarskem letu ni bil sodno kaznovan, kar je šteti od dne, ko je postala razsodba izvršna; — in« Točka 3. pod b) se izpreminja in se glasi: »3. za orožniškega narednika-vodnika: III. razreda: da je preslužil uspešno v naredniškem činu najmanj šest let in da je opravil predpisani izpit; II. razreda: da je preslužil uspešno najmanj tri leta v činu narednika-vodnika III. razreda; — in I. razreda: da je preslužil uspešno najmanj tri leta v činu narednika-vodnika II. razreda«. Za novo točko 3. pod b) se dodajo novi odstavki, ki se glase: »Izpiti za podčastniške čine se opravljajo po programu in pravilih, ki jih predpisuje minister za notranje posle sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico. Izpit se sme opravljati vsega skupaj trikrat. Kan-^'dat, ki tretjič ne opravi izpita, izgubi pravico, nad alk izpit opravljati. Pravico povišati v čin orožniškega podnarednika, ima komandant orožniškega polka, pravico, povišati v čin orožniškega narednika in v čin orožniškega narednika-vodnika III., II. in I. razreda ima komandant orož-ništva.« Člen 18. Člen 51. postane člen 52. in se izpremenjen glasi: »Napredovanje orožniških častnikov se vrši s kraljevim ukazom na predlog ministra za vojsko in mornarico, in sicer: 1. po starešinstvu — občem rangu do vštetega pod-polkovniškega čina; 2. za čine, višje od podpolkovnika, — po izboru, pri čemer je dajati prednost onim častnikom istega čina, ki imajo boljšo kvalifikacijo in vojne zasluge, če so se udeležili vojne; — in 3. na prazna mesta po uredbi o formaciji orožništva, če izpolnijo še te-le pogoje:« * Za to točko je popraviti nadpis pred točko 5. »orožniški podčastniki:« v »orožniški nižji častniki:« (Op. uredništva.) Člen 19. Člen 52. postane člfen 53. V tem členu je zamenjati številko: »85.« s številko: »86.« Člen 20. Člen 53. postane člen 54. V poslednjem odstavku tega člena je črtati številko: »88.« in postaviti številko: »94.« Člen 21. Člen 54. postane člen 55. in se glasi: »Izpiti za častniške čine pri orožništvu in za prestop v stroko se opravljajo po uredbi, ki jo predpiše kralj na predlog ministra za vojsko in mornarico v sporazumu z ministrom za notranje posle. Izpit za prihodnje častniške čine se sme opravljati vsega skupaj trikrat. Naloge za čin orožniškega polkovnika in za čin orožniškega brigadnega generala se smejo reševati samo enkrat. Kandidat, ki tudi tretjič ne opravi izpita, odnosno ki ne reši uspešno naloge, izgubi pravico, nadalje izpit opravljali ali naloge reševati.« Člen 22. Člen 55. postane člen 56. V tem členu je črtati besede: »poleg opravljenega izpita« in postaviti besede: »po opravljenem izpitu«. Člen 23. Člen 56. postane člen 57. Člen 24. Člen 57. postane člen 58. V tem členu je postaviti v prvem odstavku za besedo: »ostavke« vejico in črtati: »in«, za besedo: »čina« pa pristaviti: »in prejemke in njih ustavitev«, za besedo: »častnike« je črtati: »in« in postaviti vejico. Za besedo: »uradnike« je dodati besede: »in vojaške pisarje«. V drugem odstavku istega člena j® za besedo: »častnikov« črtati: »in« in postaviti vejico, za besedo: »uradnikov« pa je dodati: »in vojaških pisarjev«. Člen 25. Člen 58. postane člen 59. V tem členu je črtati v prvem odstavku besede: »poviškov osnovne plače« in namesto njih postaviti besede: »periodičnih poviškov plače«. Člen 26. Člen 59. postane člen 60., člen 60. pa člen 61. Člen 27. Člen 61. postane člen 62. V tem Členu se izpreminjata drugi in tretji odstavek in se glasita: »Razpored sodnih in intendantskih častnikov, vojaških uradnikov in vojaških pisarjev vrši minister za vojsko in mornarico sporazumno z ministrom za notranje posle na predlog komandanta orožništva. Razpored častnikov v položaju komandirjev in častnikov ustrezajočih zvauj, vodnikov iu častnikov ustreza- jočih zvanj kakor tudi častnikov na pripravi in izpopolnjevanju vrši komandant orožništva.« Člen 23. Člen 62. postane člen 63., člen 63. postane člen 64. Člen 29. Člen 64. postane člen 65. in se izpremenjen glasi: »Kakšno in katero oborožitev, ostalo bojno opravo, material in pribor naj ima orožništvo, predpisuje kralj z uredbo na predlog ministra za vojsko in mornarico sporazumno z ministrom za notranje posle. Kakšno in katero ostalo materialno opremo, pribor in potrebščine naj ima orožništvo, katera oprava se nabavlja iz proračuna za orožništvo, predpisuje kralj z uredbo po podanem mnenju komandanta orožništva.« Člen 30. Člen 65. postane člen 66. V tem členu se dodaja nov odstavek, ki se glasi: »S potrebščinami, sredstvi in materialom v arti- Ijerijski, sanitetni in veterinarski grani zalaga orožništvo minister za vojsko in mornarico brez povračila.« Člen 31. Člen 66. postane člen 31. Člen 32. Člen 67. postane člen 68. V drugem odstavku tega člena je zamenjati številko: »66.« s številko: »67.«. Člen 33. Člen 68. postane člen 69. Člen 69. postane člen 70. Člen 70. postane člen 71. Člen 34. Člen 71. postane člen 72. in se izpremenjen glasi: »Za povračila orožniškim častnikom, častnikom drugih vrst vojske in strok, vojaškim uradnikom in vojaškim pisarjem v službi pri orožništvu veljajo ob premestitvi — preselitvi po službeni potrebi in ob službenih potovanjih odredbe členov 285. zakona o ustroju vojske in mornarice. Starešinam pri orožništvu se sme namesto povračila za službena potovanja določiti povprečnina; istotako se sme znižati predpisana kilometrina za službena potovanja onim starešinam, ki imajo po členu 74. tega zakona namesto službenih jezdnih konj lastna motorna vozila. Predsednik ministrskega sveta predpiše po podanem mnenju ministra za notranje posle in ministra za finance na predlog komandanta orožništva s pravilnikom povprečnine in znižbo kilometrine po prednjem odstavku tega člena; na isti način uredi povračila orožnikom in civilnim osebam s službi j±ri orožništvu, ki jm pri- padajo ob selitvah — premestitvah po službeni potrebi in ob službenih potovanjih.« Člen 35. Člen 72. postane člen 73. in se izpremenjen glasi: »Vsakemu orožniku pripada od države: 1. plača z dokladami; 2. orožje, strelivo, vsa potrebna bojna oprema in pribor; 3. stanovanje* s kurjavo, razsvetljavo, posteljnino in odejo; in 4. potrebna materialna oprema in pribor. Kaj, v katerem številu in v kateri količini pripada orožnikom od tega, kar je označeno v točki 2. tega člena, predpiše minister za vojsko in mornarico sporazumno z ministrom za notranje posle po členu 65. tega zakona. Kaj, v katerem številu in količini pripada orožnikom od tega, kar je označeno v točkah 3. in 4. tega člena, predpiše s pravilnikom minister za notranje poste na predlog komandanta orožništva«. Člen 36. Člen 73. postane člen 74. in se izpremenjen glasi: »Vsak orožnik-konjenik dobiva od države za opravljanje službe jezdnega konja s priborom in opremo. Orožniki, ki to žele, smejo ob svojih stroških nabaviti jezdnega konja za opravljanje službe; če jim to odobri komandant orožništva. V tem primeru dobivajo od države za svojega konja: krmo in odejo v denarju ali naravi, jezdni pribor in opremo, podkov, nastanitev, oskrbo in zdravljenje in za čuvanje konja 720 dinarjev na leto v denarju. Če komu lastni konj pri opravljanju službe brez njegove krivde pogine, postane nesposoben ali oboli, pa nato pogine ali postane nesposoben, mu povrne država po precenitvi škodo v denarju ali v naravi, od povzročitelja škode pa, kjer je takšen, izterja odškodnino. Namesto službenih jezdnih konj smejo komandanti orožniških polkov, pomočniki komandantov orožniških polkov in častniki za inšpektorske posle ob svojih stroških nabavljati in imeti motocikel ali avtomobil; v tem primeru jim pripada namesto doklade za konja doklada za vzdrževanje in pogon motocikla ali avtomobila v znesku po 200 dinarjev na mesec. Kateremu od spredaj navedenih starešin pri orož-ništVu in ob kakšnih pogojih se to odobri, odloča komandant orožništva.« Člen 37. Členi 74., 75., 76., 77., 78., 79. in 80. se ukinjajo, Člen 38. Vnesti jo nov člen 75., ki se glasi: »Prejemki orožnikov se dele na plačo, 'doklado na službo in na osebno in rodbinsko draginjsko doklado.« Člen 39. Vnesti je nov člen 76., ki se glasi: . »Mesečne plače, doklade na službe in osebne dra-< ginjske doklade orožnikov, so te-le; Čin Plača Plača s periodičnimi poviški Doklada na službo* Osebna draginj, doklada 1 2 3 4 5 6 razred 1 11 111 Narednik-vodnik I. razreda . 810 880 950 1020 — —. — 200 1050 1000 950 n » ^ n 660 710 760 810 — — — 160 990 950 900 n » m* » 545 595 660 — — — — 135 930 900 870 Narednik 445 495 545 — — — — 130 870 860 860 Podnarednik ...... 320 370 445 — — — — 120 870 860 850 Kaplar 200 220 240 260 280 300 320 105 860 850 840 Stalni orožnik 195 —' — — — — — 100 850 800 700 Člen 40. Vnesti je nov člen 77., ki se glasi: »Periodični poviški plače se dobivajo po vsakih treh letih efektivne službe, prebite v dotičnem činu — razredu pri orožništvu. Periodični poviški v činu — razredu se odrejajo po službeni dolžnosti. Orožnikom se od dne, ko se denejo v kazensko preiskavo, ustavi prehod v periodični povišek plače, dokler se o njih dejanju dokončno ne odloči. Čas, pTebit v zaporu po sodni obsodbi, čas, prebit v priporu med predhodno in redno kazensko preiskavo, in čas, prebit pod sodiščem, se ne šteje orožnikom niti za periodični povišek niti za pokojnino, če se spozna, da je obdolženec kriv in se obsodi s pravnomočno razsodbo, ne da bi izgubil čin ali službo, ali če se oprosti radi nedostajanja zadostnih dokazov. Po definitivnem dokončanju izgubi orožnik, če je obsojen ali oproščen s sodno odločbo zaradi nedosta-janja zadostnih dokazov, za eno leto pravico, prestopiti v višji periodični povišek plače. Orožnik, ki dobi slabo — nepriporočljivo oceno, izgubi za prihodnji periodični povišek v činu — razredu celo leto.« * Člen 41. Vnesti je nov člen 78., ki se glasi: »Pripravniški orožniki in orožniki-kadrovci dobivajo za prejemke mesečno plačo no draginjskih razredih, in sicer: 1. pripravniški orožniki: v I. draginjskem razredu 1120 dinarjev, v II. draginjskem razredu 975 dinarjev, v III. draginjskem razredu 880 dinarjev; 2. orožniki-kadrovci: v I. draginjskem razredu 570 dinarjev, v II. draginjskem razredu 520 dinarjev, v III. draginjskem razredu 475 dinarjev,« Člen 42. Vnesti je nov člen 79., ki se glasi: »Začasni orožniki dobivajo za prejemke mesečno plačo v znesku, in sicer: v I. draginjskem razredu 570 dinarjev, v II. draginjskem razredu 520 dinarjev, v III. draginjskem razredu 475 dinarjev.« * V izvirnika nač oomotoma izpuščeno. (Op. ur.) Člen 43. Vnesti je nov člen 80., ki se glasi: »V prvi draginjski razred spadajo Beograd z Zemunom, Zagreb, Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo, Split, Sušak, Skoplje, Niš, Cetinje in Banjaluka. V drugi draginjski razred spadajo vsi kraji, kjer imajo sreska načelstva svoj sedež. V tretji draginjski razred spadajo vsi ostali kraji.« Člen 44. Vnesti je nov člen 81., ki se glasi: »Predsednik ministrskega sveta predpiše po predlogu ministra za finance in v sporazumu z ministrom za notranje posle z uredbo pogoje, ob katerih se pravice do osebne in rodbinske draginjske doklade pridobivajo in izgubljajo. Na isti način se smejo draginjske doklade po potrebi zviševati, zniž.evati in ukinjati. Istotako se sinejo z uredbo zniževati ali zviševati mesečne plače, določene s členoma 41. in 42. tega zakona za pripravniške in začasne orožnike.« Člen 45. Vnesti je nov člen 82., ki se glasi: »Vojaške in civilne osebe v službi pri orožništvu smejo bodisi same bodisi z rodbino stanovati v orožni-štvenih zgradbah. To odobruje komandant orožništva. Velikost najemnine in način plačevanja predpisuje minister za notranje pdsle v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta in ministrom za finance. Ob premestitvi se izgubi pravica do prebivanja v tarem stanovanju v treh mesecih po dnevu razrešitve od dolžnosti.« 21 en 46. Vnesti je nov člen 83., ki se glasi: »Rodbinska draginjska doklada za ženo in vsakega zakonskega ali pozakonjenega otroka orožniških podčastnikov, kaplarjev, stalnih in začasnih orožnikov znaša po 150 dinarjev na mesec. Začasni orožniki smejo dobivati draginjsko doklado največ za tri člane rodbine " Člen 47. Vnesti je nov člen 84., ki se glasi: »Orožnikom dvorske orožniške čete se izpitno poglede na čin specialna doklada po 720 dinarjev na leto za nonravo obleke, nabavo rokavic in naramenic.« Clen 48. Vnesti je nov člen 85., ki se glasi: »Prejemki teko orožnikom od prvega dne meseca, ki nastopi po vstopu na dolžnost, .izgube se pa s koncem meseca, v katerem se orožnik razreši, ali s koncem meseca, v katerem je umrl. Odredbe člena 30. zakona o uradnikih veljajo tudi za orožništvo.« Clen 49. Clen 81. postane člen 86. V tem .členu je na koncu za besedo: »vzdržujejo« postaviti namesto pike vejico in za vejico dodati: »kakor tudi za aktivne podčastnike, ki žive po odločbi pristojnega oblastva ločeni od žene, če imajo zakonske ali pozakonjene otroke v svoji oskrbi.« Clen 50. Clen 82. postane člen 87. V sedmem odstavku tega člena Je črtati številko: »87.« in postaviti številko: »95.«. V istem členu je v točki d) črtati besedi: »položajno plačo« in postaviti besede: »doklado na službo«. V istem odstavku je črtati: »50°/o« in postaviti: »10#/o«. Clen 51. Clen 83. postane člen 88. Clen 52. Vnesti je nov člen 89., ki se glasi: »Prejemki orožnikov so oproščeni samoupravnih doklad.« Clen 53. Člen 84. postane člen 90., ki se izpremenjen glasi- »Orožniki se zdravijo v vojaških in javnih bolnicah. Za zdravljenje rodbin orožnikov v javnih bolnicah veljajo odredbe zakona o uradnikih.« Člen 55. Vnesti je nov člen 92., ki se glasi: »Častniki, vojaški uradniki in vojaški pisarji v službi pri orožništvu kakor tudi člani njih rodbin imajo pravico do zdravljenja po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice. Če ni v prestolnici določen poseben vojaški zdravnik za zdravljenje častnikov, vojaških uradnikov, vojaških pisarjev v službi pri orožništvu in orožnikov, ter članov njih rodbin, ko bolujejo doma, vzame komandant orožništvu za to službo honorarnega zdravnika, čigar honorar obremenja proračun orožništva. Višino letnega honorarja določa minister za notranje posle z rešitvijo po predlogu komandanta orožništva.« Clen 56. Vnesti je nov člen 93., ki se glasi: »Oboleli častniki, vojaški uradniki, vojaški pisarji v službi pri orožništvu in orožniki imajo pravico do denarne podpore zaradi zdravljenja v kopališčih, sanatorijih in klimatskih krajih, če je bolezen posledica vojne ali naporne službe pri orožništvu. Ta podpora se zagotovi vsako leto v proračunu; njeno velikost kakor tudi pogoje, po katerih se daje, pa predpisuje minister za notranje posle po predlogu komandanta orožništva. Prav tako imajo vse te osebe nastanitev in uživajo posebne ugodnosti zaradi zdravljenja v vseh državnih in samoupravnih kopališčih, sanatorijih in klimatskih krajih v državi ob pogojih, ki jih sporazumno predpišeta minister za notranje posle in minister za socialno politiko in narodno zdravje.« V vojaških bolnicah imajo brezplačno nastanitev, zdravila in oskrbo — zdravljenje. Hrano plačujejo iz svojih prejemkov. Za orožnike, ki se zdravč zaradi ran, dobljenih v službi, plačuje hrano država. Za zdravljenje orožnikov v javnih bolnicah veljajo odredbe zakona o uradnikih. Vsi državni zdravniki (civilni in vojaški), vsi samoupravni in občinski zdravniki morajo dati brezplačno zdravniško pomoč vsakemu orožniku, ki jih zanjo prosi ali ki se vobče nanje napoti radi zdravniške pomoči. Prav tako morajo ti zdravniki brezplačno pregledati vse one osebe, ki se prijavijo pri orožniških komandah radi sprejema v orožništvo. Ob nedostajanju takih zdravnikov morajo dati zu-sebni zdravniki prvo pomoč vsakemu orožniku proti nagradi, ki jim gre po zakonu. Nagrado plača država.« Člen 54. Clen 85. postane člen 91., ki se izpremenjen glasi: »Orožniki in tudi člani njihovih rodbin imajo brezplačno zdravljenje, ko bolujejo doma, prav tako pa tudi brezplačna zdravila, če so predpisana z vojaško farmakopejo. Rodbine orožnikov imajo brezplačno nastanitev, zdravila in oskrbo — zdravljenje v vojaških bolnicah, če se morajo zaradi operacije ali vobče zaradi stanja-in značaja bolezni zdraviti v vojaških bolnicah. K rodbini se štejejo zakonska žena in zakonski ali pozakonje-ni otroci. Člen 57. Clen 86. postane člen 94. V tem členu je v drugem odstavku za besedama: »leto dni» črtati piko in postaviti besede: »ali 15 mesecev v dveh zaporednih časovnih letih«. V istem odstavku je zamenjati številko: »41.« s številko: »42.« Clen 58. Clen 87. postane člen 95. in se Izpremenjen glasi: ^Orožniškim podčastnikom vobče, titularnim podčastnikom in kaplarjem z nad 10 leti službe gre vsako leto po 20 dni odsotstva skupaj ali v več obrokih. Vsem ostalim orožnikom gre na leto po 15 dni odsotstva skupaj ali v več obrokih. Ta odsotstva odobrujejo pristojni starešine vsakemu poedinemu orožniku v onem letnem času, ko to službene okolnosti predvsem dopuščajo. V posebno izjemnih primerih smejo dobiti orožniki odsotstvo tudi čez čas, označen v prvem odstavku tega člena; toda za odsolstvovanje nad 30 dni v enem koledarskem letu skupaj ali v več obrokih ne gredo prejemki.« Člen 59. Clen 88. postane člen 96. V istem členu je v točki 4. postaviti za besedo: »službeno« namesto vejice podpičje, vse drugo do konca te točke pa je črtati. Za točko 11. se dodaja nov odstavek, ki se glasi: »Če orožniki potujejo po točkali 4., 5. in 6. tega člena, smejo uporabljati vse vlake, razen mednarodnih.« Čien 60. Člen 89. postane člen 97. Člen 6L Člen 90. postane člen 98. V tem členu je za besedo: »uradnikih« črtati besede: »in ostalih državnih uslužbencih«.* Člen 62. Člen 91. postane člen' 99. in se izpremenjen glasi: »Garnizijsko in ostale potrebščine in razhodki po materialni grani se smejo pavšalirati. To predpiše s pravilnikom minister za notranje posle po podanem mnenju komandanta orožništva.« Člen 68. Člen 92. postane člen 100. in se izpremenjen glasi: »Obrabljena oprava, predmeti, stvari in material po vseh granah sredstev in potrebščin pri orožništvu kakor tudi nesposobna živina in obrabljeni vozovi, kamijoni, avtomobili, motocikli in vse, kar se nabavlja iz proračuna orožništva, se prodajo. Pri teh prodajah iztrženi denar se vlaga kot dohodek v »orožniški ekonomski sklad--, ki mu področje predpiše s pravili minister za notranje posle v sporazumu z ministrom za finance po podanem mnenju komandanta orožništva.« Člen 64. Člen 93. postane člen 101. V tem členu je postaviti za besedo: »pravilnikom« piko in je vse ostalo za to piko črtati. Člen 65 Člen 94. postane člen 102. V tem členu je v drugem odstavku črtati besede: »stopnjo osnovne plače« in postaviti: »periodične poviške plače«. Člen 66. Člen 95. postane člen 103. in se izpremenjen glasi: »Civilni uradniki, kontraktualni uradniki dnevničar-ji in služitelji v službi pri orožništvu dobivajo denarne prejemke po predpisih zakona o uradnikih, povračila ob premestitvi — selitvi po službeni potrebi in za službena potovanja pa po pravilniku, ki se predpiše po členu 72. tega zakona.« Člen 67. Člen 96. postane člen 104. in se izpremenjen glasi: »Orožniški podčastniki, kaplarji, stalni in pripravniški orožniki bodisi oženjeni bodisi neoženjeni morajo .vplačevati za rodbinsko pokojnino v »uradniški pokojninski sklad«, ustanovljen po odredbah zakona o uradnikih. To velja tudi za upokojene orožnike. Pri podčastnikih, kaplarjih in stalnih orožnikih je osnova za plačevanje v »uradniški pokojninski sklad« plača in doklada na službo, pri pripravniških orožnikih pa polovica plače. * V istem členu bi bilo v slovenskem prevodu črlati tudi besedo: »civilnih« pred besedo: »uradnikih«. — (Op. ur^ Mesečni prispevek (vložek) znaša 5®/o osnove za vplačevanje. Prispevki se’ pobirajo po uradni dolžnosti, ko se izplačujejo prejemki, ki so osnova za vplačevanje. Pobrani prispevki se pošiljajo Državni hipotekarni banki.« «, Člen 68. Vnesti je nov člen 105., ki se glasi: »Za prvomesečne prejemke, ki se stekajo po točki 1. § 134. zakona o uradnikih, kot dohodek v.»uradniški pokojninski sklad«, se štejejo celotni denarni prejemki orožniških podčastuikov, kaplarjev, stalnih in pripravniških orožnikov, ki jim po tem zakonu pripadajo. Prvomesečna razlika med novimi in dotedanjimi prejemki, ki se steka po točki 2. § 134. zakona o uradnikih kot dohodek v »uradniški pokojninski sklad«, se pobira od orožniških podčastnikov, kaplarjev, stalnih in pripravniških orožnikov vselej, ko se pojavi ta razlika ob napredovanju pri plači, periodičnih poviških, dokladi na službo in osebni draginjski dokladi.« Člen 69. Vnesti je nov člen 106., ki se glasi: »Za disciplinske denarne kazni, ki se stekajo po točki 5. § 134. zakona o uradnikih kot dohodek v »uradniški pokojninski sklad«, se štejejo disciplinske kazni »odvzema plače«, določene z uredbo o vojaški disciplini za orožniške podčastnike, kaplarje, stalne in pripravniške orožnike.« Člen 70. Člen 97. postane člen 107. in se izpremenjen glasi: »Orožniški podčastniki, kaplarji in orožniki izpol-nijo pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine, ko dovrše deset let, ki so jih dejanski prebili v aktivni službi. Če dovrše 30 let, dejanski prebitih v aktivni državni službi, ali 35 let, ki se štejejo za pokojnino, ali če dovrše 55 let starosti, se morajo na lastno prošnjo takoj upokojiti.« Člen 71. Člen 98. postane člen 108. V tem členu se izpreminja točka 1. in se glasi: »1. če po nepretrganem bolovanju leto dni ali skupaj 16 mesecev v dveh zaporednih časovnih letih t e ozdravijo, kar se ugotovi s specialnim zdravniškim pregledom;«. Člen 72. Člen 99. postane člen 109. in se izpremenjen glasi: »Glede štetja časa za pokojnino orožniškim podčas*-nikom, kaplarjem in orožnikom veljajo odredbe zakona o uradnikih; toda od časa ki se šteje za pokojnino, ?e mora odbiti 18 mesecev kot popolni rok službe v stalnem kadru in čas iz člena 77. tega zakona. Orožniku, ki se prevede od pripravnika za stalne i orožnika, se šteje čas, ki*ga je prebil v službi kot pripravniški orožnik, v aktivno službo.« Člen 73. Člen 100. postane člen 110. in se izpremenjen glasi: »Osnova za odmero količine pokojnine orožniškim podčastnikom, kaplarjem in orožnikom je plača in doklada na službo, ki so jim pripadali ob upokojitvi. Doklada na službo je osnova za pokojnino šele, ko dovrši orožniški podčastnik, kaplar in stalni orožnik 20 let, ki jih je dejanski prebil v. aktivni državni službi, in se mu ta služba po členu 109. tega zakona šteje v rok za pridobitev pravice do osebne pokojnine.« Clen 74. Člen 101. se ukinja. Člen 75. Vstaviti je nov člen 111., ki se glasi: »Orožniškemu podčastniku, kaplarju in orožniku, ki izpolnjuje pogoje tega zakona za pridobitev pravice do osebne pokojnine, pripada Qd plače za prvih 10 let službe, priznane po odredbah tega zakona, 50%. Za vsakega nadaljnjega pol leta mu pripada po 0-90% tako, da dobi za 35 let po odredbah tega zakona priznane službe 95% pokojninske osnove. Če pa se upokoji orožniški podčastnik, kaplar in orožnik pred dovršenimi 50 leti starosti ali pred dovršenimi 30 leti službe, priznane po odredbah tega zakona, mu pripada od plače kot pokojninske osnove za vsakega nadaljnjega pol leta, in sicer: če ni dovršil 15 let priznane službe ali ni dovršil 35 let starosti, 0-50%; če ni dovršil 20 let priznane službe ali ni dovršil 40 let starosti, 0-60%; če ni dovršil 25 let priznane službe ali ni dovršil 45 let starosti, 0-70%; če ni dovršil 30 let priznane službe ali ni dovršil 50 let starosti, 0-80%. Začetega pol leta službe se računi pri odrejanju odstotka za količino pokojnine kot polno (polletje). Člen 76. Vstaviti je nov člen 112., ki se glasi? »Od doklade na službo, ki jo je imel orožniški podčastnik, kaplar in stalni orožnik ob upokojitvi, mu pripada kot pokojnina, in sicer: 50% po dvajsetih, 60% po dvajsetpetih, 70% po tridesetih in 95% po tridesetpetih letih službe, ki se računi po členu 109. tega zakona v rok za pridobitev pravice do osebne pokojnine.« Člen 77. Vstaviti je nov člen 113., ki se glasi: »Upokojeni orožniški podčastnik, kaplar in stalni orožnik ima poleg pokojnine pravico do osebne draginj-ske doklade, ki se odreja po istem odstotku, po katerem se odreja pokojnina od plače kot pokojninske osnove, pri čemer je jemati za osnovo osebno draginjsko doklado, ki je pripadala podčastniku, kaplarju in stalnemu orožniku ob upokojitvi. Ta doklada ne sme biti manjša, in sicer: I. II. III. kol: 400-— Din 350-— Din 300-— Din na mesec. Razen osebne draginjske doklade pripada upokojenemu orožniškemu podčastniku, kaplarju in stalnemu orožniku tudi še rodbinska draginjska doklada, ki znaša po 150 dinarjev na mesec za ženo in vsakega zakonskega ali pozakonjenega otroka. Odredbe člena 81. tega zakona veljajo tudi za osebne in rodbinske draginjske doklade upokojenih orožniških podčastnikov, kaplarjev in stalnih orožnikov.« Člen 78* Člen 102. postane člen 114. in se izpremenjen glasi: »Če se podčastnik, kaplar, stalni ali pripravniški orožnik ob opravljanju službe brez lastne krivde tako poškoduje, da postane nesposoben za nadaljnjo službo, se mu prizna za pokojnino čas, ki ga je do tedaj prebil v službi, in še deset let več. Če pa postane zaradi zadobljene poškodbe popolnoma nesposoben za kakršnokoli pridobitno delo vobče, se mu prizna za pokojnino 95% njegove plače in doklade na službo, ki jo je dotlej imel, osebna draginjska doklada in rodbinska draginjska doklada pa po členu 113. tega zakona. Taka poškodba se mora takoj dokumentarno ugotoviti in je dokumente hraniti pri listinah dotičnega orožnika.« Člen 79. Člen 103. postane člen 115. V tem členu je postaviti namesto številke: »98.« številko: »108.«; namesto številke: »102.« je postaviti številko: »114.«.V istem členu je v poslednjem odstavku črtati številko: »97.« in postavili številko: »107.« in črtati številko: »98.«, pa postaviti številko: »108.«. Člen 80, Člen 104. postane člen 116., ki se izpremenjen glasi: »Podčastnik, kaplar, stalni in pripravniški orožnik, ki razen primerov iz člena 114. tega zakona brez lastne krivde postane telesno ali duševno nesposoben za službo, a ni pridobil pravice do pokojnine, niti mu ni dolo-čena pokojnina po členu 114. tega zakona, ima pa več kot 3 leta efektivne službe pri orožništvu, se odpusti iz orožništva. Tako odpuščenemu orožniku je izplačati kot podporo enkrat za vselej ves letni znesek njegove plače in doklade na službo obenem s polovico letnega zneska osebne draginjske doklade, ki so mu pripadale ob odpustu iz orožništva.« Člen 81. Člen 105. postane člen 117. in se izpremenjen glasi: »Nesposobnost ali sposobnost orožnika za službo se ugotavlja samo s pregledom superrevizijske komisije armijske oblasti.« Člen 82. Člen 106. se ukinja. Člen 83. Člen 107. postane člen 118. Člen 84. £len 108. postane člen 119. Člen 85. Vstaviti je nov člen 120., ki se glasi: »Začasni orožniki nimajo pravice do pokojnine. Za orožnike-kadrovce, ki se onesposobijo ob izvrševanju orožniške službe, veljajo odredbe člena 336. zakona o ustroju vojske in mornarice.« Člen 86. Člen 109. postane člen 121. V tem členu je postaviti za besedo: »uradnikih« piko in črtati besede: »in ostalih državnih uslužbencih«.* Člen 87. Vstaviti je nov člen 122., ki se glasi: »Rodbinam orožniških podčastnikov, kaplarjev in stalnih orožnikov, ki v službi ali po povodu službenega * Glej opombo pri členu 61. (Op. ur.), pošla v mirnem času brez lastne krivde padejo ali so ranjeni ali poškodovani, pa za temi ranami, poškodbami in pokvarami umro, se prizna kot rodbinska pokojnina, kakor da so imeli 35 let vplačevanja v »uradniški pokojninski sklad« na prejemke, ki so jih prejemali ob smrti. Ta pravica do rodbinske pokojnine se prizna tudi rodbinam orožniških podčastnikov, kaplarjev in stalnih orožnikov, ki med vojno padejo ali umro za zadobljeno rano, poškodbo ali pokvaro. Razen tega se jim v tem primeru prizna še tudi pravica do invalidske podpore in do vseh ostalih vrst državne zaščite in pomoči po odredbah invalidskega zakona. Presežek pokojnine po odredbah tega člena obre-menja državno blagajno.« Clen 88. Vstaviti je nov člen 123., ki se glasi: »Rodbini začasnega orožnika, ki ob opravljanju orožniške službe brez lastne krivde pade ali je ranjen ali poškodovan, pa za temi ranami, poškodbami ali pokvarami umre, se izplača kot podpora enkrat za vselej polovica enoletnega zneska njegove plače. Ta podpora se izplačuje v breme državne blagajne.« Člen 89. Vstaviti je nov člen 124., ki se glasi: »Osebni pokojninski prejemki tečejo od prvega ane naslednjega meseca, v katerem je bil orožniški podčastnik, kaplar ali orožnik razrešen dolžnosti, rodbinski pa od prvega dne meseca, ki nastopi po vplačevalčevi smrti.« Člen 90. Člen 110. postane člen 125. V tem .členu je dodati nov tretji odstavek, ki se glasi: »V enomesečne prejemke in podporo, ki se izdajo po predhodnih odstavkih, se ne računijo drva in doklada po členu 84. tega zakona, kolikor je umrli ali padli prejemal te doklade. Na izplačane prejemke se ne pobira mesečni prispevek za »uradniški pokojninski sklad«. Člen 91. Člen 111. postane člen 126. in se izpremenjen glasi: »Podčastnike, kaplarje in orožnike upokojuje minister za notranje posle. Minister za notranje posle sme prenesti to svojo pravico na komandanta orožništva. Količina osebne pokojnine se odreja po službeni dolžnosti z isto rešitvijo, s katero se orožnik upokojuje. Zoper rešitev o višini pokojnine imajo nezadovoljne stranke pravico do pritožbe na državni svet v 30 dneh od dne prejema rešitve.« Člen 92. Vstaviti je nov člen 127., ki se glasi: »Pokojnine orožnikov se izplačujejo takoj po rešitvah, s katerimi so se jim pokojnine uredile, in sicer začasno, dokler se po teh rešitvah ne izdajo dokončne odločbe. Isto velja tudi za pokojnine rodbin umrlih orožnikov.« Člen 93. Člen 112. postane člen 128. V tem členu je postaviti za besedo: »uradnikih« piko in je črtati besede: »in ostalih državnih uslužbencih«.* Člen 94. Vstaviti je nov člen 129., ki se glasi: »Za rodbinske pokojnine častnikov, vojaških uradnikov in vojaških pisarjev v službi pri orožništvu, veljajo odredbe zakona o ustroju vojske in mornarice.« Člen 95. Člen 113. postane člen 130. in se izpremenjen glasi: »Pri komandi orožništva obstoji »orožniški podporni sklad«. Ta sklad je človekoljubna ustanova in služi, da se iz njega: a) dajejo podpore in brezobrestna posojila orožnikom ob bolezni in nezgodi; b) nabavljajo proteze in naprave za orožnike, ki so se po nesreči pohabili; c) postavljajo spomeniki in vzdržujejo grobovi padlih in umrlih orožnikov; č) postavljajo, odkupujejo in vzdržujejo orožniški domovi v kopališčih zaradi zdravljenja obolelih orožnikov, orožniških častnikov, častnikov drugih vrst vojske in strok, vojaških uradnikov in vojaških pisarjev v službi pri orožništvu; d) postavljajo in vzdržujejo sanatoriji za orožnike, ki so oboleli na pljučih; — in e) urejajo internati in dajejo ustanove za šolanje otrok, odličnih dijakov, onih orožnikov, ki so obremenjeni z rodbino in nimajo zadostnih sredstev za šolanje otrok. Dohodki tega sklada so: 1. preostanek prejšnjega »žandarmerijskega podpornega fonda« in »fonda za grobove orožnikov«; . 2. čisti dobiček od izdajanja orožniškega vestnika in koledarja; 3. članski prispevki (vložki); 4. ustavljeni prejemki disciplinsko in sodno kaznovanih orožnikov, razen ustavitev, označenih v členu 106. tega zakona; 5. dobrovoljni prispevki in naklonila; 6. obresti, dobljene od plodonosno naloženega denarja; in 7. dohodki orožniških domov in sanatorijev. Pravila o poslovanju in upravljanju tega sklada predpiše minister za notranje posle na predlog komandanta orožništva.« Člen 96. Členi 114., 115. in 116. se ukinjajo. Člen 97. Vstaviti je nov člen 131., ki se glasi: »Orožniški kaplarji, podnaredniki in naredniki, ki so se zatekli v službi na dan, ko stopi ta zakon v moč, dobivajo plače in periodične poviške plač po efektivno prebitih letih službe v dotičnem činu. Sedanji naredniki-vodniki do treh let službe, ki so jo prebili v činu narednika-vodnika, postanejo naredniki-vodniki III. razreda. * Glej opombo pri členu 61. (Op. ur.) Sedanji naredniki-yodniki z več kot tremi leti do vštetih šest let službe, ki so jih efektivno prebili v činu narednika-vodnika, postanejo naredniki-vodniki ,11. razreda. Sedanji naredniki-vodniki z nad šestimi leti službe, ki so jih efektivno prebili v činu narednika-vodnika, postanejo naredniki-vodniki I. razreda. Odredbe tega člena veljajo od dne 1. aprila 1932.« Člen 98. Vstaviti je nov člen 132., ki se glasi: »Pri 'odrejanju periodičnih poviškov plače po členih 76. in 131. tega zakona se orožniškemu podčastniku in kaplarju oni čas, za katerega je ustavljeno kretanje po periodičnih poviških plače po členu 77. tega zakona, odbije od časa, ki ga je prebil v dotičnem činu, v katerem se zateče na dan 31. marca 1932.« Člen 99. Vstaviti je nov člen 133., ki se glasi: »Odredbe tega zakona glede prejemkov orožniških podčastnikov, kaplarjev, stalnih, pripravniških in začasnih orožnikov in orožnikov-kadrovcev veljajo od dne 1. aprila 1932. Če bi orožnik po tem zakonu kot skupne osebne prejemke moral prejeti manj od onega, kar je prejemal kot osebne prejemke poprej, prejema razliko med temi prejemki, dokler ne dosežejo njegovi osebni prejemki z napredovanjem po tem zakonu višine prejšnjih osebnih prejemkov. Razlika prejemkov po predhodnem odstavku se izkazuje ločeno od prejemkov po tem zakonu. V osnovo za osebno pokojnino spada od te razlike tudi razlika med sedanjo plačo ter doklado na službo in med prejšnjo osnovno in položajno plačo ter doklado za aktivno službo pri orožništvu, če se orožnik upokoji, dokler prejema to razliko.« Člen 100. Člen 117. postane člen 134. V tem členu je črtati številko: »66.« in postaviti številko: »67.«. Člen 101. Člen 118. postane člen 135. V tem členu je črtati številko: >53.« in postaviti številko: »54.«. Člen 102 Vstaviti je nov člen 136., ki se glasi: »Orožniki, ki jih zateče ta zakon upokojene s pokojninskimi prejemki po zakonu o žandarmeriji (orožništvu) z dne 27. septembra 1930. in uredbi o izpremem-bah in dopolnitvah odredb zakona o orožništvu in zakona o orožniškem pokojninskem fondu z dne 22, marca 1929.,* morajo od dne, ko stopi ta zakon v moč, vplačevati v uradniški pokojninski sklad. Za osnovo za vplačevanje služijo oni prejemki, ki so jim bili osnova za odmero osebne pokojnine; za čas vplačevanja pa se jim šteje ves oni čas od dne upokojitve, ki jim je bil priznan z izvršno rešitvijo za osebno pokojnino. Za čas od upokojitve,-pa dokler ne dobi moč ta zakon, smejo taki upokojeni orožniki naknadno vplačati prispevke (vložke) v uradniški pokojninski sklad; v tem primeru se jim šteje tudi ta čas za odmero rodbinske pokojnine. " * »Uradni list« št 163/40 iz L 1929, Orožnikom, ki jih zateče ta zakon upokojene s pokojninskimi prejemki po zakonih, ki so veljali pred uredbo o izpremembah in dopolnitvah odredb zakona o orožništvu in zakona o orožniškem pokojninskem fondu z dne 22. marca 1929., se prizna za čas plačevanja v uradniški pokojninski sklad tisti čas do dne upokojitve, ki jim je bil z izvršno rešitvijo priznan za osebno pokojnino. Takim upokojenim orožnikom je na izvolji, da postanejo vplačevalci v uradniški pokojninski sklad in da naknadno v ta sklad vplačajo vložke tudi za čas po upokojitvi pa do dne, ko dobi ta zakon moč, in sicer za oni čas, kolikor to sami žele. Čas, za katerega tako vplačajo vložke, se šteje za odmero rodbinske pokojnine. Za osnovo vplačevanju služijo oni prejemki ki so jim bili osnova za odmero osebne pokojnine.« Člen 103. Vstaviti je nov člen 137., ki se glasi: »Rodbinam orožnikov, ki jim je pripadla rodbinska pokojnina, preden stopi v veljavo ta zakon, ostanejo pokojninski prejemki po odredbah prejšnjih zakonov.« Člen 104. ' Člen 119. postane člen 138., člen 120. pa člen 139. Člen 105. % Vstaviti je nov člen 140., ki se glasi: »Minister za notranje posle se pooblašča, da objavi izdanje zakona o žandarmeriji (orožništvu) z dne 27. septembra 1930., predelano po teh izpremembah in dopolnitvah pod naslovom: »Zakon o orožništvu«. Člen 106. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 6. novembra 1931. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle P. R. Živkovič s. r, Minister za vojsko in mornarico, armijski general Drag. Ž. Stojanovič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r. Predseduik ministrskega sveta, minister za notranje posle P. R. Živkovič s. r. t 587. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o zemljiških knjigah.* § i. Zakon o zemljiških knjigah z dne 18. maja 1930** se izprcminja in dopolnjuje tako-le: 1. Odstavek (a) § 38. se izpreminja in se glasi: Odredbe odstavka (') se ne uporabljajo na pooblastila in listine, v katerih znesek terjatve ali cena ali vrednost zemljišča ali pravice vobče, na katero se nanaša vknjižba, niso določeni ali v katerih preseza znesek terjatve, ki naj se zavaruje z zastavno pravico, brez obresti in postranskih pristojbin 5000 dinarjev, cena ali vrednost zemljišča ali pravice vobče pa znesek tisoč dinarjev. 2. Za § 144. se vstavlja kot § 144 a to-le: § 144 a. Minister pravde se pooblašča, da na področjih, kjer vobče še niso postavljeni javni beležniki (notarji), predpiše sodiščem dolžnost, da sestavljajo v zemljiškoknjižnih stvareh listine, potrebne za vknjižbe [§ 40., odstavek (*), črka a]. . Clen 2: Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dtie 19. novembra 1931.; št. 137.160. Aleksander s. r. Minister pravde Predsednik dr. Drag. S. Kojič s. r. ministrskega sveta, Videl minister in pritisnil državni pečat za notranje posle čuvar državnega pečata, P. R- Živkovič s. r. minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. decembra 1931., št. 281/XC/641 in še z dne 2. decembra 1931., št. 282/XCI/645. ** »Službeni list« št. 1/1 iz 1. 1931, Uredbe osrednje vlade. 588. Na osnovi pooblastitve iz § 10. zakona o prodaji pšenice v državi z dne 4. septembra 1931. predpisujem to-le izpreniembo v dopolnitvi uredbe o cenah kruhu v državi z dne 23. septembra 1931.* Odstavek (*) člena 1. dopolnitve uredbe o cenah kruhu v državi z dne 23. septembra 1931.** se izpreminja in se glasi: »Ban se pooblašča da odredi po poedinih krajevnih razmerah izpremembo osnovnih cen in pri tem vpošteva cene moki v trgovini na veliko za dotični kraj kakor tudi režijske stroške za izdelavo kruha. Na področju uprave mesta Beograda predpisuje te iZpremem-be cen kruhu minister za trgovino in industrijo.« Pa izprememba stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 23. novembra 1931.; II. št. 28.302/c. Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kuniaiiudi s. r. (Ta izprememba je razglašena prvič v »Službenih novinah« št. 275 z dne 24. novembra 1931.. katerega dne je stopila v veljavo.) 589. • Na podstavi člena 6. zakona o proizvajan u, uvažanju, izvažanju in prodajanju smodnika, raznesil in ostalih razpočnih zmesi, streliva in orožja, Cena 11. pravilnika za izvrševanje tega zakona in mnenja načelnika glavnega generalnega štaba z dne 21. marca 1931., Dj. Ob. št. 222., predpisujem ta-le pravilnik za izvoz žveplene kisline v Bolgarko, Madžarsko in Avstrijo kakor tudi za provoz čez naše ozemlje v navedene države.*** Člen 1. Našim domačim industrijskim podjetjem se dovoljuje izvoz žveplene kisline v navedene države samo v koncentraciji jxxi 90% monohidrata. • »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. novembra 1931., št. 276/LXXXVII/618. ** »Službeni list« št. 392/59 iz 1. 1931. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. aprila 1931., št. 78/XXIV/169. Člen 2. Dovolitve za izvoz žveplene kisline pod 90% mono-hidrata daje ministrstvo za vojsko in mornarico, arti-ljerijski tehnični oddelek; do tega se morajo obračati izvozniki s predpisno kolkovano prošnjo, v kateri je točno navesti količino, ki jo žele izvoziti, pri kateri carinarnici in komu jo pošiljajo (točni kupčev naslov). Prošnji je priložiti potrdilo sodno zapriseženega kemika v 'duplikatu; iz potrdila mora biti razvidna količina in stopnja koncentracije količine žveplene kisline, ki naj se izvozi. Potrdilo morajo podpisati lastnik na levi, kemik pa na desni strani; njih podpisi morajo biti čitljivi in overovljeni po pris tojnem ob last v u. Eno potrdilo se vrne izvozniku z izvoznim dovolilom, in tb potrdilo se mora z dovolilom vred priložiti »talim izvoznim listinam; drugo potrdilo pa obdrži ministrstvo Za vojsko in mornarico pri konceptu izdanega dovolila za svoje spise. Člen 3. > Izdana dovolila je vročiti obenem z enim potrdilom; podpisanim po izvozniku in kemiku, izvozniku neposredno ali pa se ta obvesti, zakaj mu zahtevana izvozna dovolitev ni bila dana; zoper tako rešitev ni pravice do pritožbe. Po en izvod dovolila s potrebnimi podatki se vroče komandantu armije, na čigar področju leži carinarnica, pri kateri naj se izvoz izvrši. ' i;v Člen 4. Žveplena kislina, določena za izvoz: v Bolgarsko, se mora izvoziti pri carinarnici v Beogradu; za izvoz v Madžarsko se mora izvoziti pri carinarnici v Subotici; za izvoz v Avstrijo pa se mora izvoziti pri carinarnici v Mariboru. Pregled žveplene kisline v Beogradu izvrše organi ministrstva za vojsko in mornarico, pri carinarnici v Subotici organi komande I. armijske oblasti, pri carinarnicah v Mariboru in Ljubljani pa organi IV. armijske ob-lasti. Potni stroški in dnevnice za te preglede, ki pripadajo vojaškim organom po razpredelnici priloga št. 1. pravilnika za izvrševanje zakona o proizvajanju, uvažanju, izvažanju in prodajanju smodnika in ostalih razpoč-nih zmesi (»Službene novinec št. 64 iz 1. 1930.), gredo v breme izvoznikov in se morajo izplačati dotičnemu vojaškemu organu na kraju samem po dovršenem poslu Člen 5. Vojaški organi, določeni za pregled žveplene kisline, morajo po dovršenem pregledu predložiti po pristojni poti svoje izčrpno poročilo ministrstvu za vojsko in mornarico, prevozne listine pa overoviti v carinarnici. Člen 6. Brez izvoznega dovolila in enega izvirnega potrdila, podpisanega po izvozniku in po zapriseženem kemiku, katerih podpisi morajo biti overovljeni po pristojnem ob-lastvu, in ki morata biti priloženi ostalim prevoznim listinam, overovljenim po vojaških organih, ki so izvršili pregled žveplene kisline, ne smeje carinarnice ur opušča ti žveplene kisline v inozemstvo. Člen 7. Čez naše ozemlje se odobruje v Bolgarsko, Madžarsko in Avstrijo provoz samo take žveplene kisline, ki ima pod 90% inonohidrata v sebi. Kazni. Člen 8. Za netočno podatke, navedene v potrdilih, ki se ne skladajo z dejanskim odstotkom inonohidrata v žvepleni kislini, določeni za izvoz, odgovarjata solidarno izvoznik in kemik in se kaznujeta kot. za poizkus prevare po odredbah predpisov člena 11.* Zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi (»Službene novinec št. 9. z dne 11. januarja 1922.**); poleg tega se zapleni izvozniku po pregledu na carinarnici celotna količina žveplene kisline, prijavljena za izvoz, in se proda v korist državne blagajne. Tretjina izterjane kazni pripada ovaditelju. Člen 9. Ta pravilnik stopi v veljavo od dne razglasitve v »Službenih novinah«. Odrejam naj se takoj natisne v »Službenem vojnem listu« in v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 25. marca 1931.; A. B. št. 40.099. Zastopnik ministra za vojsko in mornarico, predsednik ministrskega sveta, minister za notranje pošle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general 1’. K. Živkovič s. r. 590. Na podstavi člena 25. zakona o inšpekciji dela z dne 30. deoembra 1921. in v sporazumu z ministrom za notranje posle predpisujem ta-le pravilnik o uporabi svinčevega belila pri , barvanju.*** Obče odredbe. § 1. (') Uporaba svinčevega belila, svinčevega suliata in vseh produktov, ki imajo te pigmente v sebi, pri bar- vilnih delih v notranjščini poslopja je prepovedana. (2) Z barvanjem v notranjščini poslopja se razume barvanje, ki po svoji namembi ni stalno ali čestokrat izpostavljeno podnebnim vplivom. * Prav pač: čl. 14. (Op. ur.) ** Prav pač: 1929. (Op. ur.) *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. maja 1931., št. 108jXXXIII/243. Izjemna dovolitev uporabe. § 2. Kljub odredbam prednjega paragrafa je dopustna uporaba belih barv. ki nimajo več nego 2% svinca v sebi. § 3. Odredbe § 1. se ne uporabljajo: 1. na železniške postaje, tvornice železniških vagonov in na industrijska podjetja, v katerih banska uprava po zaslišanju delodajalskih in delavskih zbornic ugotovi, da je uporaba svinčevega belila in ostalih svinčevih barv potrebna; 2. pri dekorativnem barvanju; 3. pri delih predenja in tkanja in čiščenja ornamentov. § 4. (') Delodajalec, ki se želi koristiti z izjemami, označenimi v §§ 2. in 3., mora zaprositi pri banski upravi dovolitve. (2) Glede pritožbe veljajo obči predpisi. Prepoved zaposlitve mladih ljudi izpod 18 let in žen. § 5. (') če je uporaba svinčevega belila in ostalih svinčevih barv po §§ 2. in 3. dopustna, je prepovedano zaposlovati pri dotičnih delih mlade ljudi izpod 18 let in žene. (~) Banska uprava sme dovoliti po zaslišanju delodajalskih in delavskih zbornic,'da se zaposlujejo vajenci pri barvanju, ki so mlajši od 18 let, zaradi izučevanja tega obrta pri delih, ki so prepovedana z odredbami tega zakona, toda ta zaposlitev ne sme trajati skupaj dalj kot 6 tednov. Delovni prostori. § 6. 1 (') Prostori, namenjeni za barvilna dela, pri katerih se uporabljajo svinčevo belilo in druge svinčeve barve, morajo biti zadosti prostorni, zračni in kurjeni. Zidovi delavnic morajo biti najmanj 2 metra na visoko gladki, nerazpokani in prikladni za umivanje ali prevlečeni s slojem mastno barve, ki se mora stalno vzdrževati v dobrem stanju. Ostale dele sten in strop je treba zadostno z apnom prevleči in to obnoviti, kadar je potrebno. Tla v teh prostorih morajo biti iz solidnega materiala in nagnjena proti odvodnemu kanalu, kjer se zbirajo svinčevi delci; ta kanal mora biti prevlečen, če ni primeren za izpiranje, s tvarino, ki veže prah. Prostori morajo biti vedno čisti in se morajo po dovršenem poslu redno z vodo oprati. (2) V podjetjih, ki zaposlujejo redno nad 15 delavcev, mora biti prostor za umivanje in za garderobo tako prirejen, da je delovna obleka ločena od izhodne obleke, mora biti tudi posebna jedilnica. Ti prostori se morajo dati kuriti in redno čiste vzdrževati. (3) V podjetjih, ki zaposlujejo manjše število delavcev, morajo imeti delavci omaro, ki se da dobro zapirati in ki je tako urejena, da je delovna obleka ločena od izhodne obleke. (4) Podjetje mora skrbeti za to, da nosijo delavci, ki delajo s svinčevim belilom in z ostalimi svinčevimi bar- vami, posebno delovno obleko in kape, ki jih je treka oprati v vodi, kadarkoli je to potrebno. Podjetje inora dajati delavcem ob svojih stroških posebno delovno obleko, ki mora biti vedno čista. Istotako mora podjetje za to skrbeti, da je ta obleka vedno v dobrem stanju in da se od časa do časa premenja. V podjetju mora biti zadosti dobre pitne vode, zadostno število umivalnikov, kolikor le mogoče s toplo vodo, dovolj mila, ščetk za nohte in brisač. Brisače je treba premeniti vsak teden. Način uporabe. § 7. (’) V podjetjih, pri katerih je dopustna uporaba svinčevega belila in ostalih svinčevih barv, se morajo, te skrbno hraniti in se smejo uporabljati samo iz posod* na katerih je razločno zaznamovano, da imajo svinčeve barve v sebi. (2) Svinčevo belilo in ostale svinčeve barve se smejo uporabljati, če se je njih uporaba odobrila, pri barvilnih delih samo v obliki testa ali barve, pripravljene za uporabo. nikakor pa ne v prahu. ('') Brušenje in mletje svinčevega belila in svinčevih barv kakor tudi mešanje teh barv z oljem ali lakom se ne sme opravljati z rokami, ampak samo po mehanični poti, in sicer tako, da so delavci v tem času, kakor tudi * ko se svinčeve tvarine prelivajo in presipajo, zadosti zavarovani proti prahu in da prah ne more prihajati v delovne prostore. Delavcem se morajo dajati rokavice iz gume ali kavčuka. (4) Strženje, grebenje in glajenje predmetov, pobarvanih s svinčevim belilom, se sme vršiti šele, ko so se predhodno zmočili. Odpadki se morajo odstraniti, dokler so še vlažni. i (•') Dela s svinčevim belilom in s svinčevimi barvami se morajo opravljati, če se ne opravljajo na čistem zraku, v posebnih prostorih, na katerih mora biti razločno 'napisano, da se tu opravljajo dela z uporabo svinčevega belila in svinčevih barv. (“) Orodje, ki se uporablja pri delu, mora biti vedno čisto. Ne sme se snažiti s tem, da se drgne na suho. (7) Za dela, pri katerih se vzdiguje mnogo prahu, mora dajati podjetje delavcem prikladne priprave za dihanje (respiratorje). (*) Mize, na katerih se dela, morajo biti pokrite » tvarino, ki ne propušča. Predpisi za delavce. § 8. C) Delavci, ki delajo s svinčevim belilom in ostalimi svinčevimi barvami, morajo uporabljati delovno obleko in kape, pri delih, pri katerih se vzdiguje mnogo prahu pa tudi priprave za dihanje (respiratorje). (-) Delavci si morajo po deiu in pred odmorom, določenim zn jed, skrbno umiti obraz, usta in roke. (•') Kazen tega ne smejo v času, ko delajo z omenjenimi barvami, piti alkoholnih pijač niti pušiti, čikati ali kako drugače uporabljati tobak. Jesti in piti smejo samo med odmorom, ki se jim daje v ta namen zunaj delovnih prostorov, če obstoje jedilnice za delavce, smejo ti jesti samo v teh ločenih prostorih. Prepovedano je imeti hrano in pijačo v delovnih prostorih. Zdravniški pregled. § 9. 0) Vsak delavec, zaposlen pri delih s svinčevim belilom ali svinčevimi barvami, mora biti vpisan v zapisnik, ki ga vodi delodajalec in ki ga mora ob vsakem času na zahtevo pokazati banski upravi. (2) Delodajalec mora delavca, pri katerem se pojavijo znaki zastrupljenja s svincem in svinčevimi barvami (saturnizma), takoj poslati k zdravniku pristojnega okrožnega urada za zavarovanje delavcev. (3) Delodajalec mora skrbeti za to, da pregleda zdravnik vsaj enkrat vsakih šest mesecev delavce, ki delajo s svinčevim belilom in z ostalimi svinčevimi barvami. (*) Zdravnik mora vpisovati v zgoraj navedeni vpisnik zdravstveno stanje delavcev., kakor ga je našel. (*) Ce ugotovi zdravnik, ki vrši pregled, pri delavcu snturnizem, mora predložiti podjetje banski upravi in okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev prepis vseh podatkov iz vpisnika. Možnost zopetne zaposlitve. § 10. Delodajalec delavcev, za katere ve, da so bolorall za saturnizmom, ne sme zaposliti pri delih, pri katerih se uporabljajo svinčevo belilo ali druge svinčeve barve, kakor tudi ne za snaženje prostorov in delovne obleke prej, nego zdravnik ugotovi, da so ozdraveli in da so sposobni za ta dela. Obveščanje delavcev. § 11. V prostorih, v katerih se dela s svinčevim belilom in z ostalimi svinčevimi barvami, mora biti na vidnem in lahko pristopnem kraju razgrnjen en izvod teh predpisov. Končne odredbe. § 12. C) Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. (2) Z dnem, ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo veljati predpisi §§ 149. do 153. pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih z dne 25. oktobra 1921., št. 67.656—U—2872 (»Službene novine« z dne 28. januarja 1922.).* V Beogradu, dne 7. maja 1931.; St. št. 10.355. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka s. r. * »Uradni lisU St, 305(96 iz L 1924. 591. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o dolžnostih, pravicah, delokrogu in načinu izvrševanja državne kontrole domačih in tujih proizvodov (zdravil biološkega izvora',.* Gospod minister za socialno politiko in narodno zdravje je predpisal s svojo rešitvijo z dne 19. marca 1931., S. št. 5053, v pravilniku o dolžnostih, pravicah, delokrogu in načinu izvrševanja državne kontrole domačih in tujih proizvodov (zdravil biološkega izvora**) naslednje izpremembe in dopolnitve: V členu 69. je dodati na koncu: »Omejitev krajev proizvajanja in način kontrole cepiva zoper tuberkulozo po Calmette-Guerinu predpiše ministrstvo na predlog odbora za biološke proizvode.« V členu 72. je izpustiti »7 dni«. Namesto tega je na koncu pristaviti: »Karantena za ekvide mora trajati 30 dni, za govedo, ovce in koze pa po 20 dni.« V členu 79. je izpustiti besedo »bistra« in namesto nje pristaviti: »brez hujše motnosti«. V členu 81. je pristaviti za besedami: »Zapisniki se morajo voditi« besede: »po domačem proizvodniku«. V členu 84. je treba izpustiti besede: »Čist ali največ, da slabo opalescira« in namesto teh besed postaviti besede: »največ slabo opalescenten«. V členu 90. se črta prvi stavek drugega odstavka in je namesto tega treba postaviti: »Goveji ali ovčji serum za profilaktične namene mora imeti najmanj 100 antitoksičnih edinic v kubičnem centimetru«. Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje; v Beogradu, dne 24. marca 1931. 592. * Izpremembe v pravilniku o policiji na Dunavu.f Na podstavi Člena 24. dunavskega statuta objavljam izpremembe besedila v členih 37., 44., 50., 69. in 89. pravilnika o policiji, veljavnega za plovitev na Dunavu od Ulma do Braile in internacionaliziranem dunavskem omrežju,tf izdane s sklepom Mednarodne dunavske komisije na njeni XXV. plenarni seji v mesecu decembru 1930. na Dunaju. Te izpremembe stopijo v veljavo dne 1. januarja 1932. in so naslednje: Clen 37. Ce sta dve ladji v dogledu druga drugi, mora parnik na vožnji, ki izpremoni svojo smer skladno z odo- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. marca 1931., št. 72/XXI/144. ** »Službeni list« št. 42/6 iz 1. 1931. t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. avgusta 1931., št. 184/LX/393. »Uradni list« št, 420/105 iz leta 1927, britvijo ali z odredbami tega pravilnika, naznaniti to izpremembo z naslednjimi znaki (signali) iz svoje piščali ali sirene, in sicer: En kratek zvok pomeni: »Krenem na desno«. Dva kratka zvoka pomenita: »Krenem na levo«. ' Trije kratki zvoki pomenijo: »Grem nazaj«. Ali pomenijo: »Hočem preprečiti, da ne pridem počez ..v strujo ali da me ne zanese struja«, Ladja, ki je dala enega teli znakov, mora uravnati svoj manever skladno z njim. Člen 44. Če dohiti parnik, vozeč proti vodi in sam zase, neposredno pred vhodom v tesen prehod drug parnik ali remorkerski vlak z manjšo vozno brzino, mu mora ta parnik ali vlak dopustiti, ako to zahteva sam zase vozeči parnik s petimi dolgimi znaki iz piščali ali sirene, da ga prehiti, preden zavije sam ,v prehod. Obe ladji se morata v vsakem primeru ravnati po predpisih, navedenih v členih 50. in 51. Člen 50. Izpreminja se samo prvi odstavek tako-le: »Če hoče parnik prehiteti drugega in tega ne more storiti, ne da bi drugi krenil iz smeri, zahteva prost prehod, preden dospe na kratko razdaljo od ladje, ki vozi pred njim, tako, da odda s plščaljo ali sireno pet dolgih zvokov in da zmanjša svojo vozno brzino.« Člen 69. Izpreminja se samo poslednji odstavek tako-le; »Remorker mora nositi poleg tega, kadar vleče, za dimnikom ali za zadnjim jadrnikom malo belo luč, po kateri krmarijo vlečene ediuice; vendar pa morajo biti žarki te luči otenmjepi z mlečnim steklom in ue smeio biti vidni na spredku ladje.« Člen 89. Izpreminja se samo sprednji odstavek tako-Te; »Ob nepreglednem vremenu, someglici, prša vici. snežnem metežu ali viharnem mokrcu morajo odrediti kapetani ali vodje parnikov, počivajočih zunaj pristanišč, in ki se niso popolnoma umeknill iz plovne struge, tako podnevi kakor ponoči najmanj pet sekund dolgo zvonjenje z brzimi zaporednimi udarci ob zvon v presledkih, ki ne presezajo eno minuto«. V Beogradu, dne 5. avgusta 1931. Minister za promet Laz. Radivojevič s. r. 593. Na podstavi člena 273. carinskega zakona predpisujem * postopanje z blagom, ki se pošilja po členu 80. carinskega zakona drugi carinarnici v ocarinjenje.* (i) Po členu 80. carinskega zakona se sme pošiljati drugi carinarnici zaradi oearlnjenja samo tisto blago, ki je izročeno carinarnici z raztovornico, odnosno listino, ki ta list nadomešča. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. aprila 1931., St, 73/XXII/153, (2) Za tako blago je vložiti uvozno deklaracijo v treh izvodih. Z deklaracijo vred se morajo predložiti tudi priloge, ki so potrebne za obnavljanje carinjenja, ki je povsem takšno, kakor ocarinjenje blaga za neposredni potrošek v državi. Razen tega mora predložilec na hrbtu (četrti strani) deklaracije označiti, ali so se vzeli iz tovorka blagovni ogledki bodisi pred vložitvijo deklaracije, bodisi med ocarinjanjem ali po ocarinjenju, in kaj se je z njimi zgodilo. Če se je o teh ogledkih dobila potrdilo carinskega biroja, se mora obenem z deklaracijo tudi to potrdilo predložiti. Če pa se po teli ogledkih ni poslovalo, je pojasniti, kje so ti ogledki, ko se vloži deklaracija. To izjavo podpiše deklarant takd, da se za podpisom ne more nič pristavljati. „ (”) Pri ocarinjanju se je ravnati povsem po občih odredbah, in sicer je izvršiti preračun davščin po takih deklaracijah v c Hoti, toda v »seštevek zneskov« ni vpisati carine, uržavne trošarine, monopola in skupnega davka na poslovni promet, ker se te davščine kreditirajo. Zato je v deklaraciji, t. j. v seštevku vseh taks za-računiti druge takse, ki se pobirajo po predlogu zakona o obči carinski tarifi. (4) Če ugotove uradniki, odrejeni za pregled blaga, ' da se blago popolnoma sklada s prijavo, overovijo to s svojimi podpisi, v »pripombi« (na tretji strani) deklaracije pa označijo, katere davščine se kreditirajo in kateri znesek se za vsako posebej kreditira. Drugače, če se s pregledom blaga ugotovi, da se blago ne sklada s prijavo v deklaraciji, je postopati po členu 43. carinskega zakona. Če se ugotovi z zapisnikom neskladnost bodisi v škodo deklaranta bodisi v škodo države, je postopati po razpisu z dne 27. marca 1929., C. št. 13.0-18., odnosno po ustrezajočih odredbah carinskega zakona. Če je deklarant zamolčal ali je izjavo na hrbtu deklaracije podal netočno, se kaznuje po členu 182. carinskega zakona. Po dovršenem ocarinjenju je zahtevati od deklaranta, da položi pri carinarnici vse takse, označene v rekapitulaciji, razen kreditiranih davščin. (®) Po vplačilu deklamacije se dene blago vpričo uradnikov, ki so izvršili pregled, pod carinsko zaporo, ki mora biti popolna, takd da se na potu ne more nič v tovorke dodajati niti iz tovorkov jemati. Blago pa, ki se pri carinarnici sprejme in ocarini v prevoznem sredstvu, se deva pod zaporo s tem, da se dene svinec (plomba) na prevozno sredstvo samo. Blago, ki se ne more dati pod carinsko zaporo, se ne sme pošiljati drugi carinarnici v ocarinjenje. (•) Ko se postavi zapora na blago ali'na prevozno sredstvo, se preda blago na podpis unikata deklaracije v odpravo Železnici ali brodarskim družbam, če' izjavijo te skladno s členom 80. carinskega zakona na deklaraciji sami, da izroče v določenem roku blago namembni carinarnici. Rok, v katerem se mora blago predati, določi odpremna carinarnica. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni. (7) Po izvršenem vplačilu deklaracije obdrži Službenih novinah«; tega dne prestanejo veljati vsi dosedanji predpisi, kolikor se protivijo temu postopanju. V Beogradu, dne 25. marca 1931.; štev. 10.800/IV. Minister za finance dr. S. Šverljuga s. r. 594. Razpisi.* i. Uvozno ocarinjanje bombaža za čiščenje strojev iz tar. št. 272, točke 4. uvozne carinske tarife. Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi dajem carinarnicam naslednje pojasnilo: Z bombažem za čiščenje strojev iz točke 4. tar. št. 272. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi se morajo umeti vsakovrstni odpadki od preje in tkanin neglede na tvarino, bombaževi, volneni, svileni itd., ki se ne dajo uporabljati za to, za kar so izdelani in so potemtakem gradašani, t. j. kardirani in zravnani v poedine zložke, zvitke ali namote (Wickeln) in tako zloženi v bale. Z vsakovrstnimi odpadki od preje in tkanin iz tar. št. 369. je umeti one odpadke od preje kakor tudi niti, ki se ne dajo uporabiti za to, za kar so izdelani, in se uvažajo v negradašanem, zamršenem, torej nekardira-nem stanju, katera tvarina se mora šele predelati - gra-dhšati s stroji za kardiranje, da se dobi bombaž za čiščenje strojev. Carinarnice naj se ravnajo po tem pojasnilu in naj vpišejo v komentarju carinske tarife (službeno izdanje * ^Službene novine kraljevine Jugoslavijec z dne 31. marca 1931., št. 72/XXI/140. iz 1. 1920.) za številko 373. stare tarife potrebno izpremembo. V Beogradu, dne 17. marca 1931.; štev. 9665/IV. Minister za finance dr. S. Šverljuga s. r. II. Dopolnitev razpisa št. 37.980/1V—930 o tari na blago, ki se uvaža v domačih železnih posodah, izvoženih na povratek. Na podstavi členov 7. in 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi je minister za finance rešil, da je uporabljati odredbe razpisa z dne 16. oktobra 1930., št. 37.980/1V tudi na železne valje (cilindre), če se v njih uvaža tekoči amoniak. Iz ministrstva za finance — oddelka za carine; v Beogradu, dne 27. marca 1930.; št. 11.055/1 V. III. Rok za vrnitev vreč, ki jih pogojno uvažajo cementne tovarne. Minister za finance je rešil, da se ukine razpis z dne 17. novembra 1920., C. št. 49.718. Pri ekspedicijah vreč, ki jih uvažajo cementne tovarne za svoje potrebe, je treba tudi glede rokov postopati po odredbah razpisa z dne 29. septembra 1922., C. št. 51.999. Iz ministrstva za finance — oddelka za carine; v Beogradu, dne 27. marca 1931.; št. 11.056/IV IV. Pojasnilo razpisa št. 9804/IV—931 o o potrdilih o izvoru blaga iz Poljske. Minister za finance je na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi rešil, da odredb razpisa z dne 17. marca 1931., št. 9.804/IV ni uporabljati na blago, ki je bilo do 19. marca 1931. na potu, kar je ugotoviti s tovornimi listi. Iz ministrstva za finance — oddelka za carine; v Beogradu, dne 27. marca 1931., št. 11.054/IV, i Banove uredbe. 595. Z rešenjem gospoda predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle z dne 27. novembra 1931., III. broj 65.689, je postavljen za člana banovinskega sveta Dravske banovine za mesto Ljubljana Tavčar Ivan, uradnik OUZD v Ljubljani. Kraljevska kanska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 9. decembra 1931. Ban: dr. Marušič s. b Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik tu odgovorni arednlk: Pohar Robert v. Ljubljani. Tiska in zalaga; liskama >Mfiikwjat K LJubljaaj; njen predstavnik; Qtmar Mihiilek X Ljubljani,